fteo. 86. v UaMM o soboto, dne 11 aprila 1909. Leto XXXVII. Velja po pol«: ga celo leto naprej K I fil pol leta „ „ 13"— ya četrt leta „ „ 6-39 10 ea mesec m „ 2'2C V upravnlltvu: m celo leto naprej K 22-40 A pol leta „ „ i« letrt leta „ „ 5-60 » 1»0 i en mesec ga poSIIJ. na dom 20 k na mesec. taamezne Itev. 10 h. Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah SL 2 (vhod čez __________ dvorllče nad tiskarno). — Rokopisi s« svs vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. ClrednlSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 H za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 M V reklamnih noticah stane enostopna garmond vrsta l 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ---—-Vsprejema naročnino, Inserate hoče postreči z morskimi ribami, pa Skloniš: ne jem rib, dobiš odgovor: ne-ateremu ne prijajo, okusi so različni. In "ir je besedi. Povabi naj te kdo na čaj, 'a rečeš, da ti čaj škoduje, mir bo besedi. Toda če v družbi poveš, da nič ne Pš (mislim seveda opojnine). tedaj 'budiš celo točo vprašanj: zakaj ne, ne, kako da ne, odkdaj ne? In dol-vrsto opominov moraš slišati. A — to verjetno! E — to je nespametno! I — «lo ga lahko! O — saj ne škoduje! U pusto je življenje brez pijače! Iu prične sc nasilno nalivanje, živahno prigovarjanje, navdušeno nazdravljenje, ako se navalu ne ustaviš naravnost z afrikansko brezobzirnostjo. Seve — potem si pa surov ali vsaj netakten. Zakaj to, odkod to? Zakaj je vsak antialkoholik pravi misijonar v svojem okrožju? Dobro piše o tem duhovita Matilda Lammers: »Poleg tega le priznajmo — rodi uživanje alkohola misijonski nagon (Missionstrieb) tako živ iri neutrudljiv, kakor bi ga želeli vsem kr-šanskim verskim družbam v interesu poganov. Kdor pije vodo ali mleko, ta se hitro pomiri, če kak drugi ne kaže nagnjenja do te pijače. Kdor pa pije vino ali pivo v prisotnosti drugih, in ko bi bili to njegovi lastni otroci, čuti nagon oddajati, deliti to pijačo; v družbi"abstinentov nima posameznik, ki ni zdržen, od svojega kozarca piva ali vina pravega užitka.« To je vendar Ic zagonetno, vsaj na prvi pogled. Ce pa pogledamo v piian-čevo ali tudi pivčevo dušo nekoliko globlje, izprevidimo kmalu, da je ta misijonski nagon povsem sebičen in da ima predvsem namen tolažiti vest. .Da, vesti alkoholiki vsaj v prvih Stadijih, ko še niso telesno in dušno docela uničeni, nimajo mirne. Kako-le? Oni škodo, ki jo alkohoij napravlja. čutijo, vidijo, če niso slepi in gluhi in destituti sensu interno. Te točke naj se mimogrede nekoliko dotaknem. Znameniti bojevnik zoper alkoholizem škof Avguštin Egger govori v neki svoji brošurici, da je dolgo časa pridigal zoper pijančevanje, rabeč za orožje nadnaravne nagibe: da pa je opustil to neuspešno delo, ker se je prepričal o koristi drugačnega boja. Poučiti, pravi vneti mož, poučiti je treba ljudstvo, da je alkohol škodljiv, nezdrav, strupen. Jaz pa pravim — iu tega mi veliki mož na onem svetu ne bo zameril — da se cclo s poukom tnalo ali nič ne doseže. In sicer iz preprostega razloga, ker sem prepričan, da vsak pijanec ali pivec na sebi jasno čuti škodo, če pije preveč opojnin. Križ božji, če ima po preobilni pijači glavo težko kakor čeber, če ne more ne spati ne bedeti, ne stati, ne sedeti, potem mora vendar vedeti, da si je in s čim si jc oškodoval zdravje. Dasi so nasledki nezmerne pijače pri raznih ljudeh razni, večji ali manjši, toliki so vedno, da jili je moči čutiti. Kako da se potem tolikrat sliši samozavesten vzklik: Meni pijača nič ne škoduje! Kako? Ker človek rad samemu sebi laže in z lažjo devlje paliativni obliž na rano svoje vesti. Krivde sc zaveda in rad bi se rešil z izgovori. Otrok, ki sc iz šole grede stepe s svojim tovarišem in dobi praske po licih, doma reče, da je padel. ker se boji ukora ali kazni. Takemu otroku je podoben pijanec. Vse je krivo njegove bolezni, samo pijača ne. Temu je škodovala kaka jed, drugi se je prehladil, ; tretji prevzdignil, četrti razjezil itd., sa-j mo pil ni nobeden -— preveč! Tako torej pijanec z lažjo pere vest pred samim sa-; bo in pred drugiftii, če mu verjamejo, i A to še ni dovolj. Maček je huda zver. ! Gorje človeku samemu v nesreči, bodi že i katerakoli! Znana je resnica, da je sladko I imeti socios dolorum, sodruge bolečin in takih iščejo pijanci in pivci, in to je glavna žila njih »misijonskega nagona«. Ni treba, da si globokoutnen, pa rad pritegneš moji trditvi. Le posamezni slučaji so, če kak špekulant sili bližnjika k pijači, zato, da kaj izve od njega ali kratko, da ga laže oslepari. Splošno pa pifianci in pivci usiljujejo pijačo, da si pridobe sodruge bolečin, sokrivce, da sami sebi nekoliko olajšajo pekočo vest. Razume se, da tega svojega namena ne bodo raz-odeli. Tatinske družbe niso od posameznih tatov nevarnejše samo zaradi večjega števila, temveč tudi zaradi tega, ker vsak ud take družbe, navdahnjen z »esprit de corps«, tatvine doprinaša z »lažjo vestjo«, torej drzneje in vneteje. Fiat applicatio! Družbe drže pijance na pogubni poti — družbe naj bi držale abstinente na rešnji poti. Neprecenljivega pomena so torej ab-stinenčni krožki. obrokih in določiti primerno mejo novim dolgovom na zemljiščih, to je sedaj najnujnejša naloga državnega zbora za kmeta. Delo ..SOdmarhe" » E Ilju. V svoji velikonočni številki je prinesla »Union«, ugledno glasilo Staroče-hov, naslednji poziv »Slovenske dijaške zveze«, ki jako dobro osvetljuje delovanje in tendenco »Siidmarke« kakor tudi obupno stanje Slovencev v St. ilju in Slovenskih goricah: Krščansko - nemškim sodržavljanom! Slovenski katoliški dijaki govore k onim Nemcem, ki se ponašajo s svojim katoliškim prepričanjem. Kar govorimo mi. čuti in misli slovensko ljudstvo. Društvo »Siidtnark« uživa priznanje in podporo tudi od strani katoliških, posebno krščanskosocialnih Nemcev. Dasi-ravno bi mogel komaj kdo temu oporekati, navajamo sledeče besede iz govora krščanskosocialnega poslanca Prochazke (»Deutsches Volksblatt« št. 7253 z Siidniarkhofu«, Ii katerim vabijo tudi katolike. Vse to se vrši pod firmo in na stroške »Siidmarke«. Protestanti sami odkrito priznavajo svoj namen: »Kakor hitro bo dovolj veliko število vernikov, hočejo pričeti z zidavo molilnice, za katero je prostor že določen. Stroške pa bo kril »Gu-stav - Adolf - Verein«. Obenem razvija »Siidmarka« živahno agitacijo za »Los von Rom«; doslei so odpadli že trije katoliki. Roko v roki s tem »sijajnim delovanjem« »Siidmarke« v verskem se vrši njeno delovanje v narodnem oziru. Proti fi-nancielni premoči ne morejo konkurirati domači obrtniki in delavci. Uskoke, odpadnike bogato poplačajo — skratka, vrši se nemoteno narodni bojkot najhujše vrste, pri čemer se ne štedi z nobenim sredstvom. To so dejstva, ki jih ne spravi s sveta nobena dialektika. To je odlomek iz ve-likonemSkega »Drang zur Adria«, enak nasilni politiki razlaščevanja, ki so jej izročeni Poljaki na Pruskem, to je epizoda, ki jo javnost sicer malo opazi, ki jo pa Slovenci bridko občutimo, epizoda iz boja Slovanov za njihovo naravno pravo. Obračamo se do cerkvenih oblasti! 'Ni še pozabljen dolgoletni boj naših •čeških bratov na Dunaju za lastno službo božjo, danes pa si žele zaman naši rojaki v Gradcu, da bi mogli poslušati božjo besedo v svojem materinem jeziku, in se potapljajo v socialno demokracijo, ker nimajo niti te edine obrambe. Ali hočete s koreninami izruvati poslednje zaupanje do cerkve iz srca na življenje in smrt se borečega ljudstva, da molčite k takemu početju »Siidmarke«! Na krščanskosocialne kroge! Nočemo apelirati v narodnem oziru na vaše principe. Vspričo obupnega stanja Cehov na Dunaju bi bilo to nesmiselno. V gori opisanem slučaju je le dvoje mogoče: Ali vam je z vašim verskim prepričanjem resno —r potem »Siidmarke« ne le ne smete podpirati, ampak morate se proti njej boriti, ali pa vam s prepričanjem ni resno, potem masko z obraza! Kar nam je sveto, tega se ne sme izrabljati v politične mahinacije, ka'ti tak »klerikalizem« je rak-rana na telesu naše cerkve! Za odbor »Slovenske dijaške zveze« iur. Marko Natlačen iur. Stanko Mašič t. č. predsednik. t. č. tajnik „Slom W 3»ezn. Prijatelj me je opozoril, da je začel »Učiteljski Tovariš« zopet po svoji rqv-tarski navadi napadati našo zvezo in njene člane. Piše mi. da naj bi odgovoril na vprašanje »Učit. Tovarišu«: Koliko članov šteje »Slomškova zveza«? Baje »Tovariš« sumniči in zavija. Zato odgovarjam: Danes, dne 15. aprila t. I., ima »Slomškova zveza« sledeče število članov: učiteljskega osobja 160, duhovščine 65, profesorjev 12. laikov 14, skupaj torej 251 članov. Upam, da bode gospod Gangl toliko možat, da bode ta-le odgovor priobčil v »Tovarišu«. Na predbacivanje, da bi sc bil neki ' naš član nepovoljno izrekel o onih članih, ki sedaj vstopajo v naš krog, odgovarjam, da je to navadna žurnalistična laž »Učit. Tovariša«. Lepo ni, ampak umljivo pa tako zavijanje. Najboljši odgovor taki žur-nalistiki je, da vsi naši člani, ki ste še naročniki »Učit. Tovariša«, ta list vrnete. Mnogo jih je, ki se izgovarjajo, da ga imajo le radi razpisov učiteljskih služb. Poskrbeli bodemo, da bode vsaka razpisana učiteljska služba naznanjena tudi v (»Slovencu« in »Slov. Učitelju«. Nespametno bi torej ibilo, še nadalje podpirati list, ki nas zaničuje in psuje. Proč ž njim in svobodno naprej po poti, ki smo si jo začrtali in ki nas vede sigurno do zmage. Tudi liberalno učiteljsko poslopje se maje, zato hrešči; podrlo se bode prav gotovo. Jelenčeva moč, ki to poslopje še drži, niti tolika ni, kakor kakega ljubljanskega izvoščeka. VAŽNA IZJAVA PAPEŽA PIJA X. ZA DELAVSKO GIBANJE. Znano je, da so katoliški krogi v Nemčiji zadnji čas nekoliko disputirali o značaju, ki naj ga imajo delavska strokovna društva. Polemika se je vršila v »Kolnische Volkszeitung« in »Stimmen aus M. Laach«, največ med tajnikom krščanskih strokovnih društev, državnim poslancem Giesberts, in znanim jezuitom, avtorjem svetovnoznane »Nacionalne ekonomije«, T. Oesch. Eni so dejali, da mora strokovna organizacija stati na nevtralnih tleh, drugi pa so zagovarjali misel, da treba katoličanom lastne strokovne delavske organizacije. 10. t. m. pa je bila ori papežu Piju X. v Rimu deputaeija katoliških delavcev v strokovnih društvih Zahodne Prusije in pri tej priliki jim je sveti Oče dejal: »Tudi popolnoma odobravam, da v krščanskih strokovnih društvih izvršujete tako uspešen apostolat in skupno s protestanti delujete za ohranje-uje krščanske misli.« S tem je sveti Oče odobril, da se združujejo katoliški delavci s protestantiškimi, da torej sloni njih strokovna organizacija na nevtralnih tleh, saj v kolikor se tiče krščanskih veroizpovedi. S to izjavo je seveda ves spor rešen. Messinskl škandal. Italija je v mnogočem prava deveta dežela. Najbolj pa trpi na tem, da ne pozna nobene javne poštenosti. Znano je, kako je Nasi goljufal; znano, kako so župani, sindaki, prefekti in policijski uradniki požrli milijone, ki jih je Evropa darovala ob kalabrijskem procesu; zdaj se pa izve, da se je z darovi za Messino ravnotako zgodilo! Dolgo je vlada prikrivala in demen-I tirala, zdaj pa sta ji zaprla sapo — kralj Viktor Emanuel sam in pa kraljica Jelena. Nenapovedano sta se podala pred ted-' nom v Messino in se ondi zgrozila ob po-! gledu na ruševine. Danes, po preteku šti-i rih mesecev po potresu, je Messina rav-notaka kakor je bila eno uro po njem, da še hujše je! Ljudstvo je kar drlo h kralju, ki si je žalosten utiral pot po kupih zidu, blata in desk. Pravilo mu je o korumpiranosti, brezdelnosti in brezvestnosti uradništva, ki so ga iz centrale poslali »rešit« Messino. In kralj je dejal: »E' vero! e' vero! Non si e fatto nulla — proprio nulla!« — »Res je! res! Nič se ni naredilo, prav čisto nič!« In kraljica je dejala: »E'peggio di prima!« — »Še hujše je kot prej!« — In ko se je kralju približal višji inženir, da ga spremlja, mu je Viktor Emanuel dej osorno: »Lei vada a lavorare e sara meglio — »Vi pojte delat, pa bo bolje!« Tako pripoveduje admiral, ki je kr; Ijevsko dvojico spremljal po mestu, »Corr. d. It.« Te besede so prinesli v listi in jih vlada do danes še ni upala di mentirati. Kdor vč, kako Viktor Emanu tehta svoje besede, si lahko misli, kakši lumparije se gode v nesrečni Messini. Najbolj se je obneslo vojaštvo ampak ne tisti admirali, ki so prišli 48 prepozno po potresu, ker niso bile ladj pripravljene ... No, pozneje je mornaric začela graditi barake, toda civilne oblas so hotele pomorščake odstraniti, češ, d delajo zapreke enotnemu načrtu! Zaliti vale so celo, da potrgajo strehe na bar; kali, ker ni mornariška uprava asfalta n; ročila pri pravi privilegovani tvrdki! Si le mornarski minister Mirabello je nared tem šikanam konec. Kar se tiče barak civilne uprave, im; jo uradniki seveda lepe barake, za i j ui so pa zbili par plank in v tem prostor morajo ljudje jesti, piti, spati in svojo p< trebo opravljati! Če pritisne vročina, kuga imela tu hvaležno polje. Deske stavbeni materijal prihaja; pospravljen pa ruševine še prav nič niso, tako da m rajo stavbeni materijal, kolikor ga prid nalagati na kupe, kjer ga pere dež in gnije. Ruševine so še zdaj po 10—20 visoke in razširjajo nepopisen smrai Komisija za reedifikacijo Messine je i pred več kot enim mesecem izgotovii natančno poročilo glede na načrt novi zgradb, uporabe niaterijala itd., toda v je to poročilo označeno za najnujnejše, danes počiva na pisalni mizi ministra javna dela, gospoda Bertolini. Zdaj ko je kralj krivce ozmerjal, vlada imenovala po stari laški navadi prt iskovalno komisijo. Ta bo seveda najmai štiri mesece »delovala« in pisala svoja pi ročila! Ampak to zdaj vsi laški listi pr poročajo tej komisiji: Naj natančno preišče in potem javrn sti predloži račune o tistih milijonih, ki je Evropa poslala za Messino, o kateri pa ni ne duha. ne sluha . . . To bi bilo res jako zanimivo. Kongres arheologov o Egiptu. (Izviren dopis.) Prav umestno so si izbrali letos ai heologi za s,roj kongres Egipet, zibelko središče nekdame znanosti. Zato so seda nji Egipčani z vs,> mogočo gostoljubnosti iu radostjo sprejeli učenjake, ki so priliitc v ogromnem številu v Egipet, da pok; žejo vsemu svetu njegovo važnost imenitnost v znanstvenem oziru. Veliko sredo ob 10. zjutraj se je vrš slovesen, impozanten sprejem in pozdra delegatov mednarodnega arheologiškeu kongresa v Aleksandriji, ki se bo nad; Ijeval v Kahiri ter zajključil z obiskoi Gorenjega Egipta. Udeležnikov kongresa je 800, med katerimi so n^iučenr^i arhei logi sveta. Sprejem deležili Aleksandrijski guverrie., zastopniki vlaJ in municipij, potem konzuli raznih vlai tukajšnji učenjaki in velikaši ter elegantn gospe. Municipski podpredsednik paša Schiess je pozdravil kongresiste s krat Boltatu Pepe. mer B^^^BHBt* v t m Gespud redehter! »Mi se na uma spušal na nivo Bol-tatuga Pepeta.« je pisu ta 1.?. aprila letašnga leta ta »Sluvensk Narud" in me tou iz tem mal putulažet, de b na biu več tku hud najn in ga pustu p r gmah. kedr b se spravu na puštene Idi in zapiču vajne soj žel. kokr ga zapič kojn-,ska muha, kedr je žejna krvi. No. pa iz ta ubluba se ni men prou nc pršmajhlou, že zatu ne, ke jest nive še nimam ne. ampak sam en prou lep traunk, astn sc na niva Boltatuga Pepeta ta »Sluvensk Narud« šc spušat na more, če b se prou tou; de b se pa »Sluvensk Narud« spustu kerkat na moj traunk. tu pa ,Buh na przaden; tu b ga tku dc b me pounu en lep cajt. tu pa tud spudrepu, In če se m še tku šmajhla, jest dobr vem, de me ma u želodce ta »Sluvensk Narud« in me maja u želodce usi Ieberalci, nej že narud rešujeja u stari »pr Rož«, al pa u štari »pr ta krvaumo mašetne«. U žlic vode b me rad putupl iu sam tu je še moja sreča, de znam dobr plavat in de na utonem, če b me vrgl tud u usa tista voda, ke ja Ieberalci delaja. ln tu ja je en lep perejon, tu morm že rečt. Men je pa tud čist use glih, al me maja naš Ieberalci rad, a! nej m pa pu žeulejn strežeja. In usi ta pametn ldje sa glih teli misl, kokr sm jest, ke veja, de ud našeh leberalcu ni in na u nekol nč pame-tnga za prčakvat. Dokler uja mel u Iblan kumanda tist Ieberalci, ke maja soj logar »pr Rož«, uja gledal zmeri sam na soja žlahta; kedr jh u pa premagala garda ud »ta krvauga mašetna«, tekat uja pršli pa sušulci ud kumandanta gespud dohtar Uražtia na kojna; de b biu pa tem al pa unem res kej ležeče na blagre naruda, tu je pa tulk, ket pet krau za en groš. Sej se puznama pu knofeli. Dc sa pa Ieberalci bi ua ta kratka u glau. se pa žc pu tem lohka spuzna, ke greja tku lepu edn drugmo ua lini in še veja nc, kdaj sa prpopan, de na morja ne-kamer več, ne naprej ne nazaj. Gespud nutar Plantan jc že puskusu. pu čim je ta žmah in nahter druh muze čistga leberal-iiga duha že tud ceplaja za nim u penzjon, sevede brez penzjona in gledaja souzneh uči nazaj u tiste srečne čase. ke sa bli šc ubrajtan in je nhna beseda Se kej zalegla. Tku u šlu pr leberalceh naprej, dokler na u pršou na vrsta sam gespud žepan Hribar, ke je stuinstukrat prsegu na leberal-na puštenast in značajnast iu ke je iz taka učetuska lubeznja ubjemu ta mlade lebe-ralne razsajače in jm dajau putulia in še clu službce za nagrada; tkuzvane klere-kalce pa souražu iz dna soje sluvanske duše in dau temu al pa umno brca, če je le du nega pršou. Kedr u pa enkat sedou tkula u lepmo mire na sojeh zaslugah, ke s jh je steku za leberalce, in začeu premi-šlvat, kdu ga je prou za prou brcnil z žc-panskega trona, in ga pusadu na punižen penzjunistusk stou, tekat u pa pršou du spuznajna, dc je tu strila leberalna hva-ležnast in puštenast. Tekat u zakrvavela negava velika slnvanska duša in vs putrt ,u zastoku: »Muze, ke sm jh tku bugat ,plačvou, de b trubil moja slava pu svet in prdubival še druge, ke b bli prpraulen delat parada pr mojeh jubileumeh; te muže sa me vrgel med stara šara' in zlezl če/ mene sami na leberalnga kojna. Tu je leberalna hvaležnast in puštenast!« Naprej na u mogu, ke souze mu uja zalile uči iu uzele sapa, ampak sani iz pestjo u pužiigu ke prekc »ta krvaumo mašetne«. No, letaš se tu še na u zgudl, ke de b ta noumo regemente na rotuže že letaš ušenica cvetela, za tu je še premal pugnu-jen. Al ta špas ratuje čez dali bi resen. Letaš pride u ubčinsk zastop že spet ene i par sušulcu prhodnga žepana in tku u šlu naprej, če jm med tem cajtam kašn zaj na u pot preteku, dokler na u na rotuže i sušulcem zadost pugnujen. Tekat, gespu di ud »Rože«; tekat u pa pulom. Jest nečem rečt! Ta reč nej nardej med saba tist gespudi, kerm gre ta re am, ampak tulk pa rečem, de tekat na ■gespude žepane prou nč več nucal, čc prou kašn rotušk pejomtar kje na muros zavle prevelicga naudušejna pr agitai soja sukna zgubu. Tud sam gespud dohta Taučar u zgubu velava ket agitator in 11 u več pu Martinu cest on zberu muže z kandedate, če se uja pa pol tud res zben kandedati »pr ta krvaumo mašetne«, pa še tud use skp u luft. Murde u tek; kandedate pustaulu tist Boltatu Pepe, k ga zdej še soražte iu čez rama gledati Sej veste, de se žiumu čluvek lohka ns prpeti, za kua b se pa men ne. Tku, zdej sm gespuda žepana ui in iti u tista mrena iz učes, ke mu že tK douii bran, de na vid bistr u daljava, ut stranu. Al u ta moja uperacija kej zalegi; pa še na vem. Murde tud ni sam mren na učeseh uržah, de na hod narauna* ampak de sc sputekuje in zadeva ub tisa vogu iz soja pulitka. Murde ma šc kašn druga napaka, de na spuzna, kam pes t;w muli. No, tu b se dal murde zdej še us brez pusebne škode pupraut, zatu b I' pa še ta nar bulš, če b se u usak soj P" treb ubrnu kar naraunast na !■ prilog« „Sloirenoa" itey. 86. dn* 17. aprila 1909« kim, a jedrnatim govorom v gledišču Zi-zinia. Omenil je, koliko težav je bilo z ustanovitvijo grško-romanskega muzeja v Aleksandriji, kateri se ponaša zdaj s prezanimivimi predmeti, ki so jih našli v izkopinah po Dolenjem Egiptu. Za njim je govoril A. Ralli, predsednik arheologiškega društva v Aleksandriji. Rekel je, da se je posrečilo temeljitemu preiskovanju Egipta najti dosedaj neznana dela Aristotela, Evripida, Menan-dra itd. ln gotovo nam zakriva Egipet še marsikak za znanost velevažen zaklad. V imenu kongresistov je odgovoril prof. Loinbros, vseučiliščni rektor v Atenah, kažoč na pradavno egiptovsko vedo in naslanjajoč se na besede »Ex oriente lux«. Popoldne ob 3. je mestni muivicipij priredil kongresistom »garden party«, izlet v Nusho; udeležile so se ga vse oblast-nije, konzuli itd., da so počastili učene goste. Tri godbe, angleška vojaška, carinskih uslužbencev in grška so igrale na vrtu Nusha. Ob poldesetih zvečer so se sešli kon-gresisti v New Khedivial hotelu, kjer so imeli besedo razni učenjaki. Prvi je predaval Duchesne, rektor francoske arheo-logiške šole v Rimu, o krščanskih svetiščih v Abukirju. Za njim je dokazoval vseučiliški profesor Schreiber na podlagi najnovejših izkopin vpliv aleksandrijsk^ znanosti na helensko in rimljansko, kar je vzbudilo živahno polemiko med navzočimi, ki so mu hoteli izpodbiti njegove trditve, a nemški učenjak jim je kaj izvrstno odgovarjal ter žel splošno pohvalo. Naslednji dan je govoril profesor Thiersch o nekdanjem svetilniku (Pharos) v Aleksandriji in o Serapeju. Ta je spisal knjigo o svetilniku, ki je bil eden izmed sedmerih čudežev sveta. Nato je govoril prof. dr. Hommel iz Monakovega o astrologični podlagi svetilnika (faro). Imenovani gospod se je nastanil v našem samostanu, zato sern ž nJim občeval in ga spremil na kraj nekdanjega svetilnika. Zadnja dva govornika sta bila Reinach in Perdriget. Popoldne so obiskali nekateri kon-gresisti nekropolo v Kom-el-Chougafa, spremljal jih je oskrbnik tukajšnjega muzeja prof. Brecci z udi arheol. društva. S tem je bil arheologiški kongres v Aleksandriji zaključen. Nadaljuje se v Kahiri v soboto zjutraj ob IU. uri pod predsedstvom Khčdiva. ke noulce. i Slovensko vseučilišče. Zanimanje za slovensko vseučilišče in zahteva po tem najvišjem kulturnem zavodu je našla odmev tudi že pri nas. Ze lansko leto je imelo »Katoliško politično društvo« shod, ki je skleni! resolucije za slovensko vseučilišče. Od zadnjih nemirov posebno na dunajski univerzi pa je zahteva po lastnem slovenskem vseučilišču postala med Slovenci še posebno živa in izrazita. Na cvetno nedeljo so neznani »sklicatelji« ski! 'i nas javen, ljudski shod za slo st!'«čilišče. Na shodu, ki je bil zel^' dobfo obiskan, smo šele izvedeli, da ta shod ni javen ljudski shod, ampak le shod socialne demokracije, »ki ima kot največja stranka v Idriji« pač največjo pravico manifestirati v Idriji za slovensko univerzo. Ce so idrijski naprednjaki s to izjavo socialnih demokratov zadovoljni, ne vemo. Na shodu je imel glavno besedo neki visokošolec Cernič, ki je v živih besedah slikal bedo in zatiranje slovenskega dijaka na nemških visokih šolah in povdarjal potrebo lastne slovenske univerze. Zahteval je, naj se vsak Slovenec vsako leto v spomin 20. septembra 1908 dal 20 vin. za slovensko vseučilišče. Lepa misel, ki pa najbrž ne bo imela zaželjenega uspeha! Dalje je priporočal Gangl resolucije za slovensko vseučilišče, ki so bile tudi sprejete. Da je manjkalo v teh resolucijah zahteve po »bogoslovni fakulteti«, se razume. Prepričani pa smo, da ne bodo Gangl in njegovi socialni demokrati odločevali, ali naj dobimo Slovenci tudi bogoslovno fakulteto ali ne. Predsedoval je shodu sodrug Štraus, ki druzega ni znal povedati, kakor da je vabil vse navzoče, ,Ja pristopijo v socialno demokracijo, in obljubil, da bodo socialni demokratje, kakor hitro pridejo do vlade v naši državi, že preskrbeli Slovencem lastno univerzo. Ubogi Slovenci, kako dolgo bomo morali še čakati na svoje vseučilišče! Tak je bil ta »javen ljudski« shod. Mi nismo proti slovenski univerzi in tudi manifestacij zanjo se radi udeležimo, če je treba. Malo smešno se nam le zdi, če se skliče »javen ljudski« shod, na katerem bi človek pričakoval može in žene brez razlike strank, ki se zanimajo samo za to, radi česar je bil sklican shod; ko pa pride človek na shod, pa zve, da je to shod socialnih de- mokratov in par liberalcev, ki so vsakega nesocialista in neliberalca po strani gledali. Kaj res mislite gospodje, da vi reprezentirate slovensko »ljudstvo«!? Za .»sklicatelje« nihče ni vedel, ker so se bali podpisati se na oklic, zato tudi ljudje zaupanja niso imeli do shoda. Tudi ne vemo, čemu klicati od drugod visokošolca naše mesto, da nam pojasni razmere na vseučilišču, ko imamo vendar v našem mestu precej visokošolcev domačinov, ki bi bili gotovo radi domačinom pojasnili žalostne razmere slovenskega dijaka v tujini! Toda od naših domačinov-vseuči-liščnikov nihče ni zvedel za ta shod drugače, kakor vsi drugi ljudje, ki so brali rdeče in zelene plakate po mestu. Drugič, gospodje, torej malo več takta in razsodnosti! i Zopet nesreča. Dne 13. t. m. se Je ponesrečil v žgalnici rudar Ivan Reven. Pritisnil ga je k steni voz, ko je peljal izžgano rudo na vodo. Poškodba je sicer težka, vendar je upati, da ponesrečenec popolnoma okreva. i Prodal je Friderik Kosmač, paznik v celjski cinkarni, svoje posestvo v Idriji vpokojenemu mizarju in gostilničarju Andreju Vončina, kateri, kakor pravijo, namerava zemljišče parcelirati. i Velikonočnih cerkvenih slovesnostij se je ljudstvo marljivo udeleževalo, zlasti popoldanske molitve so privabljale vernike, čemur se pa ne čudimo, ker so se mnogoštevilni pevci res postavili. Velikonočne procesije se je poleg načelnikov .raznih uradov udeležil letos tudi voditelj mestnega županstva — gerent. i Klerikalna značajnost. »Narodov« dopisnik poroča širnemu svetu velepo-pomembno novico, da je bil med kandidati neodvisnih davkoplačevalcev tudi neki bivši socialni demokrat in celo ateist. Ker se zgraža nad tem, pa nas tembolj veseli, da smo iz te novice zvedeli vsa-kterega razveseljujočo vest, da so kandidati združenih liberalcev in socijev same brumne duše, ki morajo na vsak način imponirati celo vseskoz korumpirani Os\valdovi kliki. Nismo mislili, da je na-prednjakoin toliko ležeče na tem, da sede v občinskem odboru sami odločni katoličani. i Pogrešajo zadnji čas liberalci idrijskih novic v »Slovencu«, kakor poročajo v »Slov. Narodu«, kjer beremo vest, da so sicer gostobesedne idrijske novice v »Slovencu« postale po volitvah redkobesedne. Nič ne skrbite, kakor je bilo doslej, bo tudi v prihodnje. Se vas bomo zabavali, kadar bodete ukrenili kako prav pametno. Vseh neumnosti, ki jih pa naprednjaki ugibljejo, vendar le nočemo spravljati pred svet, ker vendar še svojega bližnjega bolj spoštujemo, nego ^Na-rodova« dopisnika. Kako bi kričali, če bi na primer »Slovenec« poročal o naprednih značajnikih, kako pritiskajo klerikalne kljuke, ali o učenjakih, ki zavajajo svojega nevednega tovariša v gmotno nesrečo. vede ali nevede, ne vprašamo! Ali naj poročamo, kako idrijski napredni gospodi hlače rubijo in prodajajo. Taka poročila prepuščamo poročevalcem »Narodovim«, mi pa ne bomo prestopili nikdar meje dostojnosti. Jeseniške noulce. j Ustanovni shod delavskega političnega društva za politična okraja Rado-ljica in Kranj bo v »Delavskem domu« na Savi v nedeljo, 18. aprila. Velikega pomena bo to društvo za delavstvo. Ker bo osnovano na programu S .L. S., pošiljalo bo v vodstvo S. L. S. svojega zastopnika in postavljalo kandidata za dež. in državni zbor. Socialna demokracija se je vrgla z vso silo ravno na Gorenjsko. Nasproti nji se mora organizirati vse pošteno misleče delavstvo, in škodljivci delavstva ne bodo nič opravili. j Socialni demokratje pridno prirejajo shode in zabavljajo čez naše poslance in S. L. S., sebe pa hvalijo, da sc človeku mora že gabiti. Na zadnjem shodu pri »Jelenu.< so morale že ženske in otroci priti na pomoč, da je bilo vsega skupaj kakih 80 poslušalcev. Krščansko-socialno delavstvo ni prišlo na shod delat štafaže, da bi se socialni demokratje bahali, koliko jih je. Taki so namreč ti ljudje. Kdor pride na njih shod, proglasijo ga za svojega. Zato bo res najbolj pametno zanaprej, da jih vsi naši puste same. Naj bodo med sabo in naj zabavljajo, kolikor hočejo. Vse krščansko misleče delavstvo pa naj pridno hodi na shode, ki jih bo prirejalo novoustanovljeno delavsko društvo. j Kapitalista in plemenitaša pl. Met-nica so volili socialni demokratje zadnjič na Koroškem v deželni zbor, samo zato, ker je v svobodomiselnem taboru, da so pomagali mestni celovški gospodi vreči Slovenca Grafenauerja, ker je v krščanskem taboru. Tega socialni demokratje na zadnjem shodu niso povedali. Seveda, potem bi bil marsikdo spoznal, da je socialna demokracija največja hinavka, ker vedno povdarja, da se bojuje zoper kapital in privilegije iu razliko stanov, pri volitvah pa gre s kapitalom in plemenita-1 šom. Besed seveda ima socialna demokracija za delavstvo vedno polna usta, kadar pa treba kaj storiti za delavstvo, ixi nič ne stori. Vedno in povsod se kaže v vsem svojem delovanju — sovražno proti vsemu, kar je krščanskega. To je gonilna sila v socialni demokraciji. i Nad Korošci, ki so v tolikih trumah hodili letos — ravno pred volitvami — na prireditve »Jeseniškega Sokola«, zgledovali so se mnogi, češ, kako morejo slovenski narodni Korošci podpirati Sokola, ki je v taboru svobodomiselstva in socialne demokracije. Opravičevali so jih sicer, da jim morda to ni znano, ali čudno se jim je zdelo, ko so videli vmes tudi duhovnike. Volitve so jim morda vendar oči odprle, kaj imajo Slovenci na Koroškem pričakovati od socialne demokracije. Tudi slovenski socialni demokratje so volili Nemca Metnica. Socialni demokrat bo vselej rajši volil svobodomiseinega kandidata, če je prav narodni nasprotnik, kakor pa kandidata krščanskih strank. Boj zoper vero je socialnemu demokratu prvo; narodnost proda, če more udariti po veri. Tudi jeseniški Sokol je volil pri decem-berskih volitvah svobodomiselnega mednarodnega socialnega demokrata. j Okna pobijajo. Bil je nekaj časa mir, a grda zavist ne more mirovati. Katoliško delavsko društvo na Savi se živahno giblje v »Delavskem domu«. Nasprotnike jezi, ker zabavljanje čez »ajmohtarje« nič nc izda in se ti le bolj utrjujejo, kolikor bolj jih napadajo, — začeli so zopet s pobijanjem oken. Po zadnji predstavi v »Delavskem domu« bila jih je polna dvorana pri prosti zabavi. Društvena godba na lok je izzivala burne aplavze, kar zaropotajo šipe, padajo po tleh; kamen je priletel ravno mimo glave nekega dekleta v dvorano. Junak, ki je to storil, pa je pobegnil v temno noč in si mencal roke, češ, dobro sem dal »ajmohtarje«. Da, temo ljubijo nasprotniki Katoliškega delavskega društva, ker to razširja luč prosvete in prave izobrazbe. Tema luči ne more, a luč prežene temo, če je še tolika, in tudi na Jesenicah luč prodira čedalje bolj in tema beži pred njo! i Nemške Irankfurtarske trakove pri Pospišilovem pogrebu očitajo župniku Za-bukovcu liberalci in socialni demokratje, češ, rdeče socialno-demokraške trakove prepoveduje pri pogrebih, nemških narodnih pa ne. Ker menda res potrebujejo pouka, naj vedo, da rdeči trakovi pri pogrebih kažejo socialno-demokraško prepričanje, ki jc brezversko. Socialna demokracija je najhujša sovražnica katoliške cerkve in vere, taji Boga, taji neumrljivost človeške duše in torej tudi večnost, hoče svobodno šolo in razporoko. Pri katoliškem cerkvenem pogrebu pač ne gre, da bi se demonstriralo za socialno demokracijo, torej zoper katoliško cerkev in njene nauke. Pameten človek katoliškemu župniku ne bo zameril, če prepove pri cerkvenih pogrebih demonstracije socialne demokracije. Narodni trakovi pa kažejo le narodno prepričanje, in to samo po sebi ni nasprotno katoliški cerkvi. Pameten katoliški župnik narodnih trakov pri pogrebih ne bo prepovedoval, ker nima pra-vega vzroka za to. Ceno ieiko posteljno perje! 5 kg nov. lemn. K 9 6n, boljSe K 12'-, belo (kublfcno K 18—, K 24 -, sneinobelo, kot fluh mehko skubll. KDO—, K :i6 - . PoSI |a rinko po povzetju Zamena dovolicna proti r* povrnitvi poštnine. BENEDIKT SACHSEL Lobes St. 159, pri Plznu, CeSko. 999 6-1 m m jS? 1 železnato JCitta-Tmo Za Šport in promet Zaloga koles Pucli, (Stvria). Globus, Regent in drugih ioecialnlh znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emojiiranje, : ponikianje ter popravila : solidno in oeno. Karol Čamernik Ljubljana, Dunajska o. it. 9. Ofermva/io™* Državno odlikovanje ln častni cUplom k klati kolajni. Higtjonlina rautava na Dunaju 1006: "e ln 61 :olaJnl. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. & & & « & $ m J. SERRAVALLO, c. io kr. dvorni dobavitelj Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubl|eriega perja K 2, polbelega K 2-80. belega K 4, flneg« K 6, najboljšega skubHencga K 8. sivega puha K ff belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poStnbie prosto. Dovršene postelje gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanklng-blaga, 1 pernica v«l. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; blazine K 3. K S-JD, K 4. Proti povzet|u razpošilja pottnlne prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v DeSenici St. 1010. čeSkl les. Za neugalajoCe denar nazaj ali se blago zamen|a. — Ceniki o žlmnlcah, odejah, prevlekah ln vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj ln poŠt. prosto. 53—1 hoče >(! ."1 ni. : I lit in IQ • a >t .ti Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. 1021 (1) Z velespoštovanjem IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice Stev. 26. HJ « M M W HJ Najcenejša vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesiioni* rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 2900 52-1 POZOR I POZOR! Gostilno Jolničnr" v Šmartnem ob!Savi pri Ljubljani ni^vS" zopet otvorjena. Za obilen obisk se priporoča velespoštovanjem 1023 3-1 Mat. Dolničar, vinotržec. Sa mm In) Kili ■ rai miti Hvg. Drelse v Ljubljani Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana. PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago. {a * m l-H s ® „Prl solncu". Slovenska trgovina. ,,Pri solncu". Katinka Widmayer »m ,pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552 Pripopošam slav. občinstvu veliko zalogo favno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroSke obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, Šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Najnižje cene! Solidna postrežba I Najnižje cenel H E : ¥011N1 KOG/ŽIM barski mojster v Ljubljani WZrilti Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša). 1 Priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave, = Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd/:: Naročila se točno izvršujejo. Cenik s podobami zastonj ;ri franko.. najcenejša zaloga. Cene brez konkurence. ac^aaaaaoaoaaaaaaaacmai^^ \q V. J. Havliček a bratr v Podebradech Izvozna tvrdka lanenega in modnega blaga priporoča v zajamčeno 468 52-1 znani kakovosti modno blago platno za dame in gotTOeCTatTfararriooB i gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih prekrasnih mo- ^pSIpi za srajce, obleke itd., po nizkih in dernih vzorcev. V/1^1.11.1 stalnih cenah. Velika lepa izberi — Opreme za neveste. Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih za K 18'— franko po povzetju, -a— Samo pri nas dobile pravo ln dobro blago. — Izvolite pisati po vzorce! .•j Najcenejša vožnja v Ameriko. železne konstrukcije streh, mostov in drugo, izvršuje tovarna za stroje JAN ŠTETKA, Praha, Kral. Vinohradg, Fričova ulice štev. 892. == Gradnja železnih cvetličnlakov. tudi kurjava dotičnih s toplo vodo. Etažna kurjava za stanovanja z 2, 4—6 sobami. 696 Novost: Patentni razpraševalci. 12-1 Delniška, djrožba združenih pivovaren Žalec in Laško, Specialiteta: „Salvatorcc (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Poiiljatve na dom sprejema restavrater ,,Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon it. 82.) ===== Betonsko podjetje. 979 (i) Tvornica cementnih izUbv, umetnega kamenja in mramorla. ZAJEC &HORN LJUBLJANA, Dunajska cesta 73. Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošCe iz umetnega marmorja (Carralyth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti pret duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE NA ZAHTEVO. II. priloga f,9lov«tio9" it««. * 6. «lne 17» aprila 1909. Tedenski prejled. V Srbiji se govori z vso odločnostjo ua odstopi kralj Peter in da se že pogaja z vlado za letno vzdrževanje. Zarotniki so postali gospodarji Srbije. Dobili so nekatera najvišja mesta. Trgovinska pogajanja s Srbijo so se začela, pa se zopet i a/bila, ker so baje Srbi nalašča stavili nesprejemljive predloge. Črnogorski knez je izrazil' avstrijskemu cesarju hvaležnost, da ni prišlo do vojske. Na Turškem, (v Carigradu), je nastal upor. Proti Mladoturkom, ki so deželi' prinesli ustavo, in skušali spraviti v svojo domovino zapadno kulturo, so se uprli stari konservativni Turki in nahujskali k temu vojaštvo. Tekla je kri. Enega ministra so umorili,, enega smrtno nevarno ranili, druge vjeli. Za sedaj so zmagali Sta-roturki, ki se krčevito drže izlamske vere. Nevarno vre po vseli sosednjih krajih. V Makedoniji je grozna lakota. Iz ameriških krajev prihajajo slaba poročila. Zaslužek je slab, delavskih moči preveč. Na Štajerskem je »Kmečka Zveza« povsod postavila svoje kandidate. V Ptuju so mlekarice zelo dvignile ceno mleku. V Ljubljani se je vršil tridnevni socialni kurz »S. K. S. Z.« Zastopane so bile vse slovenske dežele. — Bližajo se občinske volitve in liberalci prirejajo klavrne shode in trosijo neresnice o »S. L. S.« Pri občinskih volitvah v Cirknici so v osmih podobčinah zmagali naši, v eni pa liberalci. V Št. Vidu nad Ljubljano se kažejo sadovi liberalne vzgoje. Pobili so okna pri Cebavovi dvorani in v knezoškofijskih zavodih. Izobraževalno društvo so ustanovili v Predosljah, javno katol. ljudsko knjižnico pa v Ribnici. V Ljubljani so pa ustanovili trgovski slovenski potniki svoje društvo. Ob Veliki Noči so pričeli pri vseh zborih odpuščati rezerviste. Kuharice so se organizirale na Nemškem. Na Ruskem potrebujejo 20 tisoč učiteljev za ljudske šole. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, 18. aprila. — I. nedelja po Veliki Noči (bela): Apolonij. Ponedeljek, 19. aprila: Leo IX.. Fma. Torek, 20. aprila: Marcelin, Neža. Sreda. 21. aprila: Anzelm, Bruno. Četrtek, 22. aprila: Soter in Kaj. Petek. 23. aprila: Adelbert (Vojteh), Viljem. Sobota, 24. aprila: Jurij, Fidelis. nemški cesar u Benetkah. (Izvirno poročilo »Slovencu.) V Benetkah se je imela letos ob velikonočnih praznikih trhla trozveza obnoviti in utrditi. Italijanski časnik, so sicer tajili tako 'potrebo, češ, da je na ' stini natanko zabeleženo, da trozveza traja do I. 1914. Cetmi torej obnova? Toda v Avstriji in Nemčiji so drugega mnenja. Cesar Viljem in Biilow pritiskata na Italijo, da pokaže barvo in se odloči za avstrij-sko-nemško zvezo ali pa proti njej. Marsikaj se je /godilo, kar je Italiji zagrenilo sedanjo zvezo. Ne le, da je bilo javno mnenje v Italiji ob zadnjem avstrijsko-srbskem sporu na strani Srbije in Črne Gore, še bolj je v živo zadela italijansko občutljivost graditev velikih novih avstrijskih vojnih ladij. To ne pomenja nič drugega, nego prevlado Avstrije na Adri-ianskem morju in pomnožen vpliv na Sredozemsko morje. S tem so uničene italijanske sanje o »mare nostro«, za katere ie I)' Anunzio s svojo dramo »La nave« unel ljudske mase. In zdaj naj bi se prav v Benetkah, od koder je odplula ladija italijanske slave, zatrli vsi načrti . . . Ni se čuditi, če v Italiji ni bilo prav »ič navdušenja za napovedani sestanek med nemškim in laškim vladarjem. Res je izostal in se odložil za nedoločen čas. Pač pa ie prišel velikonočno nedeljo minister rittoni v Benetke in obiskal Biilo\va v njegovem hotelu. Kaj sta se razgovarjala, o tem časnikarji zaman ugibljejo. Nekaj gotovega vedo povedati le o banketih, ki se tem povodom priredili. Ze drugi dan jc Tittoni odpotoval v Rim. ne da bi Počakal cesarja Viljema, čegar prihod je flii za sredo napovedan. Bve nemški ladji, tesarska jahta »Hohenzolleni« in bojna ladja »Hamburg«, že teden dni stojita zasidrani ob trgu sv. Marka, da popeljeta Oljema in njegovo družino na Krf. — Včeraj ob pol dvanajsti uri dopoldne je došel dvorni vlak preko luomosta, Verone in ''adove. Časniki so napovedovali, da se Vrši prihod »in forma privatissima«. S tem naj bi se opravičilo pred javnostjo, zakaj ni izrednih slovesnosti in pričakovanega navdušenja. Benetke imajo ob tem letnem času že itak živahen promet; tujcev, Angležev, Francozov, Nemcev kar mrgoli, in vsi hoteli so jih prenapolnjeni. V to živahno gibanje pa Viljemov prihod ni prinesel nobene nove nianse. — Kolodvor je bil okrašen z zelenjem, nemškimi zastavami in preprogami, dvanajst kara-binijerov je delalo častno stražo. Promet po »Canal Grande« je bil od 11. ure naprej zaprt, ognjegasci pa so v gondolah delali špalir. Viljem je došel v spremstvu cesarice Avguste in enega princa. Pozdravili so ga nekateri civilni in vojaški dostojanstveniki. Potem se je podal v »palais ro-,yale«, k.er je bil oficielni sprejem. Zvečer je bil na trgu sv. Marka koncert vojaške godbe in na morju serenada, kar smo pa vse videli in uživali že pretekle praznike. Torej nič novega. Benečani časte Viljema le kot odličnega tujca, ki pride občudovat njihovo romantično mesto. Sicer so pa zanj hladni do srca. V soboto opoldne odpelje cesarska jahta »Hohenzolleni« Viljema in njegovo družino na Krf. Pariške cerkve o praznikih. V Pariz došli ptujci so bili nemalo začudeni, ko so obiskali pariške cerkve. V inozemstvu se splošno sodi, da je v Parizu odpravljena kolikor toliko božja služba osobito zdaj, ko se je po ločitvi cerkve in države mnogim faram malone popolnoma onemogočila eksistenca. Pariz sploh slovi za paradiž svobodomiselcev in sovražnikov cerkve. Dejstvo pa je, da so bile cerkve ob velikonočnih praznikih nabito polne vernikov, da, celo na cestah pred cerkvami so stali verniki, ker ni bilo prostora po cerkvah. To dokazuje, da ni še umrla v Parizu pobožnost, dasi na svojo versko pobožnost mnogo vernikov razven velikih praznikov pozabi ob navadnih nedeliah. Še lepša pa je bila slika na Veliki petek. Zaprte so vse pariške mesnice. Opomnimo, da so mesnice v Parizu zaprte edinole na Vel. petek. Lahko trdimo, da tri četrtine Parižanov ne je mesa na Veliki petek. Dokazujejo pa tudi druga dejstva, da ni popolnoma upravičen pojem, ki si ga predstavlja inozemstvo o religioznem Parizu. Bertillonova statistika o civilnih pogrebih v Parizu dokazuje, da se število civilnih pogrebov znižuje. Leta 1908 je bilo ie še 18f/ vseh pogrebov v Parizu civilnih, ravno to razmerje vlada tudi pri necerkvenih krstili in porokah .Seveda sc pa mora pomisliti, da so navedene številke splošne, medtem ko dobimo v Parizu popolnoma brezverske mestne dele, v drugih pa zopet cvete versko življenje. Francosko ljudstvo ni protiversko. Pač pa judje, ki nosijo veliki zvonec po frainasonskih ložah, vporabljajovsa sredstva, da uropajo ljudstvu vero. Frama-sonski malomestni mogotci pridno slede pariškim zgledom. V Maronu je ukazal župan zvoniti na Veliki četrtek in na Veliki petek. Župnik je prosil župana, naj se ozira na staro navado in naj ne pusti zvoniti. Vsemogočni župan pa se ni na to oziral. Župnik namerava župana tožiti zaradi razžaljenja vere, a v sedanjih razmerah bo težko kaj dosegel. Iz Cerknice. Velikonočni ponedeljek je priredila S. L. S. ljudski shod v Cerknici, ki je bil zelo dobro obiskan. Prišli so poslušat tudi nasprotniki. G. Lavrič kot sklicatelj otvori zborovanje in predlaga za predsednika g. Marolta. Vpraša, kdo je zoper njega, in ker se nihče ue oglasi, konštatira, da je izvoljen soglasno. Ljubimo pač svobodo, bolj kakor pa tisti, ki jo imajo vedno na jeziku. Besedo dobi deželni odbornik dr. Pegan, ki omenja najprej občinske volitve. Pred volitvami pa se vprašamo, komu naj damo svoje glasove in damo jih onemu, komur zaupamo, da bo prav delal. Kdo ima prav, ali nasprotniki ali S. L. S.? Njen program poznate. Odločno slovenska je in je že zadala udarec Nemcem v deželnem šolskem svetu. Ljudska se imenuje, ker ima v njej prostora vse slovensko ljudstvo. vsak, ki ima srce za napredek ljudstva, ne samo kmet, ampak tudi delavec, uradnik, duhovnik... Saj so vsi stanovi potrebni in podpirajo drug drugega. Tudi advokat je potreben, dokler smo ljudje, a neka točka našega programa je ta, da naj se omeji pravdanje. Imamo že tako državno postavo, ki jo je treba sprejeti šc v deželnem zboru, da sc bo omejilo pravdanje. Po tej postavi bo moral vsakdo najprej iti k županu, preden gre k sodišču koga tožit, in šele če se pred županom ne poravnata, ga bo smel iti tožit. To bo ' dosti pomagalo, ker gre tožit največkrat i v prvi jezi. (Tako je prav!) Liberalna stranka pa je podobna drevesu, ki ne rodi sadu; zato naj se poseka. Moč so imeli na Kranjskem in v vsi Avstriji blizu 60 let. Danes pa vsi tožite, kako slabe so občinske, deželne in državne postave. Delali so jih liberalci, a jih ne bodo več. Zadosti je že gorja. Sami se že zavedajo, da nc bodo več dolgo živeli. Svojo dedščino bodo zapustili socialnim demokratom. Pravijo, da so napredni in naprednost kažejo s tem, da ne molijo, ne hodijo v cerkev in pravijo: farjem nič ne verjamem. A to je kaj malo napredno. Saj so največji učenjaki bili verni katoličani. Omenjam le slavnega zdravnika Pasteurja, ki je iznašel zdravilo proti pasji steklini. Bil je zelo veren in pobožen. Nekdaj ga vpraša neki tovariš, kako da more biti veren pri toliki učenosti. Pasteur mu odgovori: Veliko sem študiral, zato sem dobil vero bretonj-skega kmeta; če bi bil pa še več študiral, bi bil dobil vero bretonjske kmetice. Bre-tonj je namreč pokrajina na Francoskem, kjer so zelo verni ljudje. Tudi v tem ne morejo liberalci pokazati naprednosti, da bi bili za ljudstvo delali. Saj v tolikem času niso nič storili. Narodni tudi niso. Saj so bili zvezani z Ncmci. a sedaj jim ta zveza nič več ne pomaga. Nam očitajo, da smo zvezani z njimi, a kaj nam hoče nemška zveza? Ne potrebujemo je. Na-lodnost in vero smo podedovali še precej neskaljeno. Ali pa so pristaši lib. sti*an-ke porok, da bomo vero in narodnost ohranili? Nedavno je bil pred sodiščem strasten bravec »Slovenskega Naroda«, ker je rekel, da se pri sv. maši kruh spremeni v hudiča. Govornik pove njegovo ime in obžaluje, da je ta mož navadni kmet. Drugod so napadli župnika, ki je šel obhajat ponoči. Župnik je moral odrediti, da ga spremljajo štirje možje, če gre obhajat ponoči. Pove še en podoben slučaj. Pri vseh omenja kraj in osebe, da ne more nihče očitati, da je to laž. To je delo »Slovenskega Naroda«. Sedaj pa prihajata dva moža, ki vam prodajata sladko vodo in pravita, kako da sta verna. Povem vam lahko o enem izmed teh gospodov, da jc rekel, da je zakon ločljiv in da bo cerkev morala odnehati. Hujši pa so šc oni, ki se delajo katoličane, hodijo v cerkev, pa so pristaši liberalne stranke. Ti drugi hočejo slepiti in so pobeljeni grobovi. Tako vidimo, da liberalci ne morejo delati za vas ne v gospodarskem, ne v verskem, ne v narodnem oziru. Nekaterih pa je sram, da bi brli še liberalci, zato so ustanovili tretjo stranko. S tem hočejo dobiti še drugih, a ne bo šlo. To so tudi pobeljeni grobovi. Nato omenja govornik pravdo med Šerkotom in Maroltom, o kateri je »Slovenec« že poročal. Dotakne se cestnega odbora. Šerko pravi, da bo šc več stalo, ker misli, da tudi drugi,ne stori zastonj nobene stopinje. Pri nas so plačani cestarji ne pa odborniki. Kdor noče zastonj delati; pa nai se ne da voliti. Pravijo, da deželni odbor nagaja Žagarju zaradi avtomobila. Prepričani smo, da je pri tem življenje v nevarnosti in Žagar nam ne more dati garancije, da se plača škoda ua življenju. Ce bo državna oblast dovolila proti naši volji, bomo že tako naredili, da ne bo hotel voziti. (Dobro!) Potem pa nam očitajo, da je to strahovlada. Omenja starostno zavarovanje. Kmetje so zoper to, zato so tudi državni poslanci proti zavarovanju. Izračunalo se bo sedaj, koliko jc potreba na Kranjskem plačati doklad za reveže. Potem se bo pa primerjalo, kaj več stane, ali zavarovanje ali doklade za reveže. Slednjič pozivlje zborovalce k slogi in konča govor med navdušenim odobravanjem. Naš deželni poslanec Drobnič je tudi prišel na shod in pozdravlja svoje volivce. Priporoča jim vztrajnost in zaupanje do stranke. Nato bere g. Marolt poročilo v »Slovenskem Narodu«, kako jc dr. Tavčar govoril o avtomobilu in da je Šerko rekel, da se tudi druge občine niso pritožile. Potem pa prebere pismo starotrškega župana, ki poroča, da se je starotrška občina pritožila, kar je »Slovenec« že poročal. G. Podbevšek omenja, kako so si volivci naše stranke sami postavljajo kandidate na shodih po vaseh. Zato naj gredo pa tudi zanje v boj. Osebni prepiri naj izginejo. Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik ljudski shod. Dne 14. aprila je bila volitev v pod-občini Cerknici. Naš kandidat je dobil 101 glas. nasprotni pa 114 glasov. Moralno pa je zmagala S. L. S. Zato se liberalci ne vesele posebno. V resnici so namreč zmagali "radniki, učitelji in pa Šerkotovi tra-mi. Slišalo se je še vedno: kaj pa bodo g. Šerko rekli, če ne grem volit z njimi, čeprav sc jim ni treba nič bati. To je strahovlada. ne pa pri nas. Hinavske tretje stranke ni bilo na volišče. Oni, ki so prej vedno kričali, da so proti magnatarjeni in uradnikom, so šli volit tistega odbornika, ki so ga postavili in volili magnatarji in ki so ga prišli volit uradniki. O tej volitvi se še pomenimo. c »Tretja stranka.« Sedaj pred volitvami so se začeli nekateri združevati pod krinko neodvisne »tretje stranke«, češ, rui -Sno zoper inagnate, zoper uradnike in zoper vse stranke. Nismo ne libe-beralci, ne pristaši S. L. S., marveč čisto samostojni in hočemo delati samo za kmečke koristi. A spoznali smo jih takoj, da so to (nekateri jim pravijo »otrobarji«) samo agitatorji za liberalne inagnate. Lovili so tudi enega izmed naših, pa je kmalu spoznal njih pravi namen in jim odločno obrnil hrbet. Pri volitvah v Dolenji vasi in v Cerknici so šli vsi »otrobarji« kakor en mož v boj za liberalce. c Volivci II. razreda inuro sedaj veliko prestati. Liberalni agitatorji jih zasledujejo povsodi, kakor nadležne muhe. Obdelujejo jih na vse načine, da bi koga preslepili. Hodijo okrog z grožnjami in z raznimi obljubami, kako bodo skrbeli za kmeta, za živinorejo itd. O tem drugič kaj več. Za danes le še to, da se bodo morali zaradi groženja in zaradi podkupovanja s pijačo nekateri zagovarjati pred sodiščem. Volitev II. razreda bo v ponedeljek, 19. t. m. od 9. do 12. ure. Zanesemo se na možatost naših mož, da se ne bodo dali preslepiti in ne ustrašiti, marveč da pojdejo pogumno na volišče za može, katere so sami iz'brali. Mesto, ki se pogreza. Huda nesreča je zadela mesto I n o -vroč lav, katero je prekrstila pred leti nemška birokracija v » H o h e n s a 1 za «, Veliki petek se je pogreznila najlepša katoliška cerkev iuovroclavska, cerkev sv. Marije, katero so postavili meščani šele pred desetimi leti in je veljala do malega milijon kron ter je bila okrašena z umetninami najboljših umetnikov poljskih. Nesreča se je zgodila ob 5. popoludne, ko je bila cerkev polna ljudi. Naenkrat se je zaslišalo pod zemljo silno bučenje. Ljudje so bežali iz cerkve. Nato se je pogreznila zemlja ua levi strani cerkve kakih 15 metrov globoko, cerkev se je razpočila po sredi in leva polovica je izginila popolnoma pod zemljo. Ljudje so se vsi rešili. Potem je bušila izpod zemlje voda in zalila celo cerkcv nekaj metrov visoko. Druzega dne se je pogreznila še druga polovica cerkve do strehe. Voda je zalila tudi okolico. Za cerkvijo se je pogreznilo žup-nišče, nova stavba v romanskem slogu. Tudi po sosednjih ulicah so se pričele pogrezati hiše, ali so se pa naredile v zemlji globoke odprtine in voda zaliva okolico. Prusko ministrstvo je takoj poslalo nekega izvedenca v Inovroclav, ki se je izrekel. da jc večji del mesta izgubljen. Inovroclav je glavno mesto Ka-šulov, ostankov nekdanjih polabskih Slovanov, ki se pa sedaj poslužujejo poljskega slovstva in se smatrajo za Poljake in šteje 25 tisoč prebivalcev (15 tisoč Kašu-lov-Poljakov in 10 tisoč Nemcev in Judov). Kašuli so trezno, mirno, delavno ljudstvo, ki se krepko drži starih navad in jezika. Zemlja je peščena in nerodovitna in ljudstvo siromašno. Haozdržno nouzdol! Na Madžarskem se vse dela po načelu, da ogrska politika mora predvsem braniti in negovati madžarski živelj, madžarski značaj dežele in temu pravilu se mora podrediti vse drugo, ln vendar se cclo leto bere v madžarskih listih rubrika »Fogynak a magyarok« (Mažari propadajo). Tu ti nastopi kalvinski duhovnik iz kraja čisto mažarskega — bogatega, od zgoraj negovanega — s pritožbo, da je njegova cerkcv prazna in v šoli ni otrok, ker sploh v njegovi župniji otrok ni . . . Cele občine so skoraj brez otrok, ker v družinah vlada »sistem enega otroka«. Drugikrat zopet se čita v listih pritožba, da madžarstvo gine in propada. Izseljevanje se je udomačilo tudi v madžarskih krajih. Nedavno se je peljalo na ladji »UI-tonija« v Ameriko 1537 čistih Madžarov iz krajev, ki so najbolj rodovitni. Nekoliko izseljencev je moralo ostati na Reki, ker na »Ultoniji« ni bilo več prostora. V madžarskem okraju pod Novimi Gradovi je imelo biti 330 vojaških novincev. Nabrali so jih samo 66, drugi so ušli v Ameriko ali pa so vsled revščine, napornega dela in slabe^ hrane bili preslabotni. Ce madžarska vlada tako skrbi za madžarstvo, si lahko predstavljamo, kako skrbi za druge nemadžarske narodnosti na Ogrskem. Ni torej čudo, da se v rusinskih listih čitajo grozni podatki o propa- 02256728 datlju ogrskih Rusinov. Samo v eni epar-hiji se je zmanjšalo prebivalstvo v desetih letih za 10.000 duš. Vsako leto izgine od marljivega rusinskega naroda 1000 duš. To ni več stagnacija ,ampak izumiranje naroda! Pred kratkim smo v »Slovanskem pismu« poročali, da je bila izvolitev slovaškega poslanca dr. M. Ivanke za pe-zinski okraj razveljavljena in takoj so bile razpisane nove volitve. Slovaki so zopet volili Ivanko, a so propadli. Ivanka je ostal za 333 glasov v manjšini. Slovaški listi sedai poročajo, kako se je volitev vršila. — Glavni »služny« v Tmavi je pred volitvijo izdal ferman, da se mora vsak oglasiti pri občinskem predstojništvu, kdor se hoče v drugi vasi samo nekaj ur muditi. Ta ukaz je sicer že iz splošnega pravnega stališča nezmisel, pa Slovaki bi ga bili že prenesli, ko bi bil veljal tudi za Madžare. Ali naznanila Slovakov se niso respektirala, slovaški agitatorji so se povsod iz občin izganjali, orožniki so v njih videli Ie hujskače, ki delajo nemir, ščuvajo zoper Madžare, zoper varnost življenja in premoženja. Nekega Martina Trnčika, občana iz Modre, so orožniki prijeli in še sedaj ga imajo zatvorjenega, ker je v raznih vaseh najemal voznike, ki bi imeli voziti slovaške volivce na volišče. Ko je dan pred volitvijo slovaški kandidat dr. Ivanka prišel v Modro k župniku S. Zolu. da še uredi, kar je treba za volitev, čakala ga je na cesti truma orožnikov in ga je gnala v mestno hišo. da se opraviči, zakaj da je prišel v Modro. Kaplana I. Novaka, ki je agitiral v gorskih vaseh za Ivanko, so orožniki po celem okraju iskali na podlagi tajnega zaupnega ukaza glavnega »slušnega«. Nasprotno pa so vsi mažaronski duhovniki, učitelji, občinski pisarji, gostilničarji, župani, državni uslužbenci in deset posebnih madžarskih agitatorjev agitirali po vseli vaseh; jedli so, pili in gostili volivce. Štiristo orožnikov je vzdr-žavalo na volišču red. K volitvi so pognali 267 železniških uslužbencev, ki so morali proti svojemu prepričanju na povelje voliti. Drugi vzrok propada Ivanke je bil tendenčno sestavljeni imenik volivcev. N. pr. v Modri, ki je čisto slovaška in je pri zadnjih volitvah oddala za Ivanko 252 glasov, so izpustili 109 volivcev. Razun tega je madžarska stranka'podkupovala volivce en gros — 100—31)0 kron je ponujala za bolj važen glas. Zato pravi dr. Ivanka v zahvalnem pismu svojim volivcem: >Nie my sme prepadli na volbe v Pezinku, ani naša slovenščina neprepadla. Prepadli, ktori predali svoju dušu za par litrov vina alebo za nekolko striebor-nveh.« XXX V Lvovu je VI. Gnatjuk dobil v roke novi šematizeni prešovske grško-katoliš-ke škofije. A ni se mogel v njem orientirati, četudi kot etnograf dobro pozna ru-sinske kraje v severo-vzhodni Ogrski. Šematizem (iz leta 1908.) je namreč že sestavljen na podlagi uradno pomadžarjenih imen vasi in trgov. Etnograf Gnatjuk si je moral poiskati šematizem prešovske škofije iz 1. 1898., da je mogel razumeti novi šematizem (iz leta 1908.). VI. Gnatjuk o celi stvari piše v »Zapiskih« lvovske Šev-čenkovske družbe. Navaja izglede kako so se imenovala sela leta 1898. in kako jih hočejo imenovati sedaj: 1898.: 1908.: Križe Kiskereszt Sviržov Ferszo Gribov Kisgombas Kružinec Koroseny »Okruhle Kerekret Plaveč Palocza i. t. d. »Takšen je,« — 'piše Gnatjuk — pečat madžarske prevzetnosti in slave.« Potem opisuje, koliko prebivalcev so imele rusinske občine leta 1898. in koliko so jih injele leta 1908., za deset let pozneje: 1898.: 1908.: Cehelka 644 493 Petrova 9.36 657 Medvedže 413 305 Grabsko 490 396 i. t. d. ln tako gre v vseh vaseh. V normalnih razmerah se prebivalci množijo, tu pa izginjajo. Grško-katoliškaško fija pre šovska je leta 1898. imela 169.254 duš, le. ta 1908. pa samo 159.727. Le židje so se pomnožili v vsaki vasi, v vsakem trgu. Kam plovemo? Za obmeln?. Slovence u Jt. mu. Darovali so: Deželni odbornik dr. V. Pegan 10 K. drž. in dež. poslanec dr. Ig. Žitnik 10 K. prof. dr. Janežič 3 K, slovensko katoliško izobraževalno društvo v Ribnici 40 K. neimenovan iz Crtiuč 1 K, beneficiat Jan. Kramar v Vačah pri Litiji 5 kron. Vrli diletantje v Gorjah pri Bledu so priredili na korist Slovencem v Št. Ilju veselico, ki je imela čistega dobička 83 K 52 v. Zavedne diletante so Slovenci iz Št. llja brzojavno pozdravili. Zupan Thaler je brzojavil: Da bi lepo prospel Šent-iljski dan, želi Vam Thaler, župan. Voditelja ondotnih Slovencev Golob in Zebot pa 'sta brzojavila: »Bratje hvala Vam! Sprejmite naše bratske pozdrave!« Gor-ianski diletantje kličejo svojim bratom ob meji: Bog živi naše mile brate, da se bodo krepko branili nemških, še bolj pa protestantovskih naselnikov!« — Ko beležimo ta lep uspeh gorjanskih diletantov, pozivamo vsa naša društva, da slede vzgledu Gorjancev. Na delo za slovensko mejo! Kakor čujemo, pripravlja vrla naša organizacija v Št. Vidu nad Ljubljano ve-iko predstavo na korist obmejnim Slovencem v Št. Uju. Atentat v št. vidu- Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča, da se je včeraj posrečilo orožnikom izslediti zlikovce, ki so pobili okna v kne-zoškofijskih zavodih in v telovadnici. Ka-Pažati sumljivo gibanje. Policija bo zagrabila vsako politično manifestacijo. Ferid paša zopet veliki vezir ? Smirna, 16. apr. Zadnji veliki ve-?ir pred ustavno dobo, vali Ferid paša, .ic poklican v Carigrad. Tukaj sodijo, da postane zopet veliki vezir. Novo turško ministrstvo. Carigrad. 10. aprila. Uradni imeli,k novega kabineta je sledeči: Veliki vezir Tevfik paša, notranji posli (začasno) Adil bej, vojna Edhem paša, mornarica Emin paša, zunanji posli (kakor doslej) Rifaat paša, trgovina (kakor doslej) Nor-dunghian, pravosodje Hassan Fechmi paša, finance Nuri bej, šejk ul islam (bogoslužje, kakor dozdaj) Zia Eddiin. Mornariški tajnik Belet je prosil za vpokojenje. Mož je imel referat o dobavah, pri katerih je močno polnil svoje žepe. Razmere v francoski republiki so čezdalje lepše, kakor se vidi. Vlada je pred par meseci vpokojila nekega admirala sredozemskega brodovja, ker je povedal resnico o brodovju. — Preiskovalna komisija najbrž tudi ne bo veliko opravila, ker so ministri in poslanci na Francoskem enaki lumpje. proti Avstriji, pa vsled znanega šlendria-na v svoji upravi še danes ni nič posebnega napravila, tako da se danes že mu-larija na cesti norčuje iz »utrjene vzhodne meje«. Kako sodijo o tem tudi višji krogi, dokazuje interviev, ki ga je imel dopisnik »Corriera« z nekim visokim mornariškim uradnikom v ministrstvu. Pogovarjala sta sc o treh dreadiiought-kah, ki jih hoče Avstrija do leta 1912 zgraditi. Nato sta prišla na Benetke. Časnikar je admirala vprašal, ali se bodo Benetke utrdile kot opirališče za brodovje. Admiral mu odgovori: »Benetke ne morejo nikoli postati brodovno opirališče, ker so preveč eksponirane. To vprašanje je sploh jako komplicirano. Moral bi začeti govoriti o naših utrdbah na kopnem na vzhodni meji, o tem pa mi dovolite, da rajši neham« in mož se je pomembno nasmehnil. f Avstrijska zbornica sc snide dne 28. aprila. + Artnadno povelje izda danes cesar. Izrekel bo pohvalo zlasti rezervni-kom, potem pa poveljnikom in vsemu moštvu sploh, ki je pokazalo, kako je vzorno izvežbano, požrtvovavno ter utrjeno. + Za župnega upravitelja v Divačo jc imenovan č. gosp. Aleksander Marte-lanc, dosedaj duh. pomočnik v župniji sv. Jakoba v Trstu. + Slovenci v Št. Ilju so socialni kurz S. K. S. Z. brzojavno pozdravili. Častniki kbt poroki. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se prepoveduje častnikom in vojaškim uradnikom prevzemata poroštva pri najemanju posojil s strani častnikov. Noben častnik ne sme najeti posojila, ako nima v to izreč-nega pismenega dovoljenja višje oblasti. Isto velja tudi za častnike, ki hočejo prevzeti kako poroštvo. — Od državne železnice. Premeščeni so: Zelcny Rudolf, nadoficial in postaje-načelnik v Pulju v področje linškega ravnateljstva, Franič Leonida, stavbni komisar iz Gruža k ravn. odd. III. v 'Trst, Zigoj Viktor, adjunkt, od ravnateljstva odd. V. k obratnemu uradu 'Trst c. kr. drž. žel. iu Mrak Ivan, asistent', obratno, Majdič Ivan, asistent iz Ljubljane k ravn. odd. VII., Lavrenčič Hilarij, aspirant iz Lesc v Ljubljano, Kratky Ivan, aspirant iz Cervinjana k ravn. odd. VII., Vidič Rudolf, aspirant iz Prvaeine v Cervinjan, Repovš Edvard, aspirant iz Podnarta v Lesce, Cepuder Milan iz Lesec v Podnart; imenovan je Mezzar Anton, nadoficijal iz Dunaja, za postajenačelnika v Pulju. »Narodove« informacije. Včeraj je »Narod« poročal v telegramu iz Peterburgu, da je slavni ruski učenjak, vseučiliški profesor Aleksander Pogoditi iz Pe-terbuga odpotoval v Varšavo, da sc in-formuje o poljskih željah in da je gost g. Dmochovskega. Ker je profesor Pogodili vseučiliški profesor v Varšavi in stanuje s svojo družino stalno v Varšavi, ulica No-voviejska 16, II. nadstropje, na levo, pač ni treba, da bi se iz Peterburga hodil in-formovat o poljskih razmerah v Varšavo. Obratno jc on šel iz Varšave v Peterburg, da informuje Ruse o poljskih razmerah. Saj je lani celo kandidiral v Varšavi od strani naprednih Rusov za poslanca v dumo. Tako mu ni treba v Varšavi uživati gostoljubnosti g. Dmochovskega, ker so mu itak vsi poljski krogi odprti, medtem ko so ga varšavski Rusi radi njegovega Poljakom prijaznega mišljenja izključili iz svojih društev. Zdzi-sko Dmochovski je čisto brezpomembno ime in ga je »Narod« morda zamenjal z g. Dmovskim, voditeljem poljskih narodnih demokratov. Nevarno je obolel, bivši g. kapelan v Postojni, g. Fran Vilfan. Priporočamo ga gospodom sobratom v molitev. — Nesreča na samoborski železnici. V ponedeljek zvečer se je pri postaji Pod-sused blizu Zagreba zgodila velika nesreča. Petero delavcev, uslužbenih pri novi cementni tvornici, se je vračalo iz Zagreba, kjer so bili črez praznike. Vlak bi se imel glasom voznega reda ustaviti pri novi postaji Goljak-Bizek, a se ni. Delavci so se peljali dalje do Podsuseda iu se potem hoteli po tiru vrniti k cementni tvornici. Šli so drug za drugim po progi, kar pridrvi za njimi vlak. Trije so še pravočasno skočili v stran, dva pa je zgrabil stroj. 45 let starega zidarja Stanka Pose-zi. očeta enega otroka, je na mestu ubilo, 1.8 let staremu Juriju Kranjcu pa je kolo odtrgalo levo nogo. Vlak sc je ustavil iu ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Zagrebu, kjer je pa prihodnje jutro umrl. Mrlič je ležal celo noč na tiru. ker ga vlakovodja, sklicuje se na predpise, ui hotel sprejeti na vlak. Postajenačelnikom na Zidanem mostu je imenovan dosedanji postajena-čelnik v Hrastniku, g. A. Ludvig, ki je po rodu Celi in zaveden Slovan. Dosedaj so Spremembe v turškem diplomaškein zboru. London, 16. aprila. »Times« poročajo iz Carigrada: Prvo, kar je ukrenila nova vlada, je, da je odpoklicala vse turške poslanike, ki veljajo za odločne pristaše mladoturške stranke. Vojaštvo v Mali Aziji drži z mladoturškim odborom. Bero L n, 16. aprila. »Lokalanzei-ger« poroča iz Soluna: Tukajšnji mladoturški odbor je dobil iz Brasse, Trapezun-ta, Smirne in drugih maloazijskih mest obvestilo, da je dobilo tamošnje vojaštvo nalog, odpotovati v Carigrad. 'Toda mladoturkom se je posrečilo uveljaviti pri vojaštvu svoj vpliv; čete se povelju ne pokore in ne gredo v Carigrad. Solunski mladoturkt zborujejo. Solun, 16. aprila. Mladoturki so na tajnem shodu sklenili, da pošljejo parlamentu brzojavko, s katero zahtevajo, da se vpostavi prejšnjS kabinet in vrže sultan s prestola, sicer da bodo mobilizirali III. armadni zbor in udarili ž njim na Carigrad. Vojska in prostovoljci se bližajo Carigradu. Carigrad, 16. aprila. Iz Monastira pričakujejo 9000 vojakov. Iz Soluna so že odrinili veliki vojaški transporti. Na tisoče prostovoljcev se je pridružilo četam. Albanska garda. S o I u u, 16. aprila. Albanska telesna garda, ki se je bila spuntala, je dobila zopet svoje orožje in so jo spustili na svobodo. Bivši gardisti so brzojavno čestitali sultanu. Vodje kamarile svobodni. Carigrad. 10. aprila. Vse pravde proti pristašem predustavne vlade so ustavljene, voditelji kamarile, ki so bili Internirani, prosti. Vojaki morijo častnike. Carigrad, J6. aprila. V bližnji vasi Arnaut-Koci so bašibozukU ubili opoldne tri častnike, med njimi nekega sultanovega pobočnika. Mornarji vojne ladje »Has-sar i Tevfik« so privlekli pred sultanovo palačo zvezanega nekega častnika, o katerem i so trdili, da jim je zapovedal, naj sprožijo topove na bojni ladji na sultanovo palačo. Sultan je skozi okno izrekel smrtno obsodbo. Vojaki so častnika prehodil iu obesili na bližnje drevo. Žrtve 14. aprila. K n I o n i j a, 10. aprila. »Kolu. Zeitg.« piše iz Carigrada: Med osebami, ki so bile v sredo umorjene, je tudi več visokih dostojanstvenikov na dvoru. Imen ni mogoče izvedeti. V Vildiz-palači je strašna zmešnjava. Sultan se boji napada in že dva dni ne občuje z nikomur. Mestno poglavarstvo javlja, da je od 2500 častnikov carigrajske posadke zbežalo v inozemstvo 280, dočim se za 200 častnikov ne ve. kam so izginili. Dozdaj je dognano, da je bilo 15 častnikov umorjenih. Proti nadaljni proskripciii častnikov. Pariz, 10. aprila. »Echo de Pariš« javlja iz Carigrada: Veliki vezir je zavrnil zahtevo vodij vstaškega vojaštva, da bi izročil J10 članov mladoturškega odbora in obenem izjavil, da bo v bodoče vsako deputacijo, ki bi prišla k njemu z enako zahtevo, dal enostavno zapreti. ŠKANDALOZNE RAZMERE V FRANCOSKI MORNARICI. Pa r i z, 17. aprila 1909. Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, Dotimer, je objavil članek, v katerem na podlagi preiskave v Toulo-nu dokazuje, da ima francosko srednje-morsko brodovje namesto nominiranih 700 mož posadke le 600, da mnogo bojnih ladij nima streliva, tri ladje pa celo topov ne, ker so se stari odstranili, novih pa še ni. Francosko brodovje, ki je pred 10 leti bilo za angleškim prvo, je zdaj le četrto, čc nc peto. »Petit Parisien« poroča, da takozva-na vojna zaloga, ki bi morala biti na krovu ladij, leži po skladiščih, oziroma jc sploh nikjer ni. Štajerske noulce. š Občinske voiitve> v Brežicah se v kratkem vrše; Slovenci sc jih udeleže v vseh treh razredih. š Podpisati so se morali Žalčani, da so tako bili s podpisi zavezani, se nedeljskega shoda liberalne stranke udeležiti. 'To jc tista hvalisana napredna svoboda. š Požar je 12. t. m. uničil v Bišu stanovanje g. Lovrenca Kogleca. Posestnik je bil zavarovan. š »Schulvereinsortsgruppe« se ustanovi na Pesnici. Slovenci, pozor ! š Imenovana je poštna upraviteljica Marija VVambrechtsamer v Planini za poštarico v Studencih pri Mariboru. š Knezoškof Napotnik je daroval za dijaško kuhinjo v Mariboru 30 kron. š Tečaj za pridelovanje krme se vrši od 10. do 15. maja na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Na isti šoli se vrši od 10. do 12. maja tečaj za gojenje zelenjave. š Lepa vila v sredini Št. Ilja je na prodaj. Cena 10 do 11 tisoč kron. Pripravna bi bila za penzijoniste. Slovenci, rešite mejo! Pojasnila daje Fr. Žebot v Št. Ilju v Slov. goricah. š V Slovenji Bistrici so pri občinski voHtvi v III. razredu zmagali trije Nemci in trije Slovenci. V II. razredu so zmagali Nemci. Dnevne noolce. 4 Občni zbor »Naše Straže« se bo vršil dne 3. maja v srebrni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Začetek ob treh popoldne. Pristop imajo samo člani. + Oklic »Slovenske dijaške zveze«, ki ga priobčujemo danes v našem listu, navajata tudi vsenemško dunajsko glasilo in pa »Reichspost <. Glasilo Vsenemcev prav nič ne taji očitanja »Slovenske dijaške zveze«, marveč se še baha s tem, da naseljuje »Siidmarka« v Šent Ilju same protestante. »Reichspost« iz tega izvaja, da nemški katoličani ne morejo »Siidmarke« podpirati, ker ne gre, da bi sodelovali pri društvu, ki z doneski nemških katoličanov poprotestantlizuje katoliške kraje ter podpira propagando pastorjev hujskačev. Nemški krščanski socialci se bodo pač oklenili novoustanovljene »Ostmarke«. Razvoj je isti kot pri nas. Na eni strani svobodomiselna Ciril-Meto-dova družba, na drugi organizacija »Za obmejne Slovence«. Kakor slovenski liberalci ne razumejo narodnega dela, ne da bi obenem delali propagando za svoj liberalizem, tako tudi nemški nacionalci raz-kristjanjujejo tiste, ki jih hočejo »narodno rešiti«. Zato je potrebna tudi v tem oziru ločitev. -h Lep »višji častnik«! V »Grazer Tagblattu«, v kojega predale je dovoljen vstop navadno le navečjim nemškonacio-nalnim živinam, se oglaša zdaj tudi nek »višji častnik«, morda celo general. Pod članek je zapisal, cla je »Nachdruck nur mit Ouellenangabe gestattet«, čemur se mi radevolje pokorimo in nam je lc žal, da se bojeviti »višji častnik« poslužuje samo šifre, ne pa pravega svojega imena. Članek sam je neumen in impertinenten ob enem, vsled česar sklepamo, da je »višji častnik« najbrž že v penzijonu, kajti v aktivni armadi bi bil človek, ki take članke piše, nevaren za njen obstoj. 'Torej ta najbrž zaradi mehčanja možgan vpokojeni general piše, da je Avstrija bila vedno nemška država, po letu 1878 pa je postala slovanska. V zahvalo za to pa Slovani vpijejo »Živio Peter!«, v Ljubljani mlatijo »die tapferen deutschen Soldaten des bcriilmiten Belgier - Regiments« in napadajo po ulicah vse, ki se upajo nemško govoriti, tako da niso življenja varni. Temu da mora biti zdaj, ko je Nemčija pomagala Avstriji, konec. Bismarck mora dobiti spomenik! itd. itd. Mi se čisto strinjamo, samo, če napravijo Bis-mareku spomenik v Avstriji, na noben način ne smejo pozabiti na našega »višjega častnika« iz »Tagblatta«, ki ga tudi zasluži, ker ne gre, da bi sc tak lep cksemplar iz nemškonacionalne menaže-rije izgubil. + Dobro povedal. Znano je, koliko časa Italija že oborožuje in utrjuje mejo bili na Zidanem mostu za postajenačelnika še sami Nemci. Ludvligov naslednik v Hrastniku je zagrizen posilinemec K. Oroszi. — Za slovensko sirotišče v Gorici je daroval cerkveni pevski zbor na Libuš-njem" 10 kron 60 vinarjev. — Konec štrajka lekarniških asistentov v Trstu. Včeraj je bil dosežen sporazum med lekarniškimi asistenti, ki jih je štrajkalo 33, in imejitelji lekarn, vsled česar so se povrnili k delu. — Za Aljažev dom so darovali po 50 K gg. Janez Novek, kanonik t in dekan, A. Roblek, lekarnar, oba v Radovljici; dr. Ed. Šlajmer, primarij v Ljubljani. Gospod Fran Jesih je nabral 250 K. Živeli darovalci in nabiralci! Dosedaj se je poslalo oziroma izročilo blagajništvu Slovenskega planinsfkega društva 1478 K 7~> vm. Iz Marijine bratovščine. Nekdo po mestu obrekuje blagajnika Marijine bratovščine, g. Štefana Kluna. Napada pa g. Kluna zato, ker je g. Klun s svojo previdnostjo preprečil, da dotičnik ni društvene blagajne osleparil. Odbor ima do vestnega svojega blagajnika g. Štefana Kluna popolno zaupanje. — Izkušenost laških inženirjev. Iz Goriškega poročajo: Jako radi vlačijo v našo deželo laške inženirje. Ce je le mogoče kako delo za take ljudi, pa so tu. Iz Tržiča poročajo sedaj, da je ob Sočinem kanalu obilo električnih naprav, pri katerih so si zaslužili regnicoli že lepe novce. Velika naprava je bila ob izlivu kanala, ali voda je podrla pred par dnevi vso stavbo. — To pa ne bo nič strašlilo prizadetih, da ne bi ob prvi priliki zopet poklicali takih inženirjev v deželo! % — Umrl je danes zjutraj Franc Sircel, dolgoletni cerkovnik v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pogreb bode v ponedeljek ob 4. uri popoludne. sl Noče odlikovanja z Dunaja. Upravni svet c. kr. vrtnarskega društva na Dunaju je sklenil podeliti praškemu vrtnarju Leopoldu Batki cesarsko nagrado. Ko je Batka sprejel poročilo o tem sklepu, odklonil ie odlikovanje, češ, da kot Ceh noče sprejeti z Dunaja nobenega odlikovanja tako dolgo, dokler bodo Dunajčani zoper Cehe tako brezobzirno nastopali kakor doslej. — Legar v Kostanjevici na Dolenjskem. 19-letni Fr. Vodopivec je obolel za legarjem. Vzrok: slaba pitna voda. d Na Breznici je priredila Marijina družba s sodelovanjem kat. izobraževalnega društva velikonočni ponedeljek dne 12. aprila v stari šoli igro »Roza Jelo-dvorska«. Tudi društveni tamburaši so nastopili. O tamburanju in predstavi se je občinstvo izražalo zelo pohvalno. Udeležba je bila tako obilna, da je začelo prostorov primanjkovati. Socialni demokratje ustavili cerkveni pogreb. Na Veliko noč popoldne se je vršil v Solkanu pogreb pokojnega Antona Batistič, ki se je nekdaj prišteval stranki social. demokratov. Socialni demokratje so vstopili s svojim znamenjem za križem pred duhovščino. Opozorjeni so bili, naj se uvrstijo za rakvo, a so se zoperstavili. Prosil jih je tudi oče pokojnikov, naj se umaknejo, in celo redarjem so se zoperstavili. Vztrajali-so na svojem mestu, tako da je bila duhovščina prisiljena umakniti se. Pogreb se je moral vršiti šele drugi dan. — Kletarskim nadzornikom za Goriško je imenovan Silvester m. Obizzi. — Pri volitvah v odbor »Hrvatske narodne zaiednice« v Bosni so zadnjo nedeljo zmagali dr. Nikola Mandič in njegovi pristaši. Na občnem zboru je bilo nad dva tisoč članov. Volitve so bile končane šele pozno ponoči. — Najzanesljivejša vest. Dunaj. Miroslav (Friderich) Malovrh je imenovan varuhom dvorne zakladnice (Hof-Schatz-kammer) na Dunaju. Gorenjski odseki I /Bratske telovadske odseke v Št. Vidu. Škofji Loki, Preski, Šmartnem pod Šmarno goro, Viču, D. M. v Polju, Tržiču, Šmartnem pri Kranju. Kamnika, Mengšu in Komendi opozarjamo na mladeniški tečaj v Šenčurju 18. t. m. Na ta tečaj opozarjamo tudi vse mladeniče, čč. duhovščino in naše katoliške laike v kranjskem okraju, ker je ta prireditev velike važnosti za celo Gorenjsko. Spored: 1. Ob 10. uri sveta rnaša s pridigo. 2. Kosilo. 3. Predavanja: dr. Lenard. lerse-glav, V. Jeločnik. Podlesnik. 4. Javna telovadba. MED OGRSKIMI SLOVENCI. V svojem poročilu o narodnih in političnih razmerah na Ogrskem poživlja A. ■Veble dijake, naj potujejo v (počitnicah med ogrskimi Slovenci ter naj pišejo o svojem potovanju potopisne črtice. Hvalevredna misel! Pisec teh vrstic še poživlja zlasti bogoslovce, da potujejo tje in proučujejo tudi cerkvene razmere. Pisec tega je prepotoval kot dijak in bogo-slovec skoro vse slovenske ogrske župnije. Maloštevilni tamkajšnji narodni delavci se jako vesčle takih obiskov in se jih še dolgo potem spominjajo. Piscu je n. pr. začela prepevati ena družina slovenske narodne pesmi, ki jih je naučil kot potovalec takratni bogoslovec Fr. Gomil-šek. Seveda so mu peli tudi oficielno >>Košut Lajoš«. Pisec je obiskoval zlasti ude družbe sv. Mohorja, ki so naznanjeni v koledarju. S takim potovanjem in ob-.čevanjem bi se ohranjal stik z ogrskimi Slovenci ter bi se dalo marsikaj storiti, da se ohrani teh 100.000 Slovencev. V zadnjem času so ti ekspanzivno jako čvrsti. Od Radgone do Ljutomera je skoro že v vsaki vasi kak ogrski Slovenec, ki si je kupil tam kako posestvo«, Naseljevati so se začeli tudi v bližini Radgone, tako da so se jih začeli bati že Nemci.. Tudi v skoro celonemški župniji Obrajna je veliko ogrskih Slovencev. LluMlanske novice. SPORED VELIKEGA ZABAVNEGA VEČERA SLOVENSKEGA GLASBENEGA DRUŠTVA »LJUBLJANA«, ki se vrši v nedeljo, dne 18. aprila t. I., v veliki dvorani hotela »Union«. Sodeluje celotni orkester »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom novega kapel n i k a g. Bogomila Priseka. Pevske točke vodita gospod Anton Svetek in gospod Pavel Gorttp. 1. Reisiger:»Mlin na skali«, overtura, svira godba. 2. Rubinstein: »Toreador in Anda-lus«, svira godba. 3. Marko Bajuk: »Cez tri gore«, mešani zbor. 4. Marko Bajuk: »Nocoj, pa oh nocoj«. mešani zbor. 5. Offenbach: »Hofftnannove pripovedke«, potpuri. 6. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«. 7. Anton Svetek: »Vojakova nevesta«, moški zbor. 8. Marko Bajuk: »Je pa davi slanca padla«, moški zbor. 9. Anton Medved: »Iz raznih albumov«. predstavlja F. Orehek,. bivši član slov. gledišča. 10. Dr. L. Lenard: »Iz dnevnika Str-bunceljeve Lize«, predstavlja F. Orehek, bivši član slov. gledišča. U. F. S. Vilhar: »Ukazi«,. »Rožica«,, solospeva, poje g. prof. A. Robida. 12. Giinka: »Jota Aragonesa«, overtura. 13. Dr. Schwab: »Lunica«, čvetero-spev. 14. * * * »Unionovi kuharji,« vetik komičen prizor s petjem. 15. Jakel: »Potovanje po Kranjski«, potpuri narodnih pesmi. 16. Waldteufel: »Drsalci«, valček. 17. Zajec: »Večer na Savi«, godba. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Vstopnina za podporne člane in njihove rodbine prosta, nečlani plačajo vstopnine 1 krono. K obilni udeležbi vabi odbor »Slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«. XXX Ij Ljudski oder. Prva predstava v deželnem gledališču preložila se je vsled jutrajšnje priredbe glasbenega društva »Ljubljane« na prihodnjo nedeljo, dne 25. aprila zvečer. Kakor smo že naznanili igrala se bo narodna igra »Revček An-drejček«, pri kateri sodeluje nekaj odličnih bivših slovenskih igralcev. Prav posebno nas veseli, da se je posrečilo pridobiti izborno gosp. Slavčevo in priljubljenega gosp. Lovšina, lz vrste nekdanjih igralcev slovenskega gledališča pa sodelujejo tudli še gg. Bukšek, Orehek in Ur-Jbančič-Podgrajski, zadnji v glavni vlogi. Imenitno moč smo nadalje pridobili v osebi g. Posavskega, ki je svoj čas na diletantskem odru v Celju žel krasnih uspehov in je predistiniran predstavljalec narodnih junaških tipov. Omenimo naj še gg. Peterlina in Vrečarja, člana gledališča »Rokodelskih pomočnikov«, ki se vsled svoje nadarjenosti vredno pridružujeta svojim preje omenjenim tovarišem. V manjših vlogah nastopijo gojenci dramatične šole »Ljudskega odra«. Skuš- nje se pridno vrše rn pričakovati je vsestranskega dobrega uspeha. Prihodnjo nedeljo t!ore] vsi v gledališče! Podrobnosti se bodo še objavile. lj Skupna skušnia »Ljubljane« je jutri točno ob 11. uri dopoludne. lj Pojdimo pogledat »kraljico morja«! Prihodnji torek, točno ob pol 8. uri zvečer predava v »Slov. kršč.-soc. zvezi« gosp. dr.. Jos. Jerše o Benetkah in benešklih znamenitostih. Krasote »kraljice morja« nam bodo kazale skioptične slike. Dr. Jerše je znan in priljubljen ljudski predavatelj, zato bo to predavanje zopet nekaj posebnega. Vabimo občinstvo k najobilnejši udeležbi. Vstopnina 10 vinarjev za osebo. Ij Kai liberalci pred volitvami pripovedujejo? Liberalna stranka kaže sedaj svojo duševno revščino po raznih shodih. Kaj pa pripovedujejo ti ljudje volivcem? Dr. Žerjav se je drznil trditi očjtno neresnico, da je liberalna stranka »sociali-zirana« in da dež. odbor zadržuje uresničenje IV. volivne skupine v Ljubljani.' To je neresnica.Deželni odbor nima česa zadržavati. V občinskem svetu so pred državnozborskimi volitvami za agitacij-sko sredstvo nekaj zmečkali z neko zve-riženo volivno reformo, a brez reforme občinskega reda, slednjič so pa vse tako pomečkali, da stvar do deželnega odbora niti prišla ni. Dr. Žerjav je torej v glavnih vprašanjih svoje stranke čisto neveden. — Dr. švigelj je vedel povedati samo eno: »Jaz sem prepričan, da bom napreden, dokler bom živ.« Ta ni smodnika iznašel. — Pippenbacher je dolžil S. L. Š., da ima »ostudna načela«. Lep vzgojitelj mladine! O sebi je pa povedal, da :bi »že davno zobal iz zlatih jasli rumeno pšenico«, če bi bil hotel biti »klerikalec«. O ne, gospod Pippenbacher, tu se motite. S tako malo inteligence bi vas pri Slovenski Ljudski Stranki nihče niti ne pogledal. Hribar je pa točil sladko vodo in uganjal sentimentalizem, češ, da je stara prava slovenska stranka liberalna stranka, a da se je katoliška stranka od nje odcepila in povzročila razkol. Stara obrab-jena pesem! Hribar naj študira zopet 3leiweisove čase in naj prebira stare časopise, da bo vedel, kako je bilo! Hribar je pokazal dalje, da ne pozna bilanc in gospodarstva glavnih mestnih podjetij, i valil je mestno gospodarstvo, češ, da se «vsi tujci čudijo«, če pridejo v Ljub-jano. Hm, čudijo se že, pa kako! O elektrarni je pripovedoval Hribar, da nese 50.000 K na leto. To ni res. Sestavite eno pravilno bilanco, in na prstih si lahko izračunate, kdaj' bo vrednost elektrarne pri ničli, mesto pa za pol milijona revnejše. Sentimentalno je Hribar hvalil svoj c. kr. patriotizem in zatrjeval, da se »nikdar v ničem ni pregrešil proti tej državi«. In-teresantno je pa bilo, ko je Hribar dokazoval, da liberalci niso nikdar gospodarji v kranjski deželi, ampak da so za časa nemško-slovenske liberalne zveze bili gospodarji — Nemci. Tako! Podpisali ste pogodbo, po kateri ste se vdi-njali Nemcem, in hočete veljati za rodoljube. Da bi jim le kazalo, pa so zopet Nemcem pod pantofljem! — Dr. Tavčar je toliko boljši od Hribarja, da ne operira s solzami. Namestu rodoljubnega robca rabi — cestno doklado. Najprej je zavpil, da hočejo klerikalci naložiti mestu 50 odstot. cestno doklado, v par dneh je pa za 10 odstotkov odnehal, in zahteva samo še 40 odstotkov. Dr. Tavčar je s tem Ljubljani storil slabo uslugo. O cestni dokladi ni S. L. S. še ničesar sklepala. Dr. Lampe je le pri socialnem kurzu mimogrede pri potrebnih reformah omenil tudi reformo financiranja cestnih zgradb, kajti dandanes imajo na Kranjskem najrevnejši kraji najvišje doklade, največ dolga in najslabše ceste. Na podlagi sedanjega zakona je nemogoče odpraviti ta nedosta-tek, in zato je dr. Lampe omenil enotno doklado. O ljubljanskem mestu dr. Lampe ni rekel niti besedice. Pač pa je dr. Tavčar začel pripovedovati, koliko bi se dalo dobiti od Ljubljane, če se pritegne v deželno doklado tudi mesto. Ce bo ljubljanski podžupan to še dalje pripovedoval, bo kmečkim poslancem res naredil skomine po ljubljanski dokladi. Naj se Ljubljančani potem pri dr. Tavčarju zahvalijo! Sicer se pa S. L. S. ne bo ne v tem ne v drugih vprašanjih ravnala po tem, kaj liberalci pravijo, ampak bo sklenila to, kar sama spozna za pravično. Slednjič moramo še konstatirati, da se je dr. Tavčar pohvalil, da liberalci niso nasprotni veri, ker spoštujejo trnovskega fajmoštra. »Narod« pa ravno te dni sramoti — misijone! To bo lep dan, ko bo taka liberalna gospoda šla iz občinske hiše, da naredi prostora pravim zastopnikom ljudstva, ki bodo vedeli, kaj hočejo. Vsi ti liberalci skupaj pa res ne vedo, kaj hočejo! lj Na drugi strani, v peti ko!oiti predvčerajšnjega »Slovenskega Naroda« smo brali tako izcizelirano dušomorno jamra- rijo, da smo osupli povpraševali po njenem duševnem očetu. Prešli smo sama blesteča imena — Triller? — Gangl? — Oražen? — Švigelj, — ali med temi pevci fraz iz domačih liberalnih logov ga nismo uganili ptiča. Kako bi ga tudi, ko smo ga čisto izgrešili v zadnjih mesecih. In veste, kdo je govoril? Sam gospod dr. Novak! Z novo pomladjo je priletel tudi on z juga zopet nazaj in nas je takoj osrečil z jed-no svojih milodonečih pesmic. A to je samo ena. Mož ima namreč še dve, ker ima tri valjarje, kakor vsak boljši orkestron! Naj nam ne odreče izrednega užitka in naj o priliki ponovi enega ali drugega teh lizbornih komadov. Ce mu jih pa zmanjka, naj tnu posodi svoja dva socialno-demo-kratični pivovarnar in zdravnik dr. Oražen. Tudi tista dva sta lepa. V to nam po-mozi krvava manšeta in sreča junaška! lj Liberalni kandidat s programom »Slovenčevim«, t. j. gospod Pavšek, posestnik grand-restavrana ina Martinov cesti. Šel je preko vseh liberalnih idealov in se v svojem govoru pečal z blatom na Martinovi cesti in s stražnico v njenem obližji. Kritikoval je hočeš-nočeš mestno vzorno gospodarstvo in končno obljubil, da izpolni želje — »Slovenčeve«. Kajti neštetokrat smo že grajali cestne razmere na Martinovi cesti, kakor tudi ondotno ponočno življenje. Sedaj je gotovo, da bo dr. Tavčar s svojim iskrenim prijateljem Hribarjem popravil Martinovo cesto v lastni režiji, vzlasti sedaj, ko jo sam rabi. Kako že poje ljubljanska narodna? Od brega do Udmata stezica drži; k' jo je Tavčar ogladu, k' se je folka navadu! lj Zancek ne kandidira. Ker se je dež. inženir g. Jar. Hanuš, odpovedal kandidaturi za občinski svet. sklenili so »zaupniki« naprositi Zancka, da bi prevzel kandidaturo. Zancek je to, kot zvest pristaš Hribarjeve stranke seveda z ogorčenjem odklonil. Deputaeija (dr. Oražen in Rib-nikar) seje podala na to k dr. Novaku, ki je že vajen »flikati« vrzeli liberalnih kandidatov ter mu ponudila mandat. Dr. Novak je ponudbo z veseljem sprejel. Ij S čim se je Velkavrh zameril liberalcem? Velkavrha zaradi tega ne kandi-dujejo več v občinski svet, ker je proti temu, da bi se agitatorjem nabavljale na občinske stroške nove suknje, ko bi kateri agitatorjev v prevelikem navdušenju izgubil pri agitiranju svojo suknjo, kakor se je svoj čas pripetilo na ljubljanskem barju nekemu magistratnemu uradniku. lj V znamenju demokratizma. Odkar se je visoški baron tako ponižal, da je zapustil svoj podžupanski stolec in šel v predmestne beznice oznanjat svoj skisani evangelij svojega hlačatega liberalizma, hitč tudi ostale liberalne kronane glave oznanjat svoje ljudsko mišljenje. Človek bi sicer mislil, da se mišljenje najbolj z dejanji pokaže. Seveda, kjer pa dejanj ni, tam je še treba spekulativnih operacij s ptičjim limoni žaltovega besedičenja. Najnovejša mjoda 'liberalnih matadorjev pa je sedaj ta, da pred »zbranimi cenjenimi volivci« vsak njihov govornik mesto še vedno skritega programa razvije svoj pedigre. In to je jako potrebno; kajti doslej je ali bi vsaj vsakdo mislil, da je n. pr. •dr. Švigelj iz rodu slavnih Bourbonov., in da gospod Bergant izhaja naravnost, od princev Luksemburških. Sedaj pa to razočaranje! Dr. Švigelj je kmetski sin,, gospod Bergant pa v smislu liberalno-, meščanskih naziranj in čutov rangira šc dosti nižje. Zato tudi tak razloček v njihovih duhovitih govorancah. Gosp. Bergant ponuja priprosto in tečno hrano, dr. Švigelj pa imponira, kakor bi bil načelnik kake gospodarske ali vsaj mlekarske zadruge. Ne zato, da bi bile njegove besede ravno kakor med in mleko, ampak: ker tako zelo spominjajo na tisto izborno pijačo, ne kislo in ne grenko, ne sladko i« ne jedko — na tisto slavno slovensko fra-zastovodeno in nad.vodeno siratkoi Buocto appetito! gospodje liberalni volivci! lj Iredentar, doma iz Ljubljane? 15-t. mu se je na Reki vršila v gledišču ire-dentovska demonstracija. Pri pesmi »Siamo tutti una famiglia« (Er.nani) so z galerije metati rdečebelozelen.e trakove itd. Policija je štiri iredentarje zaprla, eden izmed njih je doma iz Ljubljane, kakor poroča »Neue Freie Presse«. — Kdo je neki to ? lj Glede pasje kontumacije se nato poroča, da obstoji po vsem ljubljanskem okraju; poostrena pa je v občinah Dobru-d posebnega kvasa, ki je bil dozdaj znan samo na Bolgarskem, sedaj se pa kvas »maja« izdeluje tudi v Parizu in drugih francoskih mestih. A vendar se njeni odjemalci najrajši obračajo v Sofijo, kjer se lekarne pečajo z izdelovanjem »maje«. Učinek po zavživanju tega vsled »maje« skvašenega mleka je izreden. Oni strupeni črevesni bacili se uničijo tako temeljito, da v izmečkih črevesa se je našlo saino 12.000 bacilov v enem decigramu, dočim poprej se jih jc našlo 26 milijonov. Mleku se danes očita, da prenaša bolezni, ker zbok njega umira zlasti mladina največ — ker mleko se najlažje onesnaži m pokvari. Zato se mleku kot hrani dcce Posvečuje velika pozornost od strani znan-stva, trgovine iu gospodarstva. In sedaj Prihaja tudi znanstvo ter priporoča mleko nele kot primerno hrano, temveč tudi kot zdravilo tako izvrstno, kakršnega razun mleka ni, pravi življenjski eliksir. — Ta povrnitev k -mleku,^ k mleku-hrani in k mleku-zdravilu, je gotovo značilna v naši dobi, ki je zastrupljena vsled kofeina, nikotina in alkohola in ki hrepeni le po mesu. Ta klic izhaja iz zahodnih krajev, ki so se najbolj od narave oddaljili in ki so že degenerirani. Toda zanimiva je ta okolnost, da Slovan je bolezen razpoznal m Slovan prinaša zdravilo. (»Hlas.«) .Opazk a. Sir jahort izdeluje že tudi »Deželna mlekarska an sirarska šola« v Krornerižu na Moravskem. Privilegirana prodaja za Avstrijo se je podelila mlekarskemu oddelku moravskega diskontnega zavoda v Brnu. Samovlada (selfgovernment) v šoli. Pod tem naslovom je objavila Bertha H. Sri.ith v ameriškem lfstu »Atlantic Mon-phly« poročilo o zelo zanimivem pedagoškem poizkusu v ameriških šolali, ki je imel popoln uspeh in ki obstoji v tem, da se vlada v šoli glede na disciplino, red in lepo obnašanje odda učencem samim, ki se tako vzpodbujajo k odgovornosti 'in spoštovanju samega sebe. Začetek šolske samovlade (selfgovernment) se je storil pred štirimi leti na politehniškj vi&ji šoli v Los Angelos (v Kaliforniji), ki jo obiskuje čez 2000 gojencev obojega spola. Nekateri gojenci so se enega dne zaibavali s tem, da so na vrtu zavoda, ki se je nahajal na hribu, metali velike kamne navzdol ter so pri tem nekemu posestniku popolnoma razbili streho. Posestnik se je pritožil pri ravnatelju zavoda, ki poklicavši gojence jim je predlagal, da naj si izvolijo odbor, ki mora poskrbeti, da se posestniku škoda povrne in krivoj kaznju-jejo. Predlog vsled svoje novosti je bil sprejet z navdušenjem; gojenci so si izmed setbe izvolili odbor, (dva zastopnika iz vsakega razreda), ki je med gojenci nabral svoto za povrnitev škode in je krivce kaznoval s tem, da jih je za nekaj časa izključil od skupnih iger. Ta prvi poizkus se je tako dobro posrečil, da je ravnatelj dovolil gojencem izvoliti si stalen odbor, ki je pazil na vzdrževanje redu in prestopke gojencev kaznoval. Od izvolitve tega odbora ni bilo več treba ravnateljstvu nadzorovati igre gojencev, celo ako se je kateri učenec v šoli pregrešil, učitelj jc to naznanil nadzorovalnemu odboru njegovih součencev, ki je potem dotičnega po zaslugi kaznoval. — Ker v ameriških šolah obstoji zistem mešanih razredov (dekleta in dečki vkup), zato se je »selfgovern-nient« razširil tudi na učenke ter sta se ustanovila dva odbora: eden za dekleta, drugi za dečke. Vsakih šest mesecev se izvolita predsednik in predsednica, razun tega po dva zastopnika iz vsakega razreda, ki opravljata službo svetovalcev. — Le-ta samovlada v šoli zelo dobro vpliva na vzgojo značaja, ker počiva na demokratični podlagi. Ako učenca kaznuje predstojnik, je učenec navadno mnenja, da je bi! kaznovan vsled raznih predsodkov in da je bila kazen pristranska. Učenci pri »selfgovernmentu« sprejemajo kazen brez ugovora, ako bi bila še tako stroga; v nobenem slučaju se ne obrnejo na ravnateljstvo, ki je nekakšno prizivno sodišče. — Začetnik šolske samovlade, prof. John li. Franc:s. ravnatelj politehnike v Los Angelos v Kaliforniji, je prepričan, da se bode ta vpeljal v vseli šolah Zedinjenih držav. »Selfgovernment« je že uveden v Filadelfiji in St. Louisu. »Selfgovernment« — pravi prof. Francis— uči gojence odgovornosti, ki krepi značaj in urejuje osebnost in resnobnost dečkov, dostojnost in »savoir fairne« deklet na presenetljiv način. Izkušnja in znanje človeške narave, ki se pri samovladi pridobivata, sta dragocena priprava za boje v življenju« SHOD NA ŠTAJERSKEM. š-Kandidata »S. K. Z.« dr. Benkovič in Trglav priredita 18. t. m. shode v Laškem Trgu (v pivnici) ob pol osmi uri, isto dopoldne ob deveti uri v »Narodnem Domu« za železničarje, ob 11. uri v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, popoldne pa v Št. Juriju na južni železnici. Telefonska In brzojavna porodila. OBČINSKE VOLITVE V CERKNICI. Cerknica, 17. aprila. Danes voli lil. razred. Za naše kandidate oddanih do 2. ure 280 giasov, nasprotniki se niso udeležili. MEŠČANSKA VOJSKA V TURČIJI. V Drinopolju in Monastiru so za staro-turke. Monastir. 17. aprila. Semkaj je dospelo več mladoturških častnikov, na čelu jim njih voditelj, major Enver-bej, ker so tukajšnji vojaki pristaši staroturkov in svetih šeriatskih postav. Častniki upajo, da jih pregovore. Drinopole. 17. aprila. Mladoturški častniki so vojakom dali povelje, da se pripravijo za odhod v Carigrad, da se porazijo staroturki in odstavi sultan. Vo- jaki pa so se povelju uprli ter častnike zapodili. Mnogo ljudi je mesto zapustilo. Boje se, da ne bi Turki planili po kristjanih. .MLADOTURKI PROSIJO BOLGARE POMOČI. Soiija, 16. aprila. Semkaj je dospelo več mladoturških voditeljev, da pregovore vodje bolgarsko-makedonskega odbora, da se postavijo na njihovo stran proti pristašem svetega šeriata. V CARIGRADU JE NA VRHU SULTAN. Carigrad, 16. aprila. Tukajšnje čete se ne imenujejo več »osmanske«, ampak »cesarske« čete. Poveljnik I. zbora, Muk-tar-paša, je zbežal v Atene. Izjavil je, da bi bil upor takoj prvi dan zadušil, ako bi bil dobil dovoljenje od vezirja Hilmi-pa-še, ki ga ni hotel dati. PROGLAS PARLAMENTA NA NAROD. Carigrad, 17. aprila. Naznanjeni proglas zbornice na narod hvali vojaštvo ter pravi, da je parlament vse priobčene mu pritožbe takoj sprejel in bo nedostatke odpravil, vsled česar se naj vojaštvo pomiri. Parlament bo tudi v bodoče spoštoval svete šeriatske zakone. — Proglas poziva vojsko in narod na mir. RUSKA ARMADA PRIPRAVLJENA. Peterburg, 17. aprila. Veliki vtisek je napravil članek »Ruskega Invalida«, ki pravi, da je ruska armada popolnoma pripravljena za vojsko in da si je osvojila vsa izkustva, ki jih ji je prinesla rusko-ja-ponska vo:ska. Vesti, da ruska armada ni pripravljena, niso resnične. MLADOTURŠKE ČETE KORAKAJO PROTI CARIGRADU. Carigrad, 17. aprila. • Baje koraka proti Carigradu 100.000 mož iz Soluna, druga poročila pa pravijo, da le 14 bataljonov. Trgovci že zapirajo svoje trgovine. Solun, 17. aprila. Poveljstvo nad Makedonijo ima mladoturk Malimud Šefzet paša. Vsa Makedonija je baje prisegla, da bo zvesta mladoturkom. Srbski in bolgarski prostovoljci so se vpisali v mlado-turške čete. Čete so zasedle brzojavni urad. Železniško vodstvo je dobilo povelje, da pripravi vozove. Solun, 17. aprila. Po celi Makedoniji so razširjeni letaki, ki proglašajo za pro-vizorično glavno mesto Turčije Solun, zahtevajo, da se sultan odstavi in proglasi svobodomiselna republika. ALBANCI PROTI CARIGRADU. Diakovo, 17. apriia. Tu se je uprlo proti Carigradu 20.000 Albancev. Ohrada, 17. aprila. Tu se je vršil krvav boj med mlado- in staroturki. Slednji so bili pobiti. ULTIMATUM MLADOTURKOV. Carigrad, 17. aprila. Vlada je na ultimatum mladoturkov odgovorila, ne da bi jasno povedala, kakšno stališče zavzema. Ultimatum mladoturkov konča z besedami: Umrli bomo, umaknili pa se ne! DVA TISOČ ARMENCEV POKLANIH. Carigrad, 17. aprila. V Mersini so poklali 2000 Armencev. Armensko mesto Adana gori. Pri revolti je bil ranjen tudi angleški konzul. VODITELJ MLADOTURŠKIH VOJAKOV ZAPRT. Pariz, 17. aprila. »Eclio de Pariš« poroča, da so turškega majorja Enver-beva. ki je odpotoval z Dunaja v Turčijo, na Turškem zaprli. FRANCIJA IN ANGLIJA SE PRIPRAVLJATA. Pariz, 17. aprila. Kralj Edvard je imel konferenco z ministrskim predsednikom Clemenceau-jem. Šlo se je za Turčijo. Pariz, 17. aprila. Vlada je odredila vse, kar je za varstvo Francozov v Turčiji potrebno. Pariz, 17. aprila. Dve francoski vojni ladji sta odpluli proti Pireju. TUDI NOVA TURŠKA VLADA PRIZNALA POGODBO Z AVSTRIJO. Carigrad, 17. aprila. Pogodbo z Avstrijo jc priznala tudi nova vlada. DVA MISIJONARJA UMORJENA. Carigrad, 17. aprila. Pri nemirih sta bila umorjena tudi dva ameriška misijonarja. ŠTIRISTO KRISTJANOV UMORJENIH. Carigrad, 17. aprila. Pri krvoprelitju v Adani je bilo umorjenih 100 kristjanov. PROTI MLADOTURKOM V DRINOPOLJU. Carigrad, 17. aprila. Potrjuje se vest, da je bil v Drinopolju krvav upor proti mladoturkom. SULTANOV ODPOSLANEC. Carigrad, 17. aprila. Odličen dostojanstvenik sc jc odpeljal kot sultanov odposlance nasproti četam iz Soluna, da jim v imenu korana razloži vzroke prevrata. VČERAJŠNJI »SELAMLIK«. Carigrad, 17. aprila. Včerajšnji »se-lamlik« se je izvršil brez nezgode. Sultan jc opazoval defilacijo čet skozi okno. Med občinstvom se je opažalo mnogo dulio-venstva. Diplomatski zbor ni bil zastopan. DOGODKI NA TURŠKEM IN NAŠA MORNARICA. Dunaj, 17. aprila. Tu zatrjujejo, da mornariška uprava še ni izdala nobene naredbe glecle vojaških ladij, ki bi se imele podati v turške vode za varstvo avstro-ogrskih državljanov. Tudi ni res, da bi velesile nameravale skupno demonstracijo evropskega .brodovja pred Zlatim rogom. ARMADNO POVELJE. Dunaj, 17. aprila. Cesar izreka vojakom v armadnem povelju izredno priznanje in naznanja, da se službena doba v Bosn'i vsem dvojno zaračuna, tudi v penzijo, komur slednja gre. ORFEJ POGOREL. Dunajsko Novomesto, 17. aprila. Pogorel je do tal orfej. Škode je 25.000 kron. jenja z uživanjem Scottove emulzije. Zdravniki, babice in stariši pripozna-vajo to s tisoči potrdili. Scottova emulzija pomaga z intenzivno močjo, ki izvira iz najboljših sestavin in iz originalnega Scottovega ravnanja. Splošno zdravje se zboljša že po porabi prve steklenice Scottove emulzije. Tudi poleti se jemlje z najboljšim uspehom. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah.- Prlatna Ic s (o znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scottovega ravnanja. ZAHVALA. Zdolaj podpisani, ki je pogorel dne 4. sušca, zahvaljuje s tem slavno »Vzajemno zavarovalnico«, pri kateri je bil zavarovan, da mu je tako hitro in tako pošteno izplačala zavarovalnino ter to zavarovalnico prav toplo priporoča kot prav pošteno in pravično. Miko Vardijan, posestnik v Dolenjcih pri Adlešičih. Iv. Šašeli, župnik; Iv. Strehovec, učitelj; priči. TRŽNE CENE, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 17. aprila. PSenica za april.......14 56 Pšenica za maj.......14 36 Pšenica za oktober I. 1909. . . 11 74 Rž za april 1. 1909.......9 98 Oves za april..............8'91 Koruza za maj 1. 1909. ...... 7-57 _Elektiv: zdržno. Meteorologično poročilo. Vlilo« n. morjem 306-2 m, »red. tračni tlak 736-0 mm. a a Čaa opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzl|n Vetrovi Neb* M JO S-G "23 ► 16 9. zveč. 737-6 118 sl. svzh. del. obl. 17 7. zjutr. 37 6 64 • jasno 00 2. pop 36-3 186 v del. jasno Srednja vCera 8nja temp. 211°, norm. 9 8'. ALOJZIJ ZMITKO velika tovarna z električnim obratom za | GODBENO ORODJE | Hi V LOUNECH !"cefi!ov- MšM izdeluje vse vrste glasbil iz lesa In kovine, pihala za obhode (signale). Izvršitev in harmonija brez napako. STROKOVNA OPRAVA M 105'_vseh godal ln bobnov 26—1 | Goslarski atelje | HOH | Ceniki zastonj | IM*og!eJtel kadar kupujete .KUNEROL', da vam || "j" ne dajo pod podobnim ovitkom zavito is 00 rastlinsko mast. Ime »KUNEROL* je Ig ^ razvidno na vsakem ovoju. m VELIKONOČNI OBISK KAMNIŠKE KOČE SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA NA KAMNIŠKEM SEDLU. Del komentarja k slikani na danes o t v o r j e n i razstavi p I a -n i n s k ili slik amaterjev S. P. I). v »Narodnem domu«. Rudolf Badiura. Pred nedavnim časom je krožila vest, da je turistovska koča S. P. I), na Kamniškem sedlu razkrita in da so viharji odnesti celo streho. — Prvo je res, drugo pa pretirano. Silni vetrovi so raztrgali pločevino raz južnega dela strehe popolnoma do robov, na severni strani pa santo raz gornjega dela strehe, kjer ni bila zavarovana z močnim in trdim zametom. Kljub tej nezgodi pa je Kamniška koča dobro prezimila tin nudi turistu, ki jo že sedaj poseti, vso udobnost, tako krasno kot prijetno bivališče v svežem gorskem zraku z daljnjim čistini razgledom. In kakor že sicer, tako se ti priljubi in veš ceniti ta gorski doni prav posebno še sedaj, ko ga obdaje najčistejša, bela, v žarkem solncu ali luninem svitu bajno blesteča se snežna poljana! Ponosneje kot kedaj kipe ob njej v sinje nebo Brana in Planjava ter njih sosede Turška in Mrzla gora, Krofička in Ojstrica. Seveda zato pa ta krasna zimska planinska panorama s Kamniškega sedla o tem času ni tako poceni, kakor poleti! Dočim že namreč ob sezoni pač vsak otrok, rekel bi. lahko prileze semkaj gori, je vendar slednja ta partija ob zimskem času za nekoliko treniranejše mišice. Nikakor in nikdar pa ni ta pot tako nevarna in težavna, kakor nam jo vedo opisovati in zabranjevatli tisti, ki je še nikdar poskusili niso . . . Treba jo je le o pravem času, prav uravnati in poznati nekoliko sneg. Želodec krcpllno, prebn„n„ pehanje ods.ran" aiočeP°hhSCValno ^fico In Fino milo (odpadki) 14 vrst vonja, kol vijolični, vrtniinl, seneni, spaikov itd. kg (12—14 kosov) K I HO, poštnina 10 v, 5 K brutto K 9 - po povzetju. MAATZ, Duna] IX., Alserstrasse č SI. 1032 10—1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj « trajno delo ANTON ČEBULJ krojaški mojster, Jesenice Gor. 1068 4-1 Gospodarsko društvo v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362(3) Skoraj nove citre se prodajo po zelo ugodni ceni. Kje, pove upravništvo tega lista. 894 3—1 Deset minut od Ljubljane se prodasta iz proste roke ^^ A A ena Je kmečko poslopje s * * hlevom, skladISCe In kletjo J ITj | Q1 ter vrtom, druga pa gostilna, \ 1v zgoraj s stanovanji, drvar-nlco In kletjo. Več se poizve na Selu 8t. 23 pri Ljubljani. 1013 2-1 ■■^■^■■■■■H Stanovanje 2 sobi in pritikline v samostojnem poslopju, Konjušne ulice št. 11, se odda. Poizvedbe pri gosp. Putrichu, gostilničarju pri dolenjski mitnici. 1044 3—1 Proda se skoraj nova špecerijska oprava 969 3-1 za prodajalno. Naslov pove imaaništvo »Slovenca". Kleparski pomočnik 1053 se takoj sprejme pri 3-1 Anton Belcu^ Kranj. Pro da pod ugodnimi pogoji ki meri 1345 kvadr. sežnjev, najlepši v Idriji, ves obdelan dobro zagnojen, pri cesti poleg vode, zelo pripraven za stavbišče zavilo, tvornico itd. Več se izve pri Jan. Brsttna, Idrija 98. čvrst in zdrav, star od 16 do 17 let, dobi stalno službo w tovarni kandilov Jos. Sclransl v Liu&iM Grcdlffc. 1082 3-1 Izurjenega za boljše delo sprejme v trajno službo takoj Jak. Mikolič, krojaški mojster, Novomeato. 893 3-1 Dve se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana. 1687 13 Poslovno naznanilo. Usojam si tem potom vljudno javiti svojim častitim odjemalcem in p. n. občinstvu sploh, da sem kupil že 36 let obstoječo trgovino tvrdke Josip Stadler v Ljubljani in bom isto nadalje vodil pod njegovim osebnim vodstvom ter vodstvom spretnih in zanesljivih kleparjev in monterjev u hlsi Stari trs st.9 kot podružnico Ondi bom imel tudi veliko zalogo lakiranega, emailira-nega in pooinjenega hišnega in kuhinjskega orodja, kopalnih in otroških banj, kletek itd. itd. le najboljše kakovosti na razpolago p. n. občinstvu — po najnižjih cenah. Priporočam se za izvršitev vseh v svojo stroko spadajočih del, kot stavbenih in galanterijskih kleparskih del ter vodovodnih naprav, kopališč, klosetov itd. itd. pod popolnim jamstvom za strogo solidno strokovno izvršitev po možno nizkih cenah. Naročila in poprave vseh vrst se sprejemajo v trgovini Stari trg št. 9 kakor tudi v glavni trgovini Slomškove ulice št. 3—10 in se točno izvrše. Tudi vse vrste krovskih del z eternitom (patent Hatschek), naravnim škriljem, opeko, lesnim cementom in strešnim papirjem se prevzemajo v dobro znano solidno izvršitev. Masa za izoliranje v svrho osušitve vlažnega zidovja. Proseč cenjenih naročil p. n. občinstva in z zagotovilom vedno strogo vestne postrežbe bilježim Velespoštovanjem Proračuni zastonj in franko. Teodor Korn 1 TELEFON 229. 1085 6-1 kleparski in krovski mojster, obl. konces. vodovodni zavod LJUBLJANA inces. iJ VABILO k 187 na SiAilMUzli Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v ponedeljek, dne 26. aprila 1909, ob 4. uri popoldne v tukajšnji mestni dvorani. 8poped: 1. Poročilo o izvršeni obligatorični reviziji. 2. Privoljenje remuneracije načelstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva in računskih pregledovalcev. 5. Razni predlogi. Za slučaj nesklepčnosti se obenem razpiše pol ure kasneje in z istim sporedom drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati, (g 35, odstavek prvih pravil. V Škofji Loki, dne 15. aprila 1909. Načelstvo. 1C69 1—1 v. e an izdelovatelj vozov Ljubljana, Dunajska cesta 31 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih VOZ od navadne do najfinejše izdelave po najnižjih cenah. 1074 1 Popravila se izvrše najtočnejše. Sprejmejo se tudi 3 učenci za sedlnrsho obrt- Stavbišče naprodaj v jako prijaznem kraju, lepa lega, 1 uro od Ljubljane, na jako prometni cesti blizu kolodvora. Stavbišče bi bilo za vilo ali kako drugo podjetje. Naslov se poizve pri uprav ništvu »Slovenca". 961 6—1 P Največja zaloga oblek 3a gospode in dečke. J zborni izdelki, po nizkih ž'n stalnih cenah. Velika izber blaga za izdelovanje civilnih kak°r tudi vseh uniformskih oblačil po meri. A J^A/VJ/— ^ubljana, Dvorni trg 3. * \9 * j UflL podružnica: Novo mesto. 422 100-1 Slovenci pozor. f Slavnemu občinstvu se naznanja, da sem jalojil _ krasno sliko iScsposvatsRo polje z vojvodsfiim prestolom in r^Lvn zgled« in štiri krajše ali daljše molitve v čast Matere božje. Za javno berilo so le- j tošnje šmarnice tudi zato primerne, ker duhovnik kaj lahko izpušča, ako se mu zdi za njegove poslušavce kakšna reč manj primerna, umestna ali potrebna, ali pa tudi prideva, ako to posebej zahtevajo okoliščine njegovih poslušavcev. Da je knjiga res priporočljiva, jamči že ime pisatelja, ki je že poznan kot večletni marljiv in priljubljen sotrudnik »Duhovnega pastirja«. Ta priročna in lično vezana,knjiga se lahko porabi kot molitvenik, ker obsega ob koncu tudi mašne in druge najpotrebnejše molitve. Dobi se v »Ka t o 11 š k i Bukvami« v Ljubljani in velja 2 K 40 h. »Za križ in svobodo«, je naslov novemu, izvirnemu igrokazu, ki izide te dni v založništvu »Katoliške Bukvarne«. Igrokaz je namenjen našim društvom in je njega dejanje povzeto iz novodobnega društvenega življenja. Na eni strani navdušeni mladeniči društveniki, «a drugi pa nasprotniki krščanskega društva — svobodomisleci, ki rujejo proti društvu, hočejo isto razbiti in zapeljujejo poštene društvene člane s frazami o svobodi v svoje zanjke. Predavanja prirejajo, hujskajo in demonstrirajo, samo da bi razbili lepo se razvijajoče društvo v iari. Sokolska društva ustanavljajo, vabijo predavatelje iz mesta itd. Toda vsi njih načrti se izjalove vsled značajnosti zavednih mladeničev in mož-društveni-kov. A eden postane njih žrtev, Martin, odbornik društva, ta pade njim v zanjko. • Potom zahrbtnih intrig se jim posreči na- 1 praviti razpor med vnetim društvenim ! tajnikom Štefanom in pa Martinom, ki za- ' lezujc Štefanovo nevesto in napade z no- ' žem dan pred poroko Štefana, »ker maščevanje je sladko«, tako so mu veleli njegovi pristaši. Toda tudi Martin spre- : gleda njih prekanjenost, prepozno sicer, j vendar še pravočasno, da ne propade popolnoma. Ves skesan se vrne iz zapora domov, prosi prizadete odpuščanja in pripoveduje s kakšnimi umazanimi sredstvi so ga »svobodomisleci« pridobili zase. To je kratka snov igrokaza, ki vsebuje zanimive dialoge in ima mnogo živahnega dejanja v sebi. Brezdvomno bo igrokaz dobro došel /-lasti onim našim društvom, v katerih se v zadnjem času tako lepo razvija mladeniško gibanje. »Za križ in svobodo« nai postane programih igrokaz za vsa naša izobraževalna miadeniška in dekliška društva! VI. in VII. zvezek moških in mešanih zborov, uglasbil J. Aljaž, župnik na Dovjem. V Ljubljani, 1909. Založila « K a -toliška Bukvama«. Tisk »Katoliške tiskarne«. Cena vsakemu 16 strani obetajočemu zvezku 60 h. — S tem je končana ta zbirka, ki jo bodo brez dvoma z radostjo in veseljem pozdravili naši zbori. Saj je zborov v tem jasnem, preprostem, likrati krepkem in izrazitem slogu prav Posebno nedostajalo. Zakaj, moderne pre-občutne, vse do zadnje pičice izsecirane i" analizir. glasbe naše ljudstvo ne more . »meti, te — rekel bi moderne vivisekcije j v glasbi, ko je treba skladbo noto za noto, 1 akord za akordom, glas za glasom, z napeto pozornostjo zasledovati, da ti duša trepeta prevelike razburjenosti, ako hočeš moderno v resnici uživati, — te preprost človek ne zmore, ker mu nedostaje vseh predpogojev. Poleg tega pa še neprestane, druga v drugo se prelivajoče dissonance. Ljudstvu se hoče umetnosti glasbe, ki je na prvi pogled jasna, umetnosti, ki te brez razglabljanja užge. — In tak je Aljaž. — Pa če pravimo, da je preprost, jasen, prvi hip umljiv, moramo takoj pristaviti, da je njegova muza zelo plemenita, nikdar ne pade v banalnost, kar se skladateljem, ki hočejo skladati v narodnem duhu, kaj rado primeri. —- Melodika je kaj živahna: »Ko hod deklet s planine« —'da govorim z Aljaževim ljubljencem — «in jasna je ko gorski zrak, in glasna je, kot spev krepak planinske je mladine.« — Harmonije preproste, modulacija naravna, pravilna, brez težkoč; sploh celi ustroj je tak, da bi kateremukoli skladatelju čast delal. — Da pri toliki množini (36 glasov) niso vsi enake vrednosti, da se semtertje kaka glasbena misel deloma ponovi, semtertje kak motiv nekoliko manj originalen, to splošne vrednosti nič ne moti in nam ne krati prijetnega glasbenega užitka pri njegovih skladbah. Želimo le, da bi nam skladatelji mnogo tako solidnih zborov podali, kot so Aljaževi! Fr. Kimovec. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča nove skladbe oziroma skladbe novega natisa: Foerster, Op. 107, Ave Maria za štiri enake glase, ali sedem mešanih glasov (moški kvartet in ženski tercet). Part. 60 h, glasovi po 20 h. Nežna in nenavadno efektna skladba v lahkem slogu. Foerster, Op. 5, L a m e n t a c i j e ali žalostne pesmi Jeremija preroka in Očitanja (Kaj sem ti storil?) za mešani zbor. Cena partituri, iz katere se vsak glas lahko poje, 70 h. V tem novem natisu so besede popravljene in nekateri glasbeni stavki po-lajšani. Malo naših cerkva bo, v katerih bi se ne popevale v velikem tednu te mile ganljive melodije. Foerster, Op. 58, Te D e u m 1 a u d a -m u s (s priljubljenim napevom »Hvala Gospodu Bogu«) za mešani zbor ali tudi za enoglasno petje z orglami. Part. 50 h. Napev teh Foersterjevih skladb je povsod, kjer bivajo Slovenci, popolnoma udomačen; da so pa skladbe poleg svoje priprostosti mojstrsko delo, nam jamči ime skladatelja-prvaka na polju slovenske glasbe. Odveč bi bilo torej posebej jih priporočati. Gotovo je pa, da so in ostanejo vedno narodova last. Laharnar, Š m a r n i č n e pesmi za sopran. alt, tenor in bas. Part. 1 K 20 h. Laharnar, Velikonočne pesmi za za mešani zbor. Part. 1 K 30 h. Naši pevovodji radi segajo po La-harnarjevih kompozicijah, ker jim ne delajo težav, dosežejo pa vedno povoljen uspeh. Za Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja y telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; t ta namen opozarjamo na alkal&MA kftdfaa To kislico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiškove kopeli. 38 19 Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilne kopallš5e pri Karlovih varlh. Prospekti Mastonj in franko. V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaml n vinom. Zalogo pri Mihael Kaoteer-jo In Peter Lasanlka-Ljnbljaaa. 114 62—49 Nadomestek za Sidro-Pain-Expellor I« aploino prlinino kot Izvratno bol blaiujot« In odvodno mazilo pri prehla)cn)u Itd. i cena 80 v.; K 1'40 In K S — a* doblv- v vieh lekarnah. Pri nakupovanja lega povsod pr matega ereditva, naj ae jemljejo le orle v ikatljab i naio zaiCItno znamko „51 je gotovo prejel originalni izdelek Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega do-glnalne steklenice Sidro" potem »e Rlchterjeva lekarna pri »zlatem levu" v Pragi Ellzabethgasse Stev 8 nova. Dnevno razpoiil|an|e. 8957 «1—1 4 tedne poskušnie in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles Čudovito po ceni in dobri. Ilustr. ceniki franko. 235' Fran Dušek tovarna koles, lOpočno štev. 85. na Češkem. itgjfc r® fflat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naSi novi Piano Orchestrioni na iok.zvonllom.mandolino, Xylophonoin s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokov-njaška izvržba jamčitazagoto v dobiček. Elek-trlčno-pneuma-tiftni Orchestrioni učinkom. — Električni glasovlrji z mandolino, Xy-lophonom In godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za gostilničarje in zasebnike. Znamka Tion-Tion. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I. odlikovanja. Tovarna internacionnl. Piano-Orkestrov F. MACHINEK in sinovi DUNAJ XVII. S. Ortliebgasse Nr. S. Vzorna zaloga v Ljubljani Josip Drolf, Sodnijske ulice 3. Proda so ononadstropna hiša z gostilno in špecerijsko prodajalno. Zraven je tudi lep sadni wrt. Več se poizve pri g76 3_j Francu Skubicu, Zavrtnlk pri Litiji štev. 14. izborna priložnost zi nakup za trgovce manufakturnega blaga in za krošajarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. )) B 15' - sortirano v btagu za bluze, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cefirja za hišna oblačila, srajce in bluze, izborno obeljeno domafte platno, kanafas, za posteljne prevleke, oksforda za srajce in predpasnike. Krlzet za spodnja krila v temnih in rudečih barvah, lepi vzorci. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. — NajmanjSe naročilo 1 zavoj 40—45 metrov K 15 — po povzetju. Zavoji se po želji tudi sortirajo. 921 3—1 Tkainca R. HORHER, Naciiod. hi ko. Pri naročilu 2 zavojev poštnine prosto. Jjr. ){lavkcc izdelovatelj ^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in tfandaj, Ljubljana, Prešernove ulice 5. Priporočata svojo velijo zalogo obvezil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bije jev, irigatorjev, aparatov j a inhalacije s paro in mr^lo, sterelijirane obveze in pamufa, ka^or tudi nogavic ja krčne j-z/e, J^ilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Ose bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan;čni poniklovalnizavod 3 motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. 3 5 išainnaHfOEiiivlieriko z modernimi, velikimi brzoparniki iz je proga » Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», •Vaderland«, «Zeeland» in *Samland« kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnoni iu New-Yorkoni, so snažnost, izborim hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2, 4 in (i^oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena in traja vožnja 7 dni. Hod iz] Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat ria mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Ncw-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri Starem tišlerju.. 188 (52- 1) PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD sc priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mriičev po jako nizki ceni. mm lastnik prvega slovenskega FRANC VIDilLI-JU Prešernove ulice, Ljubljana. 798 20-1 pogrebnega zavoda Podružnice: Praga i menjalnicami: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, CeSka Lipa, Češka Kamnita, Moravski Zuniberg, Modllng, Novljlčln, Plzeu, Zvltava iti Llberce. Menjalnice na Dunaju: 1. VVollzelle 10, Taborslrusse 1, III. Unijargasse 77 (vogal Kcnnwcga), HI. LiS-wengasse 27. IV. WMncr Hauptstrasse 12, V. Schiitibruniierslrusse HH a, VI. nuinpendorferstrasse 72, VII. Mnrinliilferstrasse 7 , VIII. Lerchenfeldcr-strusse 152, IX. Alserstriissi? 32. XVIII. VVuliringerstrasse 82, XIX. Dllblinger Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32, Menjalnična delniška družba ,,MERCUR DUNAJ, I., WollzetIe 1. Alte. kapital Ii 20,000.000. Rez. zaklad K 8,000.000. f Haikulantnejši nakup in prodaja vseli vrstrent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. Vino izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje. Domača tvrdka! LUKA VILMAM Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novoga poslopja Katol. tiskarne. izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- ||pp kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne lllu dilke,zlate, srebrne in nikelnaste ure, upnjijnp nPttailP ter različno zlatnino dalje f Ui liloU, §11 JlOllU insrebrnino. 282452-i Vsa popravila se Izvrše solidno In po nizki ceni. Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, (jepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preše, za sadje i. t. d. Edino le pri: FR. STOP v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 1., Valvazorjev trg štev. 6. in zakaj: zato ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na t soče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Hoji stroji so povsoi jako prilititiljetii. Obračajte sc na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. 1739 Priporoča se: as Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših faponah ia velikih izberah 112 priporoča 52—1 Ivan Soklič. Pod trančo št. 2. Postaja eiek. že Skupna mmm sklepom Upravno premoženje sklepom 1907 čez stetžsoč kron, 1907 3 milijone šeststof šsoč kron. Zadružnikov čez 550- O lavna Posojilnica registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, pisarna na Kongresnem trgu st. 15. nasproii nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po Z13I °l fl |4 |o t. j. K 475 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Oradne ure od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418 Račun poštne hranilnice štev. 49086. Telefon štev. 135. BH Kongresni trg DKBNIIC presni trg Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - - 2399 tllCS!?! Fotografski umetni zavod Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. \ — Vsa dela se izvršujejo točno Ml v največji množini. — -i I jij - ■jssafiaa ; JK11S.TMUMJ (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 120 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. ^ 52—1 Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov EL .1 1» Več vrst sodov ima naprodaj JI. HEPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 566 52 1 in Kanado zložna, cena in varna vožnja s Qunard Line H SM 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Carpathia 20. aprila, Slavonia 4. maja, Ultonia 18. maja 1909. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 8. maja, 29. maja 1909. Mauretania 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Siomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Vinko Majdic valjični mlin v Kranju, Kranjsko. Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih raok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 2916 52-1 Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavi: Valjični mlin, Kranj. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki BREMENU HEV-VORK:: s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofie. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58 Edvard Tavčarju, v Kolodvorskih ulicah št. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, ftriona Utah VVuoining, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naSe društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene - Lud. Černe juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 19552-1 , Vlollove ulice štev. 3. km si. nt Osrednja banka ceskih hranilnic WiPPlinOOFStraSSe 22. - (Ustredni banka českgh sporitelen) = PoiiniŽIliCa: DUHA3 L, Telefon »17. 22. Vloge na knjižice tn račun 4°/0 in 4'/«0/o. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posoiila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4% in '/4% upravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih «»/„ bankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije._ Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: .Sporobanka'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno : MS* iS* Domače slovenske tvrdke. g Brivci. PranrhfltH Engelbert, brivec in prodajalec par-lilMvltClLi fumov, Sodnijske ulice 2. j J b^-ec, Ljubljana, Dunajska cesta KelSin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Cevljarne. Hurisch Josipina, trgovina s čevlji Židovske ulice, vJfor Julij«, trgovina čevljev za gospode, dame t. IU( jn otroke, Prešernove ui. 5. TfPrt Karoiina, najstarejša trgovina obuvala, Poli CU gačarjev trg 1. /ih^rf ^ ' največja zaloga čevljev domačega iz-tbtVvil delka, Prešernove ulice. Crkoslikarjji in pleskarji. Hrata Fhprl črkoslikarja, stavb, in pohišt. piesk. DI airt LUCJ1 iakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4. ->t-iet/»ii Filip, slikar za napise, črke in grbe, ! IlolUU Prešernova ul. 50. Fotograf«. Dnneolr Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske HU¥SG& uiiCe 32-34. Gostilno in restavracije. Flzenski sanatorij ^S&SS^S^^ Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6. Galanterijsko blago. HahilVfP Jernej, trgovina s papirjem in IJAllUt Ct galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spomen. K60da ^eron"ia' 'r£0V'Ila s papirjem, Dunajska cesta 20. K6nda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20. ICfi ft* tt C a rs '-haloga na debelo s pieteni-I\UI CEitaill nami, galanterijskim in norin- berškim blagom. Stari trg 5. Petričič Vaso, trgovina z galanterijskim blagom, Mestni trg 21. Prnd-Jiulna ..Katoliškega tiskov, društva", l lUUdJdllla Kopitarjeve ulice 2 Vr e c k o Ivan, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta 31. Klobučarji; krzna^ji: r* i A, krznar in zaloga klobukov, Kon-SVICJC« grešni trg. Knjšgarne. katoliška bukvaina, kri!tfkvTikt,pTeTšTo- 'ijo 5, poleg stolnice. — Olej inserat. Knjigoveznice. JTniifrnirflTmn katol. tisk. društva, Kopitar-MlJIgUVCilUld jeve U|ice 6, II. nadstr. Konfekcije. v fiir Marija, trgovina z izgotovljeno obleko Mestni trg 9. obleke, Prešernove Gričar & Mejač, zS»a« RllVŠPlf Mar'ie naši. Davorin Rovšek, trgo-llUfSCJV vjna jzgotovljenih oblek in oblačilnega blaga. Kolodvorske ulice 35. Lekarne. MPh ri7maf J08iP« lekarna Pri .511. Kji/Alia.1 zialem oriU; jur-člčev trg. Ph. Mr. Leustek- lekarna poleg jubilejnega mostu. Lekarna Trnkoczj vt0&bliani' zraven ro- Lesna trgovina. Rnhi 'esna trgovina, zaloga bukovih drv raz-žaganih in razklanih. Karolinška zemlja 22, (dolenjska mitnica). Kflhi trKovina z žaganim I" obtesanim lesom a«"l deske in remeljni, les za kolarje, špice za vozove. Karolinška zemlja 22. Lesni in sitarski obrt. Arlm Matko, trgovina z lesno, pletarsko In sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, ">ne, morske trave, Semeniško poslopje. Pob-iA M., prvi kranjski lesni, košarski in rešetargki 111111 obrt. Sanke. Pogačarjev trg. Mizarji. DflCran Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat. Trink mizar8'ti mojster, Linhartove ulice, Nlanufaktu^iio blago. fjpCMSlr Janko, „Pri Česniku", manufakturna UC/iSIlla jn modna trgovina. Stritarjeve ^Lingar- jeve, ulice. Ogrin ,van. stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5. TrCO Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. frfnh^lnil/ trgovina z manufakturnim VJI "USflUlh. in modnim blagom, Pred škofijo št. 1. Špecerijsko bln^o. RjlhiČ Franc, zaloga špecerijskega blaga, ucik/iv špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2. Ifpceiflr trgovina z manufaktunim blagom, IIG331C1 Pogačarjev trg. Lenasi & Gerkman, Si blagom, Stritarjeve (Spitalske) ulice. (Olej inserat). Rpriafr & ^Ahor trgovina s špec. blagom in UClJdJV a JUUCi, Žganjem, Vodnikov trg 2. Pri sv. Cirilu in Metodu, 'ItVung™: jeve ulice 1. Lesko vic & Meden ^ & blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1. ClfoKarnn A. & E., trgovina z manufakturnim OftaVGlllG blagom na debelo in drobno. Mestni trg 10. Meripincf^r Štefan, trgovina s specerij., iviencillger delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18. Cml\rji« Franc Ksav., manufakturni trgovini J"uvflu na drobno, Mestni trg nasproti mestn. magistrata Mprtf»incfp»r T., trgovina s špec. blagom in lUCULUlgCI dehkatesami. Sv. Petra cesta št. 37. in 42. Souvan ^ranc Ksav., manufakturna trgo-V ali vina na debelo, Francovo nabrežje za vodo. Šarflhftn A,» treovina s specerij. blagom, Ort 1 rtUUll žganjem in deželnimi pridelki na - debelo in drobno. C HIT V J N FRANC, SIN manufakturna trgovina na OVUIHll debelo. Pred škofijo gf 1„ II. nadstr. SarabOn A., glavna zaloga rudninske vode. (?JCl> srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg 26. vanje perila, Poljanska cesta štev. 22. Usnje. KfPffsr z usnjem in čevlj. potreb-IVi VUJtliy čevljar, potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. v Cnnp Anton, srajce za gospode, spalne srajce, »J Ci»lr Ivan, trgovina s suhim mesom, Šolski dre-gua vored. Stanovanje: Poljanska cesta 70. Šifri Josip, spedicijsko podjetje in prevoz pohl- 3M1 štva, Oradišče 1. —- — __ - Skrl Josip, prevažanje pohištva, Oradišče 1. stavbe- Tehnična pisarna SJfjffi nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr. Tnrlc prevažanje blaga in podjetnik, Ra-' MI **• deckega cesta štev. 3. Tlirlr J°8a lastnik prvega slovenskega pogreb-1 nega zavoda. Virinrtr Josip, zaloga dežnikov in solnčnikov, I iulllul Pred Škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat. \7ici«ari Fran« izdelovatelj vozov Kolo-VlSjdSI dvorske ul. 25. Vodnik A1°jzij' kamn°seški mojster, Kolodvorske Zamljen ,va". Čevljarski mojster, Kongres, trg 13 Opazka: Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek. Lancaster od K 26 —, Flobert-pu&ke od K 8 50, pistolsG od K 2-—, samokresi od K5-—. :: Popravila ceno. — Ilustrovanl ceniki franko. :: F, DUŠEK w Opoino žtev. 17 "tfl Češko. 32 Najcencjše DEŽNIKE IN MUCU 3430 domačega izdelka 52-1 priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — JOSIP VIDMAR v Ljubljani Pred šhofijo st. 19. Stari trd st. 4. Prešernove ulice St. 4. - Popravila točno in ceno. - Popularno dwokolo! Helisai-Premigr Vsako kolo, ki je dobavimo mi, je nntnnčeii izdelek prve vrste najzaneslivejše konstrukcije, najfinejše izvršitve, lahnega teka. V zvezi z našimi tovarnami v Conventry in Doos smo največji tovarnarji za kolesa na svetu. Ceniki zastonj in franko. Zastopniki: A. Komun A Co., Ljubljana. M. Smolej, Jesenice. 819 10—1 fe Na|nove|Se slovenske produkclfe v oktobra. $ Gramofoni In plošče vseh ilstemov In mark Neprekosnl ||ledc glasu In re-pro(lnkcl|e. - Prva specialna uvozna hiša za flramolone. S7M) 26—1 Josip Moser, Dunaj IX. Klnderspltilgaue 10. >J Največja zaluča ploič v vseh znamkah rd K 3 — vlije. It Itborm rodbinski »puratl od K 80— Tii I p. Pokaie gr ); 7oal M i&m^mmmssss Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu tovarna slamnikov v Stotin Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani. Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika. Vzorci na razpolago. **» m [ene primerne. 03 K 5B < o 53 Dunajska cesta št. 13 .Figovca' se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd 2973 52—1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. za čevlje Znamka F. L. P. F. L. POPPER, Chrudim, Češko. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Edina prodaja za Kranjsko:: JULIJA STOR. Ljubljana. Prešernove ul. 5. ZnamkaF.L.P. Vabilo k občnemu zboru Hranilnice In počitnice na Robu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršit v nedeljo, dne 25. aprila 1909 ob 3 uri pufjotudce v zadružnem prostoru na Robu. Dnevni red: 1. PoroCilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 1084 1-1 ■ (>. Slučajnosti. Na£elstt)0. Xatrn štrlijo rv. po ceni in tn^nasl/ivo-pottnfcili ruysv obmrjf» .^Siij2on JtebnsfUuAip, prodajalec železna ntrsika zmožen obeh deželnih jezikov se sprejme kot skladiščnik Pdnudbe sprejema Kranjska tovarna za železnino, dr. z o. j. Kamnik, Gorenjsko. 1U72 i -1 Velika zal« slousnsklii plošč ceniki od gramofonov In plolf na razpolago. Fr. P. Zajec urar In 'optikar Ljubljana, Stari trg, Siv. 26. raxroih 2267 Ta lekarna obstoji že nad 500 let. iur za olepsanie polti in telesa: mllO PO 80 vin. cream po t k. za gojitev zob in usi: Mentol ustna voda po i k. zobni praSeh po «> vin. za ohranitev in rast las: lasna voda po i k. II lasna nomada po i k. Ti izdelki „Hdau, ki so oblastveno varovani j so na prodaj le v 7 Orlovi lekarni ! Ph. Mr. Jos. Čižmar v Ljubljani. ' B Kupujte zaupno te domače izdelke 1 Stavbena parcela ki meji na hišo gosp. dr. Suyer-ja na Re-%vi cesti, lepa lega, s« ceno proda. Več se izve v Slomškovi ul. št 6. I. nadstr. Pa pri gosp. Hroncku v banki Mayer. Posredovalci izključeni. 977 3—1 STYRIA- KOLESA »namku poznavelceti prvovrstna glede matarijala, - - sestave in opreme. DURKOPP- DIANA 1047 5 1 Ivan Jdx in sin, LlubUcsna kolena - so nedosežna, vsem naprej. Dunajska cestn itev. 11 blizu kavarne „EUR0PA". „„, Milko Krope* t:,- ornr. Ljubljana. Jurflte« trg itev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih nr, vsake vrste budilk, zlate verižice, pr« s»nno, uhana, bisere z dragulji. Srebrna in iz kine&kega srebra orodje. in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenje kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. Gramofone Odda se v najem pod ugodnimi pogoji delavnica za kolarsko obrt z velikim prostorom za sušenje lesa, veliko lopo za shranjevanje vozovja. Vse je blizu kolodvora ter blizu cerkve na Jesenicah po domače pri ,Rajt-mantu". Kdor želi to prevzeti naj se obrne na Jan. Legata, posestnika na Jesenicah it. 30, Gorenjsko. 1071 1 — 1 sprejme takoj Josšpt P.!u!in, krojaški mojster, ^ovomesto 1070 l —l Vpokojeni preparatom Ferd, Schulz asistent v „Muzeju" -—-—— naznanja p. n. gg. Sovcem in cenjenemu občinstvu, da nagača še nadalje vsakovrstne živali. 1037 3-1 Še se dobi nekaj izvodov 1011 3-1 za solospev, mešani zbor in orgije pri Iv. Pišlar-ju pri sv. Barbari v Halozah ali v Kat. Bukvami v Ljubljani. Izvod stane 80 v. Priložnostna ponudba: (8k a ® v • i 40 do 45 metkov. Velike množine Sifona, cefirja za obleke, oks-forda, platna, ostankov za posteljno perilo, vsak ostanek najmanj 4 m dolg, vse dobro perilno, 1=> kakovost, se proda radi izpraznjenja vzorne zaloge. 1 zavoj za poskušnjo 40 —45m sortiran IS kron. — Za neprimerno denar nazaj. Kari Kolin, tkalnica za platno, Hacliod ši. 183 Ča&feo. 1004 Računski zaključek GLAVNE posojilnice regifet ov ne zadruge z neom. zavezo --- v Ljubljani, Kongresni tr«f štev. 85. Pasiva, K h h 1 Gotovina . . , . . 2.990 07 1 Zadružni deleži . . 16.520 ~ 2 Posojila, menice . . 3,510 786 17 2 Hranilne vloge . . 3,297.066 33 OJ 3 Naložen denar, vred- 3 Reeskompt .... 211.395 14 nostne listine . . 143.653 45 4 Rezerva (glavna in 4 Inventar..... 2.170 71 specijalna) . . . 111.030 08 5 Prehodne obresti . . 18.398 66 5 Penzijski zaklad . . 9.112 6 Prehodni zneski . . 4.251 42 6 Prehodne obresti . 2.161 39 7 Prehodni zneski . . 6.205 95 8 Dobiček..... 28.759 59 3,682 250 48 3,682.250 48 1057 1-1 Upravni svet. STUBICKE TOPLICE, Ml Postaja ZaboK In postaialltte Zagorske železnice Jtubičke Toplice". Sezona od I. maja do 30. oktobra. Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatlzmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobo. Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurt-auska telefonska postaja. 1049 1 :nnznmfxxxmz Mnogo denarja : si prihranite, ako kupujete svoje :, sukneno blago naravnost jiz tovarne po najnižjih ce-: nah pri strogo solidni tvrdki : = Etzier & Dostal = 0 Razprodajalnica avstrijskih suknenih S: : izdelkov : : Brno, Švedska ulica 5, XVIII. : NJ ' ,L Vzorci na vpogled poštnine prosto. sprejme »Obrtno pomožna droStifo" »! Jnblieni. Cism. ponudbe 1050 3 — 1 na gorenji naslov do 30. t. in- Fir»Moa»«bw preleosRitirahsa (!i>ulb«. >/>djtoSuiji» iz Lju&ljano w®ais o©p»tt. 'Jti»tbo listra in pojaturlln daje ajfi»B»a ■e imarda obl. trossc. potovalna pisarna ILJtsbljttft«, Dunajska ceafa S«, nasproti zr.n * ftOBtilnc pr! njFigevnu". 1878 2(i 24 Radi selitve se bodo potom prostovoljne razprodaje prodajale razne nrsfe cvetic tudi za balkone, ter mnogo lepili vrtnic. Dobile sc bodo po zelo nizki ceni. K nakupu se vabi slavno občinstvo kar najvljudneje. Franc 6u&tar, stara cukrarna, Ambrožev trg 3, Ljubljana. 899 3—1 umskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odri a po primerni ceni tvrdka M. Rosnen en drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9 (iz malin, citron, jagod, črešenj, dišečih jagod) napravljene ~ Sumeče limonade = 923 nedosežne. 10—1 Pravt rtamo s • o rnrntvr.no tnamko. Enoletna vporaba več kol 40 mili|onov. Pr« f cSkft »kr. drulbft toT.r n r. orlcnt. alailknr In fok ol.rinr It. delko Kr. Vlnp- Prvi Kinemotogmf Path6 Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti Kavarne ..Earopn" dsako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5., 6„ 1 in 8. url. Predstave ob nedeljata in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. fpnp nrnttnrfim' ,•.Pr0S!0r?« tudiiada-voljao praruaaa. D €K» Pozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa: „Specijal" Pnch-kolesa.......K 150-— „Cnrier" kolesa........... 115*— Najboljše pnenmatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-— naprej. (i) Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje. ———— Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar ln trgoveo v Ljubljani. ■tiMM! «ar Nova slovenska trgovina tbb Lenasi & Gerkman, Ljubljana priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno suknsno, volneno in platneno blago. Solid ne oene in točna postrežba. 3490 (26—6) mš Ponudimo vsako poljubno množinoi Zarezane strešnike (prve vrste) tortipopolnoma varno proti nevihti). zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, žametne plošče SS——sss= za tlakanje cerkva, hodnikov i. t- d. = F. P. VIDIO & Komp. Ljubljana Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno. Stambilije vseh vrst za urade, društva trgovce Itd. Anton Černe gravcr in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521 Lepa zračna 661 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, :: v Ljubljani. ••: ——— Podjetje betonskih stavb! —- Brata Seravalli & Pontello LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19. 3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1 RazliCna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-inentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih rnušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjaSko izvedena. - Cena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent Jhrul". s s s s s Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. Tovarna pohištva 1.1. Naglas :: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51—li Najsolidnejše blago. S RS RS oTTFOjrrš £S * S 55 S RS S RS S RS £5 13 La S RS S E K^SS^S^ST^IS^S 15 ES S5 'iS £5 5S ES S S b B BVBVois S S S H H H H H S 55 B B H a B B B B 5 B B B B S5 Dragotin Majce = čevljarski mojster = Ljubljana, Radeckega cesta 2 Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna! 3292 J. KORENČAN _________Ljubljana - ~ _::. trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. :: :: Velika :: zaloga pletenin kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575 faimiBe klavirje prvovrstnih dunajskih tvornic in ♦ ♦ vsak je zrj}ovoljem h harmonije . • • i . _ ______: ! ! r.rl n 1Krilnlnn \r on lo + l frtP z našimi svetovno znanimi izdelki platna, ker so isti res prav izvrstne kakovosti. —-—777-—;-rn 6 kosov obeljenih rjuh brez šiva Ia Ia Blagovolite poskusiti \ 15o/200 cm dolgih K 14-20 samo v tkalnici Bratov Krejcar, Dobruška št. 9117, Češko. Vzorce najnovejšega cefira, tkanin, gradla, namiznega in posteljnega perila itd. zastonj in poštnine prosto. Opreme za neveste. ameriškega sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna tvrdka Alfonz Breznik :: blizu nunske oerkve :: Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo. Na ceneje uglaševanje. 2079 32 1 Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped. Odpremno hikomlsll. društvo u n t um M" »DULrlilli« v Trstu, Riva Grumula št. 14. Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu, sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoijneje. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in daje predujeme na biago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako stro-::: kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. ::: 2645 25-1 mini B ■ ■ ■ ■ ■ * t »U. . ^...... .^-J..' . DRflE PD H 21 i i f f f fff f! ■ ■ ■. ■ -."-J_J KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak f>f"| H 31 0| to je: daje za 200 kron delavnik od 8. do 12. ure dop. H^ * '0 9 kron 50 vin. na leto. se eiša pri Kanonik J. SUŠNIK 1. r., podpredsednik.