Katolišk cerkven list, List £8. V četcrtik 1. grudna 1853. 'IVČaj VM. Hlarii. naši Jlateri. Koča bos. o kraljica! Ti ljubili jela? Koga bos. r. roko s\ojo. I.jub-rnjivo objela? mar ni* mene. ki Te »rivnu ljubim? .41 kiio bo. o Devica! I,ice T»«jf i leda I ? 41 kdo. o Mati moja! K Tebi se bo vsedal ? 41 mar ne bom jest. k- Te serčno ljubim? Ko^a boš. o Preljuba! V mili plajš zakrila? Koča boš \sili nevarnost Skerbno ubranila? 4! mar ne mene. k: Te serrno ljubim' komu boš. o Marija! Serce svoje dala? Komu prem:!o Mater \ selej se »kazala? \l mar ne meni. ki Te serčno ljubim? koča boš. ljuba moja! k Jezusu peljala? komu nebes blisobo Bodeš kdaj »kazala ? \l mar ne meni. ki Te sereno ljubim? Zato Te prosim. Mati! Men daj serce »toje! Se lej.si jia Te prosim. \ nemi »eree moje. Ile res T«* večno Sereno »er-no ljubim Janez. Poslednja sodba. 1". To z (ni in z a.s lisba pric. Za veržen i vsi so zbrani in v trumah stoje na levi strani .Sodnika sveta: pod njih nogami je svet v požaru razpadajoč, nad njih glavami strasno znamnje Križa, v njih pekoča Vest, pred njimi obličje razserdeniga Sodnika. Kaj še ostane, kakor de bodo pred očmi vsili stvari od ljudi in angelov, od hudičev in od Hoga samiga toženi, pred vesoljnim svetam očitno obsojeni, in po sklenjeni obsodbi v večno smert .izdani? — Ko bodo tedej nebo in zemlja, soluce, ozvezdje in vsi zivlji, kakor tudi vse, kar je mutasto in neživo, hudobne zavoljo njih pregreh in hudobij glasno tožili, in bo vesoljni svet z enim glasam, kakor nekdaj Judje zoper Kristusa, zakričal: ^Smerti je vredin!*4 — in kot zlobno gromenje to vpitje ne bo nehati hotlo: bodo zoper nezveste in hudobne nevernike neznabogi iu vsi neverniki vstali, ki so sicer po luči vesti živeli, v teni ko so uni luč gnade zaničevali in zavergli. Ti si torej kristjan? nevernik poreče. Kje je tvoja bogaboječnost in bogoslužnost? - Jc ta mar kristjan? On, ki ni ne tempeljnov. nc altarjev, ne svetih krajev, ne mašnikov, ne Bogu posvečenih devic v časti imel? On, ki je cerkve oskrunoval, altarje spodnašal, svetinstva Gospodove ropa! in plenil? On, ki je jezo, zlobo, sovražtvo, umor, nečistost, prešestvo do presvetiša sprave prinašal? Ali ti si kristjan? Ti si prisegel per Bogu in per vsili peklenskih duhovih, pa si na sveti evangeli, na križ Kristusov in košice njegovih svetni- kov krivo prisego storil. Kadar te je sila iu nadloga pritiskala, si se z besedami hogokletstva nositi jel. in si s pregrešnimi zna bij i Hoga in njegove svetnike rotil in preklinjal! — \a dalje bodo tožili in rekli: On je mašnike iu (■o*podu posvečene osebe zaničeval, jili gerdo ohrekoval. sovražno preganjal, s krivim dolzenjcm iu lažnivim govorjenjem njib veljavo v temo djal, iu jih veliko zapeljal. To tedej, poreko, je kristjan, ki bogastva nikoli sit ni bil, kterimu bi posestvo vsiga sveta zadosti ne bilo, iu kteri je poslednji kervav vinar ubogi udovi iu prosijočim sirotam odtegnil? In vstali bodo izvoljeni otroci Cerkve, iu bodo zoper nje pričali, \ckrivi bodo vstali zoper krive; vstali bodo udove iu sirote, hlapci iu dekle, stiskani in zatirani, mučeni in lerpineetii. umorjeni, z nepravičnostjo in krivico ohsuti. Nato se začne preiskovanje tega, kar je že pred mnogo sto in tavženti let skrito spalo, pisma, od kterih se je zdelo, dc so vekom;.j zakopane, se prineso. nobeniga lista v njih nc manjka, nobeden poškodovan ni, akoravtio sc je zdelo, dc jili je poprej že oginj povžil ali molj snede!. 1'lakanjc u-dov . zdiliovanjc zatiranih, jok zapušciiili, rane tc-penili in umorjenih, kri nmčenikov. v se bo na glas zaupilo pred stolaui Sodnika, bo kot kri Abclinova vpilo in klicalo: Mašuj se! mašuj . o Gospod! Tedej bodo prišle ua dan vse zvijače pravdo-srednikov iu krivične razsodbe sodnikov, in vse skrite kovarstva ia plctke, ki so za deset vinarjev pravico preverglc, nedolžnost vklcpalc, hudobijo pa prosto iu svobodno hoditi pušale. Tode z.faj se ne upa več storiti, nič več viti in sukati in brusiti in vertili — odkrito je vse iu očitno. Zdaj sc stiskana nedolžnost ne da več s protenjem plasti, ne jezika si vezati; glasno kliči-: Gospod, boli Ti naš sodnik! — In tako imajo Koga za svojiga zavetnika, ravno Tistiga, od kteriga so sc tuk~aj za-pušeni zdeli, in od kteriga so mislili, dc je njih zopernik in nasprotnik. Kaj bodo rekli, kaj odgovorili na vse te tožbe in te liude obdolzenja? Po vsim tem pa ho vstal tisti, kteri sc nam tožnik imenuje, zopernik ali satan: on bo našo sveto vero pred nami govoril, in nam v obraz o-čital. kar smo storili, kar, kjer in kakor smo grešili, in kar bi hilo po dolžnosti in ve*ti storiti imeli. Mar ne verjameš? Pa poslušaj, kar sveti Avguštin govori: Ktkel bode: ^Neskončno pravični Sodnik sam razsodi! Mesnica in pravica ste podpornji tvojiga prestola. Izreči sodbo, de je tisti moj kteri tvoj biti ni hotel; moj je in z menoj mora pogubljen biti, ter je potem, ko se mi je odpovedal, se spet meni vdal in zavezal. Koliko se je z nečistostjo pregrešil, kteri seje slovesno odrekel! Koliko z nezmernostjo! Koliko z lakomnostjo? Koliko z jezo? Koliko z napuham? Koliko v drugim, kar je mojiga! Ker je prepozno od mene bežal, in k tebi se zatekel, sim ga zgrabil s svojimi pomagači, kterim se jc odpovedal, in sim ga kot svojiga napadnika terdo deržal. Ravno takrat, ko je že v moji oblasti skorej bil, sim ga zgrabil. Kaj namreč je delal na sodnim mestu? Zlobo, razpor, zavist iu jezo je podžigal, ko je meni ptuj biti mislil. — Kaj je delal v gledišu in na krajih sladnosti služnih — on, ki se je vsimu sramotnimu veselju in vsimu djanju in napuhu sveta s prisego odrekel? Vse to je doprinesel, potem ko je bil tako rekoč meni v zasmeli mene zatajil; moj je biti hotel, in kar jc mojiga, je iskal. Sodi, presodi Ti, neskončno pravični Sodnik! 011, kteriga si vredniga storil, s tako dragim rešilam ga odkupiti, on sam se je potem iz lastne proste volje meni v last prepustil. — Ti drugači ne moreš, ti moraš zoper te nezveste svojo obsodbo izreči, in jih meni prisoditi. Ker vseskozi so bili moji, in meni so radovoljno služili. Tvoji so bili, ker si jih po svoji podobi in enakosti stva-ril, in ko so zgubljeni bili, s svojo lastno kervjo jih odrešil: tode pokoršino, ktero so ti dolžni bili, so otresli, in v vsim mene slušali: tvoje zapovedi so prederzno prestopali, moje pa vedno spolnovali. Glej torej, ti pravični in nepodkupljivi Sodnik, koliko do njih jez več pravice imam, kakor pa tebi nad njimi deleža gre. Jez jim nisim nič dal, nič obljubil, moje telo ni za-njc na križu viselo, in vender so v vsim moje, in ne tvojih zapoved spolnovali. Ko bi jim jez ukazal krivo priseči, bi krivo prisegali, kradli, morili, prešestovali iu tvoje ime zatajevali; vse to so prav radi doprinašali; /a te pa, kteri si njih Kog, njih stvarnik in odrešenik bil, ki si jim premoženje, življenje, zdravje dodelil, gnado ponujal, nebeško veiičastvo obljubil, in memo vsiga tega na križu za-nje terpel, še nar manjši reči niso poskusiti iti storiti marali. Kolikokrat si pred njih vrata prišel, si na njih duri terkal ranjen, gol, revin, bolan in lačin; oni pa so bolj skerbeli, svoje pse in konje napasti, kakor pa tebi kaj milovšnje podeliti; jim je bilo več mar, stene svojih sob ali stanovavnic z zlatarn in pre-pogami pregrinjali, kot kako ponošeuo, slabo obleko tebi podariti. Zatorej je po pravici, de se vsaj enkrat zavoljo krivične in zaničljive obnaše do tvojiga tolikšniga Veličastva zmašuješ!" To bo tista britka in težka tožba, ktero bo satan zoper tebe povzdignil — kje so tvoji besedniki, de bi te branili in zagovarjali? Gledam gori in doli, nihče ne pride in si ne upa. tvoj zagovornik ali zavetnik biti! — Sam ostaneš, ves si za-pušen, in zdaj Sodnik vstaja, sodbo izreč in sklenit. Bog ti bodi milostljiv! Smert, natura ko strrmrla. kadar bode stvar ožvela. k Božjimi! Sodniku h tela. Revež, kam .»e crm podati. kje prijatla tam iskati? komaj dobrim bo obstati. O kdo mi da golobje perute, de deleč zletim, in v pečinah samotno žalujem in jokam! Moji dnevi so v grehu in revi pretekli: Gospod! Ti veš, in meni je prav v sercu britko. Moje hudobije na glas zoper mene pričujejo, in moje pregrehe so se mi čez glavo namnožile; o usmili se me, o Gospod! dokler je še čas milosti Tvoje, in ne zaverzi me v strahote peklenske! Družba detle za pobožno žlrlfenie pod varstvam iflarfje, prečiste Device* (Konec.) 9. Družbina deklica bo imela dolžnost, ob nedeljah in zapovedanih praznikih — v odločenim času in kraju — nekoliko deklic svoje soseske, ki ji bojo od dušniga pastirja izročene, po eno ali pol ure v keršanskim nauku podučevati in izpraševati, če ji bo namreč to opravilo od dušniga pastirja naloženo, sicer pa drugo za to postavljeno poslušati, in ji, če bo izpraše-vana, spodobno odgovarjati. 10. Svoje dobre dela, to je, kake molitve, svoje vsakdanje terpljenje, zasluženje svetiga obhajila itd. naj družbina deklica o časih za svoje tovaršice Bogu daruje, o časih pa tudi za duše v vicah. 11. t'e družnica zboli, naj jo druge o časih obiskujejo, in ji, kolikor zamorejo, pomagajo; če umerje, naj premožniši saj za eno sveto mašo zložijo, de se bo za njo brala, in vse naj svoje zasluženje saj ene svete maše za njo darujejo; naj tu>ii per priložnosti kak odpustek, ko bi morebiti potrebovala, za njo obernejo. Njeno truplo naj bližnjiši k pokopališu spremijo, če bo dušni pastir za prav spoznal. 12. Družnice naj se zares po sestrino med sabo ljubijo, naj si bodo serčno vdane, naj druga za drugo skerbi, naj se med sabo boljšajo in greha varujejo; vsaka naj se pri svoji vesti vsiga skerbno varuje, kar bi utegnilo ljubezen in edinost med njimi kaliti in razdreti. 13. Vsaka družnica, naj tudi pri svoji vesti le tisto tovaršico za vižarico družbe ali za njeno namestnico voli, ktero za nar pobožniši, nar serčniši,in toraj naj pripravniši za to opravilo spozna. * Iz ponižnosti naj po tej službi nobena ne hrepeni, iz ponižnosti naj jo pa tudi vsaka voljno prevzame, ktera bo izvoljena. 14. Vižarico in tudi njene namestnice naj družnice še posebno ljubijo in spodobno spoštujejo, kakor tudi one za celo družbo posebno skerb imajo; nobena pa naj jili zavoljo njih službe ne zavida, saj le težji dolžnost nosijo. — Namestnice so vižarice pomočnice: naj ji toraj vse odkritoserčno razodenejo, kar se med dru-žnicami, ki so njih posebni skerbi izročene, pergodi: naj pa tudi vse zvesto in pridno o-pravijo, kar jim vižarica naroči. 15. Če družnica vidi ali ve, de se tovaršica v čem pregreši, postavim de kaj zoper družbine postave stori itd., jo mora, čeravno ona ni ne vižarica ne namestnica, ali sama per pripravni perložnosti s kcršansko ljubeznijo posvariti, ali pa, če si morebiti ona je poboljšati ne upa, ali če jc kak posebin. veči pregrešek, naj to opravilo in dolžnost vižarici ali njeni namestnici izroči. — Ktera pa bo posvarjena, zato ne sme nevoljna biti ali tovaršici zameriti, ker je ona le svojo dolžnost spolnila; temuč naj ji bo hvaležna, de zanjo skerbi. 16. Devica, ki je ud te družbe, se pobožnosti ne sme sramovali, in zato tudi ne, de je ud te družbe, sicer je nevredin ud. iT. Žegnani križec, ki ga družbine deklice dobe, naj, če je mogoče, pri sebi nosijo, naj ga zjutraj, ko vstanejo, in zvečer, ko spat grejo, pobožno kušnejo, tako tudi ob času kake skušnjave. 18. Deklica, ki je ud te družbe, naj brez potrebe živali ne terpinči, in naj o priložnostih tudi druge opominja, z živalmi usmiljenje imeti. 19. Od premožniših se bo o priložnih časih kako majhno, prostovoljno darilo v denarjih perča-kovalo, kar se bo za potrebe cele družbe, za napravo koristnih bukev itd. obernilo. 20. Družbina deklica naj per priložnosti tudi druge še poštene deklice za ohranjenje deviške čistosti in za pristop v to družbo pridobljuje; naj pa vender tistih, ki niso udje te družbe, ne zaničuje, temuč naj ima samo sebe vselej za nar nevredniši deklo Gospodovo. Obljuhljenje. „0 Devica brez modema in boija mati Ma-vrija! jest Ti obljubim , od dans zanaprej za ^čistost, ki je Tebi tolikanj dopadljiva čednost, z vvso močjo skerbeti, in se vsih grehov, ki so ji „inasprot, skerbno rarcati. — Tudi Ti obljubim. vse „postave te druibe zvesto spolnovati, in nobene vvedama in prostovoljno ne prelomiti. O mogočna ^kraljica nebes! naj ta moja resnična obljuba nTebi dopade, in sprosi mi od svojiga Sina Je-vzusa Kristusa milost, de jo vselej zvesto spol-„nuje m. v Tvojo čast in v svoje zveličanje ! Amen. * Se opomni, de ta obljuba ne veže pod posebnim greham, to je, družbina deklica, ktera bi kako postavo te družbe prelomila, ne stori večiga greha zato, ker je ud te družbe, ampak greši le toliko, kolikor bi sicer tudi zunej te družbe grešila, ko bi ktere v teh postavali zapopadene keršanske dolžnosti ne dopolnila, in kolikor Bog sicer nemarno prelomljenje posebno obljubljene zvestobe sovraži. Posebne zamere bi se ji bilo bati per družbi, ki jo med svoje ude vzame, ko bi ktera dani obljubi zvesta nc bila. — Tudi iz družbe odstopiti, kadar družnica hoče, ali v pošten zakon stopiti, ta obljuba ne brani; pomaga pa gotovo tistim, ki so poklicane, v srečin zakon priti, če jo zvesto spolnujejo. Ogled po Slovenskim. Od S a vi ne. —K—. Drugi slovenski mision v Lavantinski škofii se je per tehantijski fari v Starim tergu poleg Slovenjiga Gradca perve dni kimovca letaš obhajal. Prosili so namreč prečastiti gospod tehant in častni korar Tomaž Koren, kteri že nad 20 let kakor obče znan pobožin in goreč pastir to faro oskerbu-jejo, milostljiviga škofa, de bi blagovolili v njih fari sveti mision napraviti. Milostljivi škof, kterih nar veči veselje je, take prošnje in želje iz raznih far zaališati, niso le kar z veseljem te prošnje zaslišali, misionarje iz daljnih krajev skupej sklicali, celo osnovo misiona sami zdelali, temuč so mision tudi z lastno pričujočno-stjo počastili in kakor pervi in nar gorečniši misionar ▼ škofii tudi težo dneva kakor pridigar iu spovednik z drugimi misionarji vred neutrudljivo nosili. Vodstvo misiona so prevzeli prečastiti marenberški tehant g. Janez Ojevic, kteri so nekdaj prednik družbe nar svetejšiga Odrešenika v Mariboru bili in so se kakor izurjen mojster v poslu sv. misionov znani. Pomagali pa so jim častiti duhovni gospodje: Franc Lipold, nemški pridigar in vodja nemških šol iz Celja, KorI Mcrk, fajmošter is St. Jurja, Franc Otorepec, korski vikar iz St. Andreja, Tomaž Rožanc, namestnik v St. Ilu, Janez Samic, fajmošter pri St. Lorencu in dva sina sv. Vincencja iz Celja, namreč Anton Žoher in Martin Derler. Ko so domači g. tehant vodju misiona britko martro podali, so rekli med drugim, de že nad 20 let to čedo pasejo, de se jim je glava obelila v tej težtvni službi in ker se jim zdi, de jih utegne nar viši pastir naših duš. Jezus Kristus, že skoraj na odgovor poklicati, so se jeli bati, de bi kje težko odgovor dati zamogli, ker jim vest očita, de so v tako dolgim času pastirrtva marsikaj po svoji slabosti zamudili ali preslabo opravili, in de so ravno zavoljo tega povabili misionarje v svojo faro. do bi sv. mision njih pomanjkljivost nadomestil, njih po-greške zbrisal in de se sosebno od svetila misiona na-djajo, de jim bo odgovor pred večnim Sodnikain enkrat polajšal. Tako globoko se poniža vpričo lastnih farmanov in lastn;ga škofa in vse duhovšino stari dušni pastir, na kteriga življenju ni madeža, in kteriga gorečnost za čast Božjo in duš zveličanje je obče znana! Komu bi ta ponižnost v spodbujo ne bila in kteriga dušniga pastirja bi ta lepi zfled k posnemanju ne vabil? Zares, lepšiga dokaza keršanska fara ne more dati, de ji je njeno zveličanje v resnici per serca, kakor ako si od časa do časa sveti mision omisli, pa tudi dušni pastir si mende lastniga zveličanja ne more boljši zagotoviti in si smert in sodbo bolj polajšati, kakor ako po sv. vajah sam sebe, po sv. mision h pa svoje ovčice neprenehama oč.šuje in posvečuje. Sad svetiga misiona je bil, kakor povsod tako tudi v Starim tergu velik in očitin. Mladi in stari, deviški in zakonski, mož-kiga in ženskiga spola, so z enakimi svetimi željami in z enako gorečnostjo g'as Božji zaslišali in zakramente prejeli; zakaj nad <>000 jih jc bilo te dni obhajanih. De je tolika gorečnost vernih ovčic tudi misionarje same globoko ganila, se lahko razume, in ko so milostljivi škof poslednjo pridigo govorili, so pobožne poslusavce zavoljo njih lepiga zaderžanja očitno pohvalili, svoje veselje nad njih gorečnostjo izrekli in perstavili, de bi radi vsakima zmed njh, preden se ločijo, posebej objeli in poljubili, ker jim pa to mogoče ni, de vzamejo pa sveto britko martro, zakaj Jezus je glava, mi smo pa udje Njegoviga telesa — ter usmiljenima Jezusa namesto njih objamejo in poljubijo. Per teb besedah so db-jeli britko martro in jo vpričo vsih pobožno poljubili, v tem, ko je vse ljudstvo od žalosti in veselja na ves glas jokalo in zdihovalo. G -tovo bo zanaprej misionski križ Staroteržke fare nar lepši križ in glaHin ponav-Ijavec misionskih naukov še pozne čase in kadar bodo ob uri zvonenja misioinkiga zvona zanaprej vsi farmani po celi fari molili in pred in po službi Božji mnoge pobožne dušice pred misionskim križem poklekovale, tamkej svoje dobre sklepe ponavljale in bo marsiktera hvaležna solza še tekla za vse ob ča*u misiona prejete gnade, se bo pletla častitim duhovnam, kteri so s toliko gorečnostjo težko delo sv. misiona na se vzeli, krona zasluženja v nebesih, ktere se jim mi s slabimi besedami časne pohvale, ki bi jim jo zamogli morebiti tukej izreči, manjšati ne upamo. — De bi se bilo za-moglo tudi mesto Slovenji Gradec, kteriga mnogi pre-bivavci ali slovenskima jezika celo ne, ali saj silno nc-popolnama urnejo, sv. misiona popolniši vdeležiti, so ta čas sami milostljivi škof dvakrat, in g. Martin Derler tudi dvakrat misionu pcrmern'» nemško pridimo v mestni cerkvi imeli; sicer se pa rrora h pohvalo omeniti, de se je tudi precej veliko meščanov obojniga spola in vsa-kiga stanu svetiga misiona s pobožno gorečnostjo vde-ležilo. (K. si.) Na Mostu pri sv. Lucii 26. listopa Ia 1S53. — Poddružnica bratovšine pod imenam „Mariino družtvo'-, v dušni in telesni blagor Kantovih mlajšev v srednji Afriki, to je, ▼ spreobernjenje nesrečnih zamur-cov k pravi katoliški veri, v njih časno omikanje in večuo izveličanje. kakor tudi v podporo katoliških mi-sionarjev, pred dvema letama na Dunaju vpeljano, in od svetiga Očeta z odpustki obdarovano, je na Montu pri sv. I.ucii na praznik vsih Svetnikov letaš svoj začetek nastopila. — Pravila, obstoječe iz 24 členov, od Njih prevzvišetiosti. milostljiviga gospoda kneza in nad-šk< fa Goriškiga dne 2. kozoperska 1853 blagovoljno p>derjeiie, razpadajo 1.) v vvod. 2.) vstop in odstop, 3.) dolžnosti, 4.) dobički in 5.) vodstvo. — Do goda »v. Katarine se jih je 2O udov vpisati dalo, ki so ali za celo leto ali na mesce svoje dolžne plačila odrajtali, iu kteri denarni znesek se bo ob svojim času prečasti-tiiuu škofijstvu poslal. Tomaž Kutar, podfajmošter. KMz^led po kersaiiskim »vclu. Mesca veliciga serpflna je sloviti duhoven N kdaj Jane/. Oliv i er i 21 mladih zamurk v Avgnon pripeljal. de bodo v nunskih samottan h poducevane in kersene. Na Radenskim je katoliška cerkev več let sem tolikanj krivic terpela, de v nobenim čacu cerkvene zgodovine enacisra zgleda ne najdemo. Dizelska gosposka je ukazovala, cerkvi nasprotne nauke učiti. Mešala se je v zadeve službe Božje. Neduhovnim vradnikam jc vladanje svete cerkve izročevala. Katoliško vseuči-lise iu š nobeniga tazglasa do vernih razposlati no sme. Tiga vradnika kakor tudi ude višiga cerkveniga svitovavsi va. ki se prederzvajo katoliško cerkev vladati. so 81 let stari veliki škof izobčili. Duhovne, ki svojimu ški fu pokoršino skazujejo. dezelska gosposka z denarno kaznijo in e ječo strahuje, in še take, ki so se 18it), leta z nevarnostjo svojiga življenja za pravno vlado zoper prekucuhe potegovali. Te prigodbe so sicer žalostne, ali skušnja uči. de je preganjanje katoiiški cerkvi le v prid, in de je tolikanj veči njeua zmaga, kolikor hujši je njeno bojevanje. Stara navada je. de vsaki kardinal o Božiču vsa-k i m u vladajoč;mu kat»liškiinu kt.e/.u iu njegovi ženi v pismu srečo za pr.hodnje rase v«ši. O li priliki se da avstriaiodumu cesarju naslov Majestas Apostolica (apostolsko veličanstvo), porluzalskimu kralju Rez f i-delisnimu* (nar zvestejši kralj), španjolskimu vladarju C a t h o I i e i s s i m u s (nar bolj katoliški ), francoskimi! kralju Res C h ri s t i a n i ss i m u s t nar bolj ker-šan-ki kralj), kakor je bil še Ludovik Filip imenovan. Novim francoskim vladarjem pa m uide ta naslov ne bo več dan. ker je kaidmalam ukazano, sadanjiga cesarja Napoleona imenovali Sacra lmperialis Majestas (sveto ce-arnko veličanstvo). V redu št v u časnika rIllas jednoty katolic-ke" v Bimu je neki sami stan v Oh.h 21 gold. v dvajseticah poslal s željo, de bi se v llar um do preraMitiga gosp. namestnika Dr. Igp. KimbUharja spravili v odkupljenje zsmureika. ki naj bi se pri svetim kerstu imenoval: rKmanuel M a r i a n u s Uršul m*kia. Tudi naj se n.u pii svrfim kerstu «.b enim poslani sreberni križek in sreberna svetinja bratovšine neomadežaniga serca Marije prečiste Device na vrat obesita. Častite nune so tudi obljubile, zanj goreče moliti. Sveti oče so 6. listopada o priliki češenja čudodelne britke martre pred cerkvijo „St. Giuseppe de Fa-legnami" do velike množice — bilo jih je 25.000 do 30.000 — besedo Božjo oznanovali in med drugim rekli: Kadar so ljudje spali, je prišel sovražnik, in je prisejal ljuliko med pšenico, in je preč šel. Taka je tudi dan današnji. Spanje pa je lenoba, ker se marsikdo kar ne gane, in neumnost, ker marsikteri še oči ne odpre. Treba je gibati se: treba je pripomočkov se posluževati, de se oimemo iu zveličamo; treba je oči odpreti, de se na Božjo voljo oziramo, ne pa na voljo zapeljivcov in zaslepljeucov. V Pariz sta mesca kimovca dva mlada Kitajca prišla, ki sta iz nar imenituiši keršanske rodovine v pokrajini „Chif Heu. Učila se bota katoliškiga bogoslovstva in potem se mislita kakšnimu duhovuimu redu pridružiti. V Parizu ta mesec gledišna mlada igravka ni kotla v eni igri govoriti predpisanih besedi, ker so se ji preveč nespodobne zdele, in ne stopiti pred gle-davce v zapovedani igriški obleki, ker je bila ta tolikanj sra možlji vosti nasprot. Gledišni vodja viditi, de mu dobiček odide, jo toži, in sodnija sklene, de mora igravka pravdne otroške platati in ubogati, ako ne, jo zadene kazen 10.000 frankov! Sodnija opira svoj sklep na to, ker je imenovana gerda in nesramna igra od vra-dnije perpušena. (Pred nekterimi leti je v Marseilu gledišni isravec v sredi igre naglo umeri, in ondotni škof mu je cerkveno sprav lo po postavah svete cerkve odrekel). In vender kako zlo osramoti omenjena igravka nektere izobražene v znanim mestu, kterim je teater ljubši kakor cerkev in se zl» prederzajo taistiga mladosti perporočali in ji pomanjšanje navadne plače per-dobiti! (—). Blagi vertnar. \ prtu a rja čast. veselje so — cvetlice, kako seree mu radosti se vnema, ko pricišiga njili lepi duh sprejema, Pozdrav mu zale nikajo glavice! Žlahnejši evet pa bromne so dušice Vertnarju. k' za rej« njih ne drema, koljkanj tolažbe iz rasti njih zajema. In kak ponos mu krona vsih — device! Svoj vert krasiti tud i. deviškim cvetam. Ti. btasi On!*) odločiš zanj dve lehi. Mladenškimu in dekliškimu k pospehi. Ves za svoj vert živi«. — kaj slov pred svetam! Trud za cvetličice žlahnejši želje. Razcvet žlahnej' plačilo, slaj' veselje! Trekški IVIIII daroii. Za odkupljenje zatnurčikov. Iz Dol: Mica Bur^ar 2 gold. 12 kraje. — Ana Martinčič 23 kraje. — J»ž«f Šivavic 20 fcra,c.— Mica Končar 20 kraje. — Ileza Gale 16 kraje. — Neža Vodisek 9 kraje. — g. F. R. 20 kraje. — >) Gospod Janez Kvanselist Červ. kaplan v labušini na Gori-nkini. slavni vsianovivec 4rur.be mtadenoev in devic la pobožno življenje. Odgovorni vrednik : Andrej Zaineje. — Založnik: Jožef Blaznih.