Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 5.
|V Ljubljani, nedelja dne 7. julija 1918.
Leto 1.
Italijani dalje napadajo.
Avstrijsko vojno po* rotilo.
Dunaj, 6. julija. (K. u.) Uradno.
Ob izlivu Piave so se tudi včeraj bojevali. Na južnem krilu tamkašnje postojanke nas je mogel sovražnik potisniti proti glavnemu rokavu.
Na beneški gorski fronti se je omejilo včeraj delovanje na obeh straneh na topovski ogenj. Danes zjutraj je podvzel Italijan v ozemlju Sola-rolo in pri Asiagu vnovič nove sunke, ki so bili povsod odbiti.
Šef gen. štaba.
*
*	•
Bern, 4. julija. Francosko časopisje izraža enodušno nado, da se bo Italijanom posrečilo, z veliko ofenzivo, ki se v kratkem pričakuje, razbremeniti zahodno fronto. Listi pričakujejo, da bo laško vojno vodstvo zdaj zastavilo vse razpoložljive rezerve.
*	' t •
*	*
Chiasso, 6. julija. Laški listi skušajo upravičevati slabo napredovanje Italije z neugodnim terenom, z junaštvom in žilavo vstrajnostjo avstrijskih čet. Boji so strašno krvavi in se vrše v močvirjih in bijejo se s slepo strastjo.
Italijansko uradno poročilo.
5. julija. Ob spodnji Piavi je bil zavrnjen močan , letalski napad sovražnika in uničena so bila nova odporna središča. Svoje zasedenje jugovzhodno Chiesenuovo m severno Cave Zucherine smo znatno pomaknili naprej, vjeli 419 mož in pripeljali'baterijo 6 havbic in številne strojne puške. Severo-vzhodno Grappe so vdrli naši oddelki po artiljerijski pripravi v sovražne jarke na gorenjem koncu doline Calcino. Sovražnik je reagiral z besnim ognjem svojih baterij in izvršil ljute protinapade, ki so provzročili spopade, ne pa da bi bili mogli odvzeti nam prednosti, ki smo si jih priborili pri Saltonu. Okoli 30 vjet-nikov, med njimi 5 oficirjev, kakor tudi 6 strojnih pušk smo pripeljali seboj. Na asiaški visoki planoti smo zavrnili dva protinapada na hribu Comu (Sasso Rosso), pri čemur smo sovražniku priza-djali težke izgube. Neki angleški oddelek je presenetil in uničil sovražno postojanko pri Canovu: Zadnje dni je bilo sestreljenih 10 letal in 3 pri-vezni zrakoplovi v zračnih bojih.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 5. julija. Uradno,
Iz velikega glavnega stana poročajo 5. jul. zvečer: Z bojišč nič novega.
Berlin, 6. julija. (Uradno.) Iz velikega glavnega stana poročajo: Zahodno bojišče.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehfa:
Večkratni napadalni poskusi sovražnika zahodno Langhemarcqua so se izjalovili.
V bojnem odseku Njužno od Somme se je povečalo čez dan topniško delovanje. Zvečer je oživelo tudi na ostali fronti vojne skupine.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Aisno in Marne in jugozahodno Reimsa začasno povišano bojevanje. Močnejši sunki sovražnika proti odseku Olignon so bili zavrnjeni.
Poizvedovalni boji v Champagne.
Poročnik Bolle je dobil svojo 20. zmago v zraku.
Ludendorff.
Žrtve obstreljevanja Pariza.
Berolin, 16. julija- Vse žrtve obstreljevanja Pariza po letalcih in topovih znašajo od 1. januarja naprej 141 mrtvih In 432 ranjenih.
Splošen beg iz Pariza-
Maaz, 6. julija. Iz Pariza beži prebivalstvo trumoma, a beg ni več reden, ampak ima značaj panike. Begunci ne morejo vzeti ničesar seboj. Beže tako brezglavno, kot bi sovražnik stal že pred vrati Pariza.
Najvišji vojni svet v Parizu.
Pariz, 5. julija. Najvišji vojni svet je imel sedmo zborovanje, katerega so se udeležili ministrski predsedniki iz Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Nevfundlanda in drugi dominioni. Pretresavali so kar najnatančneje sedanji položaj iz vseh vidikov in so storili jako Važne sklepe.
Nemški državni zbor o delu podmorskih čolnov.
Berolin, 5. jul. Pri tretjem branju mornariškega etaja je centrumov poslanec Pfleger inter-peliral, glede na izjavo francoskega državnega podtajnika, da ste dve tretjini nemških podmor-nikov uničeni, torej več, kakor jih more Nemčija zgraditi. Na interpelacijo je Kapelle odgovarjal,
da je ta trditev napačna. Tudi Angleži ne govore resnice, ko pravijo, da je dve tretjini podmorni-kov potopljenih. Ravno nasprotno je res. Naši U-čolni so, kar se tiče konštrukcije in kar se tiče števila vedno na vrhuncu. Najbolje se razvidi njih uspešno delovanje iz uradno naznanjenih potopitev. Ako se še dandanes od 18 miljonov ton, kolikor ladijskega prostora ima sovražnik sploh še na razpolago, potopi dnevno 4—5 ladij, je to pač jasno znamenje naše moči. Ameriški tajnik je še 7. maja izjavljal, da časopisne vesti o popuščanju vojske podmornikov, rode želje in sanjavost. Dan na dan izgine 4—5 ladij z dragocenim tovorom, moštvom, strelivom, živili, surovinami itd. na morsko dno, tako da v doglednem času ne pride toliko novih ladij iz delavnic, kolikor jih potopimo. Vsak amerikanski vojak, ki pride v Evropo rabi pri prevozu, z opremo in pritiklinami 6 ton in dobra dnevna oskrba z živili in strelivom enega moža zahteva dnevno 3 tone ladijskega prostora. Na vse načine nam pripovedujejo sovražniki, da je sedaj U-vojska samo še „sekatura“ in „nadležnost“. Mi se ne smemo od takih vesti naših sovražnikov dati motiti. Sa-moobsebi umevno je, da se uspehi zmanjšajo, • ako se zmanjša promet. Toda končnega uspeha to ne bo zmanjšalo, kakor nas mimoidoča enkratna večja izguba ne bo preplašila. Trdna volja zmage, ki vodi našo armado od zmage do zmage, živi tudi v mornarici in zato budo tudi naši podmorniki dosegli dano jim zadačo. (Živahno pritrjeva ije.) Celotni etat se sprejme v tretjem branju izvzemši dveh malih kvot.
Berlin, 5. julija. (Uradno.) Podmorniki v Sredozemskem morju so izstrelili iz močno zavarovanega transporta 4 dragocene parnike (15.000 ton), peti parnik (5000 ton) je, dasi težko poškodovan, lahko dospel v pristanišče.
15 milijonov rubljev franc, in angl. denarja kot nagrada Čeho*$lo-vakom.
Berlinska „Vossische Ztg.“ poroča: „Pravda“ prinaša sledeče pozornost vzbujajoče podatke, ki jih posnema po glasilu čeških komunistov „Pru-kopnik Swobodi“:
Francoska vlada je dala za protirevolucij-sko akcijo češko-slovaške bele garde podporo v znesku 11 milijonov rubljev, angleška vlada pa 3 600.000 rubljev. Gradivo za dokaz te obdol-žitve je prišlo v roke komunistom po razpadu češko-slovaškega narodnega sveta v Moskvi. Ob-dolžnica izkazuje, da je prejela 7. marca 1918 moskovska sekcija od francoskega konzula prvi obrok, skupno tri milijone rubljev, ki je bil izplačan nekemu g. Sip. Nadaljnji milijon je prejel 26. marca podpredsednik češko-slovaškega narodnega sveta Czermak, ki so ga medtem boljševiki zaprli. Nadaljnji obroki so bili izplačani obema voditeljema Čehov po neki tretji osebi ob raznih rokih, i. s. od francoske vlade skupaj 11,138.000 rubljev, od angleškega konzula 80.000 funtov šterlingov.
Do njihovega odkritega protirevolucijonar-nega nastopa so sprejemali vojaki češko-slovaške legije mesečno plačo 5 rubljev. Od prvega dne protirevolucije pa je bila zvišana plača na 200 rubljev. Častnikom so bile izročene — večje svote.
Vsled tega velikopoteznega podkupovanja je zelo kompromitirano tudi ime Masaryka. V širših krogih demokracije so bili dozdaj mnenja, da je Masaryk nasprotnik češko-slovaškega vmešavanja v.notranje zadeve Rusije. Zdaj pa je dokazano, da je bilo Masarykovo potovanje v Francijo v zvezi s prvim velikim izplačilom češkoslovaškemu narodnemu svetu. Med Čeho Slovaki sta tudi dva visoka francoska častnika general Lavergue in major Verget.
Čeho-Slovaki na Ruskem se hočejo udati?
Kodanj, 6. julija. Velikansko senzacijo je vzbudila vest, da je Masarykov intimus Prokop voditeljem Čeho-Slovakov polagal na srce, da naj odložijo orožje in se sporazumejo s sovjetom. Tozadevna pogajanja so baje v teku.
Nade antante.
Genova, 5. julija. Vlada boljševikov gre k kraju, Rusija bo ustvarila s pomočjo aliirancev in sibirske republike novo fronto. /
Japonska o svoji udeležbi v svetovni vojni.
New-Jork, 5. julija. Reuter poroča: Japonski veleposlanik baron Ishii je imel govor v Fair-havenu (Massachusetts) govor, v katerem je obljubil, da se bo Japonska docela udeleževala vojne na tak način, ki bo po njenem mnenju najučinkoviteje in najbolj pripomogel do uspeha. Vesti, po katerih bi se mogla Nemčija zopet približati Japonski, označuje kot nemške spletke, ki imajo namen, razdružiti aliirance. Veleposlanik je nato sporočil sledečo poslanico japonskega naroda ljudstvu Združenih držav: Mi Vam zaupamo
in Vas ljubimo. Če dovolite, bomo vse prihodnje čase v lojalni in dobri tovarišiji hodili ob vaši strani.
Rusija za intervencijo Nemčije proti Japqncem in Angležem.
Berolin. Sovjetska vlada je sklicala izvanredno sejo, da ukrene potrebne korake proti prihodu Japoncev. Ako se bodo Angleži in Japonci mešali v ruske zadeve, bo Rusija prosila Nemčijo za intervencijo.
Budimpešta, 6. julija. Kakor se je izjavil Janescu, je pravi rumunski kralj še vedno Bratianu.
Ruska mobilizacija ni naperjena proti osred. državama«
Kodanj, 6. julija. Član ruskega mornariškega odbora Raskolnikov je izjavil, da vladajo nied osrednjima državama in Rusijo dobri odno-šaji in da ruska mobilizacija ni naperjena proti Nemčiji, ampak (da so jo odredili zato, da varujejo notranjo varnost in da s» pred prekucijami zavarovani.
Dogodki ob murmanski obali.
Moskva, 3 julija. (Zakasnjeno.) Trocki razglaša v ukazu: Na murman,kem obiežju so kljub ugovorom ljudskega komisarja pristale tuje vojaške čete. Sovjet mi je uuzal. da odpošjem zato tjekaj primerno čet, da branim obal in ščitim inozemce. 'Zato odrejam: 1. Kdor zunanjim (tujim) tajnikom pomaga naravnost ali prikrito, je izdajalec in bo usmrčen, 2. transport vojnih ujetnikov, naj bodo oboroženi ali ne, v Arhangelsk je prepovedan in bo po vojnem pravu vsak sojen, kdor ga bo" pospeševal. 3. Ob obali morja ne sme bivati brez dovoljenja državnega vojnega ministrstva noben Rus in noben inozemec. Potniki, ki gredo brez dovoljenja na obal, bodo sojeni.
Politični položaj.
Dunaj, 5. julija.
Dne 16. julija se snide državni zbor. — večine za držav’ne potrebščine (proračun in vojni kredit) pa nil Seidl er ima za tozadevne predloge v poslanski zbornici komaj 200 glasov in to je manjšina.
Ker so se Čehi in Jugoslovani iz vsega početka sami izključili iz vsakega pozitivnega upoštevanja, tiči trenotni notranjepolitični problem v tem, pridobiti Poljake za navedene predloge. Okoli tega se sedaj vse suče. A Poljaki se trdno drže svojega klubovega sklepa, da Seidlerju ne dovolijo državnih potreb. Iz vsega njihovega držanja se pa vidi, da bi to stališče spremenili takoj, če dobe obvezno zagotovilo, da Galicija ostane „nerazdeljena“, t. j. da Ukrajinci ostanejo slejkoprej pod poljsko nadvlado. Če bi vlada ugodila tej zahtevi, bi pa takoj odskočili Ukrajinci in bi začeli boj do skrajnosti v parlamentu in izven parlamenta. Vsaj tako napovedujejo Ukrajinci sami. Tako* je trenotno večinski problem istoveten s poljsko-rusinskim problemom. Ker se pa posledni ne da rešiti tako, da so zadovoljni Poljaki in Rusini (Ukrajinci) in bi vendar le sporazumna rešitev rodila zaže-Ijeni uspeh — je večina za državne potrebe v poslanski zbornici več kot negotova.
Misli in dela se sicer tudi na to, da bi nemški socijalisti pripomogli do večine. — Toda v tem oziru ni mnogo upanja, ker morajo socijalistični poslanci resno računati z radikalnim razpoloženjem svojih volilcev. Čim dalje traja vojska, tem bolj naraščajo najradikalnejše struje v socijalističnih masah. — Zelodvomljivo, je če ima vlada na to stran kaj upanja.
Po presoji celotnega položaja se mora sklepati, da Seidler ne dobi večine za državne potrebe in skoraj gotovo se tudi on sam tega zaveda. Če pa je temu tako, nastane vprašanje: Kaj potem?
Potem doseže kriza svoj višek in sicer v poostreni obliki.
Najmerodajnejši faktor v državi, krona, ima potem znova odločevati.
Krona je pa že pri rešitvi zadnje krize, ko je odklonila Seidlerjevo ostavko, jasno označila-svoje stališče in to je: Državne potrebe se ne dovoljujejo vladi, temveč državi.
Logična posledica tega stališča bi bila, da če parlament državne potrebe odkloni, bukne kriza parlamenta in sicer to pot z vso ostrostjo.
Misliti je tedaj resno na alternativo: Ali se bo v zadnjem trenotku vendarle našla večina za državne potrebe — ali je pa računati z daljšo neparlamentarno dobo za toliko časa, da se ustalijo notranje razmere.
Druga polovica julija lahko postane zgodovinska za notranji razvoj Avstrije...
Odstavljeni Conti.
Inomost, 5. julija. (K. u.) Njegovo Veličanstvo cesar je z Najvišjim odlokom z dne 22. ju ija 1918 deželnega odbornika dr. Henrika Concija oprostil uradovanja kot prvi namestnik deželnega glavarja v predsedstvu dež. zbora po-knežene grofije Tirolske.
Ogrski ministrski svet.
Budimpešta, 6. julija. Danes zjutraj se je vršil pod predsedstvom Weckerleja ministrski svet. Popoldan ob 3. uri se je odpeljal Weckerle na Dunaj, kjer ga sprejme cesar jutri v avdijenci.
Skrivanje za imuniteto.
Budimpešta, 5. julija. (Ogrski kor. urad.) Imunitetni odsek poslanske zbornice je v svoji seji obravnaval o treh vlogah glede izgube imunitete. Prva zahteva izročitev poslanca Emerika Ivanca radi neke kreditne goljufije. Odsek je sklenil, predlagati poslanski zbornici, da imenovani poslanec izgubi imuniteto. — Poslancu Šie-fanu Pop Csicso naj bi se vzela imuniteta, ker ni priglasil svojih zalog. Odseic je sklenil, v tem slučaju predlagati odklonilno. — Poslanca Nik. Serbäna naj bi izročili radi zločina krivega pričevanja. Odsek je sklenil, razveljaviti njegovo imuniteto.
J
Proti lažem antante. — Za cesarja!
(Na manif stac jskem shodu govoril na Dunaju
nižjei-vstrijski dež. odbornik Kunschak.)
Najostudnejša obrekovanja se je izmislil zlobni svet proti našemu vladarju in njegovi blagi družici. N zaslišno je, kar razširja framazonski lisk proti prevzvišeni naši cesarski dvojici, kateri podtikujejo, da zavzema stališče proti koristim države. Namen je prozoren. Z vsemi takimi in enakimi vestmi hočejo povzročiti zmedo, nezaupanje, hočejo zrahljati vezi udanosti, spoštovanja in ljubezni do našega cesarja in cesarice. Hvala Bogu, da ta perfidna obrekovanja med katoliškimi Slovenci še niso našla tal. Čujmo, kako lepo jih je obsodil dunajski dež. odbornik Kunschak v svojem govoru, ko pravi: Kaj vse je storila naša cesarska dvojica v tej grozni vojski s svojim dobrim srcem, da bi pomagala ljudstvu 1 Ali se sploh dobi kako dobro delo, kjer ne bi sodelovala jiaša cesarica Cita? Ali je kak kraj v monarhiji, kjer vlada beda in pomanjkanje, da ga ne bi obiskal cesar, hoteč na lastne oči se prepričati o vsem? Slišal sem, da se je cesar vrnil zadnjič skoro napol mrtev domov, ko je obiskal obubožane češke kraje, da na pol mrtev od žalosti in ker ga je srce bolelo, ko je videl tako revščino. Sam je hotel videti vse, tako kakor je v resnici, ni ,56 pustil voditi v Potemkinove vasi-Vsak mu je lahko potožil svoje gorje, mati s tresočimi rokami, na pol oblečeni otroci, delavci, ki so prišli naravnost iz delavnice. Če mu pa morda niso vsega pokazali, kar je želel, pa to ni njegova krivda, ampak vsa krivda pade na birokracijo, ki je odgovorna, tako da je vseh 10 milijonov, ki so bili na cesarjevo povelje dovoljeni za revne kraje, uporabilo kot premija za tihotapstvo in so se vsi poizgubili v nenasitnem žrelu vojnih oderuhov.
Obrekovanja s kakršnimi se napada cesarska naša dvojica pa niso samo popolnoma neutemeljena in krivična, ampak imajo tudi najpodlejše namene. Če jih razširjajo ljudje, o katerih ne moremo reči, da so v službi naših sovražnikov, moramo te ljudi smatrati za sila nepremišljene; kajti ti ljudje ne vedo, da se igrajo z ogrnem ter ne razumejo, da je za nas le ena možnost, preživeti ta strašni čas, v edinosti s cesarjem in ljudstvom, da imamo bodočnost le pod vlado našega dobrega cesarja in cesarice..
Vemo, da je Anglija povzročila svojemu zavezniku, ruskemu carju revolucijo v 'njegovi deželi. Slično, kakor na Ruskem, želi tudi pri nas napraviti revolucijo. Že se kažejo znaki za to. Eden je gotovo tudi ta,, da hoče z obrekovanji omajati čut pokorščine zvestobe in ljubezni do kronanih glav. Poslužuje se v ta namen podkupljenih kreatur. In poglejmo si vse te ljudi natančneje’ So to isti, ki so se pokazali že za časa Kristusovega življenja, ko je že na njih povelje Poncij Pilat v Jeruzalemu obsodil zveličarja. Oba, naš cesar in cesarica sta tem ljudem preveč pobožna, preveč religijozna in ker dajeta našemu ljustvu s tem dobre zglede, morata tudi napram ljudstvu priti v slabo luč. Prostozidarstvo je to, ki vnema in začenja ta boj med ljudstvom. Fra-mazonstvo v boju proti katoliški Avstriji, ki bi jo radi spravili iz svetovne zgodovine, to Avstrijo, ki jim zapira pot do zmagoslavja. Naše geslo v teh časih pa bodi: Glavo po konci in mirno kri! Ne pustimo se poteptati z vsem tem,' kar nas tlači sedaj v teh hudih časih, da ne zgubimo pogleda v zlato bodočnost. Naša ljubezen do našega cesarja in njega preblago družico se ne da omajati. Trdno ko skala so vkoreninjene v nas vdanost, spoštovanje in ljubezen do naše vladarske hiše. Živio cesar Karol, živela naša mati cesarica Cita!*
Velika nesreča na dunajski električni železnici.
Dunaj, 7. julija. Včeraj v soboto sta vsled slabe zavore na vogalu Lerchenfeldergiirtla in Thalia-ceste trčila 2 tramvajska vozova s tako silo skupaj, da sta popolnoma razbita. 33 ljudi je težko ranjenih.
Kaj je z mirom!
Genf, 5. julija. Socialistični listi poročajo, da so sklenila francoska rudarska društva sindikalistične smeri, zahtevati od min. predsednika Clemenceaua objavo mirovnih ciljev in pospeševati mirovna prizadevanja, kakor so jih započeli državniki na Dpnaju in v Berolinu. „Humanite“ poroča, da se bo pečal drugi teden novi vojni posvet z dunajskimi in berolinskimi govori o vojnih smotrih.
Genf, 4. julijai Ker tvori tema o miru danes splošno govorico Francozov, ni čudno, da se s časnikarsko raco o dozdevnem mirovnem posredovanju španskega kralja resno bavijo najširši francoski krogi. To vest časopisje zopet in zopet obnavlja in za vsebino tiči dozdevno Briand. Pozornost vzbuja, ker pariško časopisje docela molči o manifestu sindikalistov. Glavni tem^ je Kerenskij, ki ga vsi Francozi precej ostro napadajo.
Haag, 6. julija. Socijalno-demokratični listi pozdravljajo izid volitev in izjavljajo, da bodo tudi v bodoče najstrožje pazili na to, da se Holandska ne zaplete v vojsko in da ostane Nizozemska nevtralna.
Stockholm, 6. julija. Senat je sklenil, že oproščene letnike 1892—1896 zopet poklicati pod orožje, baje, ker se boje nemirov na severu.
Washington,’ 4. julija. (K. u.) Reuter poroča:
Predsednik Wilson je imel govor ob grobu Washingtona v Mond Vernon, v katerem je med drugim dejal:
Sporazumni narodi se vojskujejo za sledeče cilje, ki se morajo uresničiti, preden more priti do miru:
1.	Uničenje vsake samovolje in moči, ki lahko že sama po sebi in na tihem moti svetovni mir, in če se ne more zdaj uničiti, se mora vsaj potlačiti do dejanjske nemoči.
2.	Uravnan je vseh vprašanj, teritorijalnih kakor tudi suverenih, gospodarskih in političnih vprašanj na podlagi prostega sprejema take uredbe potom ljudstva, ki je pri tem neposredno prizadeto, ne pa na podlagi materialnega interesa ali dobička kateregakoli drugega ljudstva, ki želi drugega ljudstva, ki želi drugačno ureditev, da bi razširilo svoj vpliv ali svoje gospostvo.
3.	Privoljenje vseh narodov, da se dajo voditi po istih osnovnih načelih časti in spoštovanja pred občajnim pravom civilizirane družbe, kakqr so v veljavi za posameznega državljana modernih držav, na ta način, da se vse obljube in pogodbe vestno izpolnjujejo in da se ne snujejo nikaki posebni naklepi in zarote in da se ustvari' medsebojno zaupanje na podlagi vzajemnega spoštovanja pred pravom.
4.	Ustanovitev mirovne organizacije, ki jamči, da bo celokupna moč prostega naroda preprečila vsaktero kršitev prava in ki ustvarja mirovno razsodišče, kojemu naj bi se predložili vsi mednarodni spori.
Te osnovne smotre lahko izrazimo z eno mislijo: Hrepenimo po gospostvu prava, ustanovljen s privoljenjem vladanih, oprtem na organizirano mnenje človeštva.
London, 4. julija. „Die Neue Abend“ poroča :
Na zborovanju anglosaške bratovščine je govoril Churchill o izjavi ameriške neodvisnosti z leta 1776. Nemškemu ljudstvu pa se lahko zagotovi, da antanta nima namena, kratiti mu temeljne pravice kakršnih zahteva antanta tudi zase! Kakršnakoli naj že bo zmaga aliirancev, nemško ljudstvo je zavarovano po temeljnih načelih za katera se vojskuje antanta.
Churchill je potem nadeljeval:
Nočemo nikakega miru, dokler ne priborimo zmage. Nemčija naj se porazi, naj pa tudi ve, da je že premagana. Izjava, ki jo danes, 4. julija, podajamo, ni le izjava neodvisnosti temveč tudi izjava vzajemne pomoči.
Avstrijske razmere v angleški luči.
Iz Londona poroča haški Courant da razpravlja angleško časopisje o dogodkih v Avstriji, osobito o govoru ogrskega min. predsednika v posebno dolgih kpmentarjih. „Morning Post“ meni, da se v teh dogodkih jasno zrcali pritisk največje napetosti notranjega političnega položaja. Takega notranjega razsula kot na Ruskem se v Avstriji ne sme pričakovati. Tudi „Times“ svari pred optimističnimi nadami.
London, 6. julija. Položaj na Finskem se hitro izpreminja. Nemške čete štejejo 50.000 mož in njihov cilj je najbrž murmonska železnica.
Po domovini.
Cesarica, ki je pred nekaj dnevi zbolela na influenci, je ozdravela.	>
,.Novice“ so izšle dapes v nedeljo, zato pa ne izidejo v ponedeljek zjutraj. Prihodnja številka „Novic" izide v torek zjutraj.
Iz ljubljanskih listov. Včerajšnji „Slovenski Narod“ je najbrže na zavezniški pritisk iz „Katoliške tiskarne“ prinesel uvodni članek, kjer dokazuje enako nerodno in lažnjivo, kakor „Slovenec“, da deželni odbor zahteva od občin, naj se izrečejo proti majniški deklaraciji. Tudi „Narod“ hujska na upor proti višji oblasti! — „Slovenec“ od 6. t. m. pišeT „Golide strupa brizgajo iz sebe „Novice*, „Resnica“ in okrožnice deželnega odbora. V okrožnici od 4- t. m. za vojno posojilo trdi deželni odbor, da so „nekatere občine postale celo žrtev neke sramotne in zlobne agitacije“ proti vojnemu posojilu. Kakor gotovo je ta trditev neresnična, tako je prozoren tudi namen, ki ga imajo ljudje, ki se drže deželnega dvorca: vso deželo vtopiti v gnojnici denuncijacije. To početje je tako, da bo živelo v naši zgodovini in lahko njej prepustimo sodbo.“ — Na to izzivanje izjavljamo, da smo pripravljeni objaviti imena z dokazi!
Iz seje deželnega odbora dne 5. jnl. 1918.
Navzoči: predsednik msg. dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Triller, dr. Zajec. — Predsednik prečita zahvalo cesarevo deželnemu odboru za izjavo proti veleizdajalski propagandi dr. Trumbiča in tovarišev. Nadravnatelju deželnih uradov Za- I
midi se izreče sožalje deželnega odbora k izgubi njegovega sina. Store se važni sklepi glede živinoreje za dobo prihodnjega gospodarstva. Da se omogočijo neobhodno potrebna dela pri osuševanju barja, se dovoli k kreditu 120.000 K, h kateremu prispeva država 60.000 K danega pred-ujema, tudi od strani dežele 60.000 predujema, ki se ima deželi vrniti iz stavbnega zaklada, ki se bo uredil potom novega deželnega zakona. Stavbenemu vodstvu se naroči, da iz higijeničnih ozirov večkrat preplavi strugo Ljubljanice. Za člana obrtnih nadaljevalnih šol v Zagorju in Šmartnem se imenujeta Josip Ranzinger, posestnik in mesar v Zagorju in Franc Ilovar, krojač in hišni posestnik na Ustju. Društvu za otroško varstvo za ljubljanski sodni okraj se dovoli 2000 K redne podpore. Sklene se dovoliti mestni občini ljubljanski pobiranie kanalskih pristojbin v dosedanji izmeri tudi za 1. 1919. proti naknadnemu odobrenju deželnega zbora.
Politik In popularnost. — Montalembert piše: „Dober politik je le tisti, ki zna kljubovati nepopularnosti. Zakaj nepopularnost je vedni delež resničnega prijatelja naroda.“ — Brez komentarja I
C. kr. avstrijska kmetijska družba. Dosedanja nižjeavstrijska c- kr. kmetijska družba se je po spremembi pravil konstituirala kot c. kr. avstrijska kmetijska družba ža cejo tostransko državno polovico. V glavni odbor je bil za Slovence izvoljen dr. Lampe, za Čehe Jan Sedlak, načelnik „Svaza čeških poljedelskih zadrug“ in za Poljake pl. Raszinski, tajnik kmetijskih organizacij v Galiciji. Predsednik družbe je član gosposke zbornice baron Ehrenfels, za podpredsednika je bil izvoljen bivši poljedelski minister baron Zenkev (Čeh).
Ukrajinski konji za Kranjsko. Došel je prvi transport ukrajinskih konj, katere bo razdelil deželni odbor kmetovalcem, zlasti tistim, ki so bili po vojnih dajatvah hudo prizadeti. Razdelitev se bo izvršila v najkrajšem času.
Oddaja sena in slame. Kakor čujemo, severne avstrijske dežele in zlasti nemške ugovarjajo proti načinu predpisovanja kontingentov na posamezne dežele, čeprav se je obremenitev enakomerno izvršila na podlagi ploskev, na katerih se krma prideluje in z ozirom na število živine. Pravijo, da so trikrat preveč obremenjeni in bi radi oddali le toliko kot lani, to je komaj dobrih 10% od kontingenta. Ali naj zopet samo dežele v bližini fronte vse dajo? Baje se je Nemcem revizijo sedaj določenih kontingentov žp obljubilo. Pozor!
Občina Devica Marija v Polju je podpisala 9000 K 8. vojnega posojiaA,vseh voj. posojil pa 100.000 K.
Velika tatvina pri tvrdki Souvan v Ljubljani. Policija je aretovala blagajničarko A. P. in prodajalko K. D., obe uslužbene pri Fran Ks. Souvanu, ker ste svojemu gospodarju ukradle blaga in denarja v znesku 50.000 K.
Vojaške patrulje iščejo zadnje dni po Ljubljani vojaških beguncev ter oseb, ki so v tatinske namene preoblečene kot vojaki. Da se patrulji lahko izkažejo, naj imajo vse vojaške osebe, bodisi da redno služijo, ali so ha dopustu ali pa oproščene, s seboj legitimacijske papirje- — Pahulje bodo poslovale večkrat in sicer ob nenapovedanih dneh.
Smrt. Umrl je 5. t. m, opoldne strojnik v Učiteljski tiskarni Pavel Kemperle, stanujoč v Mestnem domu. Pogreb se vrši v nedeljo 7. t. m. ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice v dež. bolnici. — V Trstu je umrl Josip Kočevar, skladiščnik južne železnice. — Pri Sv. Luciji ob Soči je umrla g. Jožefu Kobalu, hčerka jedinka Jelica.
Smrt dveh beguncev. V Ljubljani sta umrla Frančiška Bizjak, žena železniškega delavca iz Gorice, sedaj stanuipča kot begunka v Zg. Kašlju št. 95 in Ivan Cotič dninar iz Štandreža pri Gorici, nazadnje stanujoč v Dev. Mar. v Polju št. 33. Pogreb obeh se vrši v nedeljo 7. t. m. ob pol 2. uri popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice.
Prijeta vlomilca —- dezerterja. Dne 4. t. m. sta vlomila v Tomišlju dva vojaka — ubežnika in vkradla več stvari. Neka prizadeta ženska je osebno zasledovala storilca, — pa jih je na barju zgrešila. Šla je ngprej v Ljubljano in je tu zadevo prijavila policijskemu stražniku. Po vestnem in neutrudljivem poizvedovanju se je stražnikoma Grilu in Kavsu posrečilo tatova ob 10. uri ponoči v Jesihovi gostilni na Rudniku izslediti in are-tovati. Tatova se imenujeta Friderik Sodec, roj. 1897 v Kupetinci, vojak ubežnik topničarskega polka št. 3 in Jernej Erjavšek, roj, 1898 v Stranju, prostak gorskega strelskega polka št. 2. Ukradene stvari sta imela na barju skrite.
Razmere na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Piše se nam: Kdor nima med vojsko opravka po drugih večjih mestih in torej ne pozna endotnih razmer, bi menil, da vladajo sedaj povsod tako neznosne razmere kakor na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Resnici na ljubo moram konstatirati, da je drugod tudi med vojsko neoviran promet. V največji gneči mora občinstvo čakati na vozne listke ure in ure in to večkrat na cesti ob vsakem vremenu. Ko bi se za glavne proge odprli dve blagajni in to nekoliko prej, bi bili nedostatki odpravljeni. Kako pa je pri prihodu vlakov, to pa presega že vse meje za varnost občinstva potrebnih razmer. Ako se pripelješ v zadnjih vozovih, treba čakati včasih 20 minut do pol ure, da človek srečho, od vseh strani pošteno osuvan, pride skozi izhod na prosto. V tej gnječi jokajo otroci in ljudstvo se preriva sem in tja. Le slučaju je pripisati, da se ni pripetila kaka nesreča, posebno ker se nahajajo med občinstvom razen otrok tudi bolniki in starci. Navedemo naj tukaj samo kakšen naval, dirndaj in nered je vladal pri prihodu gorenjskega vlaka ponoči dne 30. junija t. 1. Treba je za četrt ure nastaviti še jednega vratarja, odpreti še jeden izhod, ali pa vsaj pri sedanjem izhodu odpreti oba dela vrat, zraven dodeliti za kratek čas še jednega železničarja in nastale bi takoj normalne razmere in bilo bi vsem ustreženo. Prosimo g. postajenačel-nika, naj poizkusi odpraviti opisane razmere, posebno, ker to ni združeno z nikakimi stroški. Pobrigali naj bi se zato tudi gg. poslanci, posebno zastopnik našega mesta.
Poročil se je g. Janko Bardorfer, urar, z gdčno. Angelo Lukniš iz Ljubljane.
Iz sodne službe. Cesar je imenoval prvega državnega pravdnika v Gorici Andreja Jegliča za predsednika okrožnega sodišča v Gorici in de-želnosodnega svetnika ter predstojnika okrajnega sodišča v Pulju Spiridiona Peručič predsednikom okrožnega sodišča v Pulju.
O navtični šoli v Trstu tožijo „Freie Stimmen“, da ta šola ne bo izključno nemška t j. šola samo za Nemce, ampak šola z nemškim učnim jezikom, v katero se bodo morali sprejemati tudi učenci drugih narodnosti. „Freie Stimmen“ se boje talentov našega naroda, ki bi pre kosili nemške gojence.
Višja trgovska šola v Celovcu je dovoljena. In naše dežele? Nemci vsak dan nekaj dobe, „Jugoslovanski klub“ pa pravi, da noče ničesar I
Dezerter ustrelil vojaškega stražnika. Lov na tatove. — Pretekle dni je neki tat v vojaški obleki vstrelil v Ljubljani v Lattermannovem dre-, voredu vojaškega stražnika Prešerna. Vojaške straže so nastopile nato jako ostro in so v nedeljo ponoči streljali na nekega vojaka, ki na poziv „stoj“ vojaške straže ni upošteval. V petek so v Ljubljani ulovili 78 sumljivih oseb, deloma v civilni, deloma v vojaški obleki. Pred enim mescem je policijsko ravnateljstvo objavilo svarilo, naj se občinstvo ne vmešava v delokrog vojaških straž in patrulj. To svarilo naj občinstvo uvažuje.
Poprava stolnice sv. Justa v Trstu. Iz Trsta nam poročajo: Slovita cerkev sv. Justa v Trstu je močno poškodovana. Znatna zbirka mi-darov se bo uporabila za prezidavo monumentalne stavbe. Stolni žu nik msgr. Buttignoni je sporazumno s centralno komisijo za varstvo spomenikov na Dunaju izročil načrte poprave v izdelek. Najprej bodo prezidali stene desne stranske ladje.
Sneg v Liki. V Liki je zapadel prejšnji teden po hribih 20 do 30 cm visok sneg. Letina bo vsled mraza še slabša.
Splošna vrnitev gorlških beguncev. Notranje ministrstvo je odredilo, da se od srede julija dalje do zime povrnejo vsi begunci iz Go-riško-Gradiščanske v domačijo. Kjer so hiše razdejane, bodo v bližini krajev ustanovili begunske naselbine ter bodo begunci dobivali še nadalje vse dosedanje begunske podpore v denarju, obleki itd. Skrb za kolonije se izroči „Ravnateljstvu za begunske naselbine na Goriškem s sedežem v Gorici“. Za begunce, ki nimajo strehe, se začasno postavijo barake. Aprovizacija se bo primerno uredila.
Zastrupila se je na grobu svoje matere. Na zagrebškem Mirogoju se je zastrupila s formalinom na grobu svoje matere 271etna Jelka Čuvajeva. Vzrok samomora so družinske razmere.
Velika tatvina je bila izvršena 4. t. m. na Reki. Med 12. in 1. uro podnevi so vlomili tatovi v trgovino z zlatnino Franca Steinerja in so pokradli dragocenosti v vrednosti pol milijona kron.
Vojni davki v Nemčiji. Glavhi odbor nemškega drž. zbora je sklenil, da se obdačijo vojni dobički, ki presegajo 3000 mark, stopnjevaje s 5 do 50 odstotnim davkom. Razun tega se uvede premoženjski davek na premoženja, ki presegajo 100.000 mark. Premoženjski davek se določi stopnjevaje od 1 do 5 tisočink premoženjske vrednosti.
Železniška nesreča v Hrastniku. Vesti, da je vse nesreče kriv edinole službujoči železniški uradnik g. Vrančič, pač ne odgovarja pravim razmeram. G. Vrančič je ravnokar prestal tifus in je moral biti ves oslabljen v službi, dasi je javil, da je še bolan in da ne more vstrajati.
Širom sveta.
t P. Avguštin Lehmkuhl. V Valkenburgu na Holandskem je umrl svetovnoznani moralist P. Avguštin Lehmkuhl. Rojen je bil 1. 1834 v Hagnu na Westfalskem. Devetnajst let’ star je stopil v družbo Jezusovo. Po končanih študijah /je bil profesor v kolegu Maria-Laach in pozneje tudi v kolegu Dittou-Hall na Angleškem. Od K 1880 se je posvetil, izključno pisateljevanju. Bil je stalen sptrudnik vseh važnejših bogoslovnih revij. Njegovi najvažnejši deli ste „Theologia moralis^ in „Casus conscientiae“, s katerimi si je pridobil svetovno slavo.
Predor pod Rokavskhn prekopom. Na trgovinski konferenci aliirancev se je danes sklenilo, da se kmalu začne z gradnjo predora pod Rokavskim prekopom, ki je v načrtu. Tako bi lahko prevozili vlaki v 6 urah iz Pariza v London. v 20 urah bi se dalo 30.000 ljudi in ravno toliko ton prepeljati.
Ruski prestolonaslednik je baje pred tedni
umrl.
Demonstracijska stavka učiteljstva na Češkem se je pričela včeraj. Učitelji zahtevajo od države naj jim pomaga. '
Konferenca o vojnih ujetnikih se je včeraj v Haagu zopet otvorila. 1
Jugoslovani v ameriški vojski. Listi pišejo, da je pretirana vest, da bi ameriški Jugoslovani spravili skupaj za antanto armado 300.000 do 400.000 ljudi. Ameriška jugoslovanska armada ut°gne doseči komaj 100.000 mož. Organizira jo s srbskimi častniki polkovnik srbske armade Pribičevič.
Vesti o bombardiranju Berolina beležijo celovške „F.eie Stimmen“. Pravijo, da samo po Pragi in med Čehi krožijo vesti, da je 40 do 60 angleških in francoskih letal metalo bombe na Berolin, povzročilo požare in številne človeške žrtve. „Freie Stimmen“ izvajajo, da čeprav je to velika bedarija, jo vendar verjamejo Cehi, kajti neki pregovor pravi: Mi radi verjamemo to, kar hočemo, in po tem pregovoru se ravnajo lahkoverni Čehi. Tako čitamo v „Slovenskenfi Narodu“.
Rodovnik ustanovitelja socijalne demokracije. Karl Marx, soprog grofice Westphalen, ima izredno zanimiv rodovnik. On je po materi in očetu potomec starih!, rabinskih rodovin. Ded po očetovem kolenu, Mordechai ali Marx iz rodu Levi, je bil rabinec v Trevirju. Naslednik mu je bil njegov najstarejši sin Samuel, kojega sin je bil zopet rabinec v Gleiwitzu. Drugi sin starega Mordechalja pa, Hirschel ali Henrik, poročen s. holandsko Ži-
dinjo (rojeno Preßburg), je prestopil kot pravdnik 1824 s svojo družino k protestantizmu. Takrat je bil njegov sin Karl Marx star šele 6 let. „Šele danes“, pravi judovski „Neuzeit“ v svoji junijski številki, „postaja jasno, kako zelo je njegova vse-človeška odrešilna sila vendar le dediščina onega ljudstva, iz katerega je telesno in duševno izviral.“ Popolnoma prav. Kar je dobri Mordechai iz rodu Levi (Löwy) zapustil svojim pristašem, ni bila le dediščina njegovega ljudstva, temveč, še natančneje, njegovega rodu. Leviji so najpristnejši judje vseh judov. Torej, odkar je dokazano, da pohaja sefcijalna demokracija v direktni liniji od Levijev, postaja marsikaj šele prav razumljivo, kakor n. pr. strastni talmudistovski prepir med strankinimi pisatelji. Vse skupaj je le v širšo javnost prenešena judovska šola, v kteri so si pisatelji neprestano v laseh. Delavstvu bo vedno bolj javno, da je postalo žrtev judovske sekte, od Mordechaija izvirajočih Levijev . . . Tako poroča židovsko časopisje ob 100 letnici rojstva tega ti entiranega ustanovitelja Socijalne demokracje.
Dvakrat oženjen mož umoril svojo prvo ženo. Pri Šibeniku ob Mandaljeni so našli truplo neke ženske na železniškem tiru. Dognalo se je pozneje, da je umorjenka Marija Pobovac. hči Simona Zagiča, ki se je v Šibeniku poročila z Jurijem Pobovcem, mornarjem iz Lukušena pri Zadru. Izvedelo se je nato, da je ta Pobovac dvakrat oženjen. Pobovca so prijeli in kmalu je priznal, da je on umoril svojo prvo ženo. Drugič se je bil oženil leta 1917. na Lastovu z Marijo Simičevo. Vse se čudi, kako se je mogel oženiti dvakrat v tako kratkem času skoro na istem kraju.
Podpisujte 8. vojno posojilo.
Aprovizacija.
Suho sadje na zelene izkaznice A. Stranke na zelene izkaznice A prejmejo suho sadje v ponedeljek dne 8. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen Je ta-le red: od 8. do 9. dop. št. 1 do 180, od 9. do 10 št. 181 do 360, od 10. do 11. št. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol kilograma sadja, kilogram stane 1 K.
Suho sadje na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo suho sadje v ponedeljek dne 8. r. m., v torek dne 9. L m. in v sredo dne 10. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v ponedeljek dne 8. t. m. pop. od 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. št. 201 do 400, od 4. do 5. št. 401 do 600. V torek dne 9. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 800, od 9. do 10. št. 801 do 1000, od 10. do 11. št. 1001 do 1200, pop. od 2. do 3. štev. 1201 do 1400, od 3. do 4. št. 1401 do 1600, od 4, do 5. št. 1601 do 1800. V sredo dne 10. t. m. dop. od 8. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. do 10. št. 2001 do 2200, od 10. do 11. št. 2201 do konca. Stranke dobe za, vsako osebo po 1 kg suhega sadja, kg stane 2 K.
Za civilne vpokojence (tudi vdove in sirote v Ljubljani), ki so se oglasili za aprovizačno akcijo pri računskem oddelku c. kr. deželne vlade, se bodo delile v ponedeljek in torek, 8. in 9. jul. popoldne testenine, in sicer v ponedeljek strankam z začetnimi črkami A—M in v torek ostalim. Blago se bo delilo v skladišču g. P. Pollaka, Emonska cesta 2. Stranke se morajo primerno legitimirati. Na vsako osebo odpade 1 kg po 2 K 20 vin. Denar naj se prinese odštet.
Zabela za I. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami I. uradniške skupine prejmejo zabelo v ponedeljek dne 8. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: pop. od pol 2. do pol 3. št. 1 do 120, od pol 3. do pol 4, št. 121 do 240, od pol 4. do pol 5. št. 241 do 360, od pol 5. do pol 6. štev. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane 2 K. Poleg izkaznic I. uradniške skupine je treba prinesti s seboj tudi nakazilo za mast.
Mleko Stranke, ki imajo izkaznice za mleko, zaznamovane s črkama A ali B in poleg teh izkaznice ubožne akcije s Črkami A, B, C ali I. in II. uradniške skupine, ter so se zglasile radi mleka v pisarni mestne aprovizacije na Poljanski cesti, prejmejo od nedelje dne 7. t. m. dalje mleko po 80 vin. liter v vojni prodajalni v Gosp. ulici. Vse druge stranke bodo prejemale mleko v mlekarnah, katere imajo zapisane na izkaznicah in ga plačevale d lažje.
Prodaja vojnih klobas In -prekajenega mesa po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase in prekajeno meso v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek dne 8. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico B št 1201 do 1500. Vsaka oseba dobi en četrt kg; kg vojnih klobas stane 4 K, kg prekajenega mesa 8 K.
Malo stanovanje se odda obstoječe iz sobice in kuhinje. Prednost imajo sloji iz mizarske ali vrtnarske stroke. Poizve se na Martinovi c. 16.
Razpis ustanov.
Deželni odbor kranjski je s pridržkom naknadne odobritve deželnega zbora vojvodine Kranjske ustanovil za na Kranjsko pristojne obiskovalce c. kr.’ navtične šole v Kotoru ali kr. mornariške akademije v Bakru
pet ustanov po 1000 kron,
ki se s tem razpisujejo.
Prošnje za eno teh ustanov opremljene s krstnim in domovinskim listom, izkazom o premoženju, izkazom o cepljenju koz, dokazilom, da se prosilec nahaja na enem izmed obeh gori navedenih učnih zavodov oziroma, da mu je sprejem na tista zagotovljen, dalje s šolskimi izpričevali je vložiti najkasneje do 1. avgusta 1918 pri podpisanem deželnem odboru.
Kranjski deželni odbor.
Kupuite „Novice“.