Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno	din	16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96“—^
celoletno din 192'—. Cena posamezne Številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
94.
kos.
V LJUBLJANI, dne 24. novembra 1937.
Letnik
VIII.
VSEBINA:
605. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za učitelje veščin na srednjih šolah.
606. Obvestilo o rastlinskih boleznih v raznih državah.
607. Države, zakužene s krompirjevo zlatico.
608. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin V 1. i937/38. v občini Slatina-Radenci.
609. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine
Uredbe osrednje vlade.
605.
Na podstavi § 75. zakona o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1931 in po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta predpisujem tale
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita za učitelje veščin na srednjih šolah.*
Člen 1.
Za izpraševanje kandidatov, ki hočejo opravljati izpit za učitelje veščin na srednjih šolah, posluje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani po ena stalna izpraševalna komisija.
Člen 2.
Za člane stalnih izpraševalnih komisij se postavljajo strokovnjaki, in sicer za vsak predmet najmanj po dva člana. V odloku o postavitvi se navede, za kateri predmet je član postavljen.
Vsaki stalni izpraševalni komisiji se postavi predsednik.
Predsednika in člane postavlja z odlokom minister za prosveto na tri leta.
Za delovodjo izpraševalnega odbora se Imenuje eden izmed uradnikov ministrstva za prosveto ali prosvetnega oddelka banske uprave.
Če se v triletni izpraševalni dobi izprazni mesto predsednika ali kakega člana, se na isti način postavi
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	novembra 1937, št. 253/LXXVII/601,
druga oseba, kateri traja članstvo v komisiji, kakor osta-lim članom, do konca te izpraševalne dobe.
Člen 3.
Predsednik izpraševalne komisije sprejema prijava kandidatov za izpit, določa razpored izpitov, sestavlja izpraševalne odbore in jim predseduje; poroča ministrstvu za prosveto, skrbi, da se piše zapisnik, in opravlja vso administracijo, ki se nanaša na izpite.
Člen 4.
Iz Članov stalne izpraševalne komisije sestavi predsednik komisije (člen 3.) po predmetni skupini izpraševalne odbore, pred katerimi opravljajo kandidati izpit. Če je postavljenih za kak predmet več članov, jih kliče predsednik izmenoma po vrsti, kakor so imenovani v odloku.
Število članov v odboru s predsednikom vred ne sme znašati manj ko pet ne več ko sedem.
Če je predsednik zadržan, da bi odboru predsedoval, ga nadomestuje po stopnji najstarejši član odbora, ki popolni v takem primeru svoje mesto v odboru, če je potrebno, z drugim članom.
Člen 5.
Vsi odborov! Člani so dolžni biti navzoči pri;
a) občnem izpitu;
b) pismenem izpitu, ko se dajejo naloge;
c) predavanju;
č) ustnem izpitu.
Odbor sklepa z večino glasov; ob enaki razdelitvi glasov pa odloča glas predsednika ali njegovega namestnika v odboru.
Člen 6.
Izpit za učitelje veščin se opravlja v času od dne
1.	oktobra do vštetega dne 30. aprila.
■ Člen 7.
Pravico, opravljati izpit za učitelja veščin, ima tisti kandidat, ki je delal kot začasni učitelj veščin najmanj dve leti na srednji šoli, predavajoč predmete svoje stroke, in ki spolnjuje vse ostale pogoje, predpisane z zakonom o srednjih šolah.
Člen 8.
Za opravljanje učiteljskega izpita se prijavi kandidat predsedniku komisije s prošnjo (na celi poli 3 predpisanim'kolkom), v kateri naj navede, iz katere veščine hoče opravljati izpit.
K prošnji (prijavi) priloži kandidat:
a) spričevalo o vsem svojem šolanju v srednji šoli;
b) spričevalo o strokovni izobrazbi;
e) spričevalo kandidata, ki je dovršil šolo v inozem-itvu, mora biti nostrificirano;
č) potrdilo direktorja šole, kjer službuje: da je delal kot začasni učitelj veščin najmanj dve leti na državni, samoupravni ali na zasebni, od pristojnega ministra prignani šoli; da je predaval svoje predmete, prirejal razstave, koncerte in javne nastope učencev, če terja to pouk predmetov, ki jih predava; da ima nravne in telesne lastnosti, ki so neobhodno potrebne za učiteljski poklic, in da spolnjuje vse pogoje, ki se vobče zahtevajo za državnega uradnika;
d) kratek svoj življenjepis, v katerem navede čas in kraj rojstva, ime obeh roditeljev in očetov poklic, in razloži potek šolanja, smer in obseg študij, poročene učiteljice tudi, s kom so poročene. (Noseče učiteljice se ne pripuščajo k izpitu, dokler so v tem stanju);
e) potrdilo, da je državljan kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali prirojstvu;
f) če ima kandidat kaka dela, naj jih predloži ali y prijavi za izpit navede.
Člen 9.
Ko predsednik izpraševalne komisije prijavo za izpit prejme, odredi sam ali njegov namestnik člane izpraše-valnega odbora. Po predloženih listinah odloči izpraše-valni odbor, ali naj se pripusti kandidat k izpitu ali ne.
Če izpraševalni odbor sklene, da se kandidat k izpitu ne pripusti, predloži ministru za prosveto obrazloženi sklep o tem z vsemi listinami in prilogami vred, ki jih je priložil kandidat k prijavi za izpit.
■x,	Člen	10.
Učiteljski izpit ima dva dela: občnega in strokovnega; opravljata se drug za drugim.
Člen 11.
Občni izpit se opravlja samo ustno in traja najmanj dve uri.
člen 12.
Pri občnem izpitu mora kandidat pokazati:
a) da dobro zna vse dele slovnice srbskohrvatsko-slovenskega jezika in da pozna važnejša dela iz novejše
■ jugoslovanske književnosti; da zna glavne točke narodne zgodovine, zlasti pa, da dobro pozna vse dogodke v zvezi z ustanovitvijo kraljevine Jugoslavije;
b) da pozna načela občne pedagogike in metodiko svojih predmetov;
c) da pozna šolsko administracijo, zakone in uredbe, jk> katerih se na srednjih šolah posluje.
Člen 13.
Kandidat, ki ne opravi občnega izpita, se ne pripusti k opravljanju strokovnega dela izpita. Občni del izpita se sme ponavljati po šestih mesecih.
Člen 14.
Strokovni izpit se opravlja po kandidatovi stroki iz tehle predmetov:
1. risanje, podobarstvo in pisanje;
2. petje in sviranje (vokalna in instrumentalna glasba);
3. telovadba;
4. ženska ročna dela.
Glede na potrebe meščanskih šol in nepopolnih gimnazij morajo začasni učitelji veščin, ki se prijavijo za opravljanje izpita iz predmeta pod 3. ali pod 4., opravljati poleg enega teh predmetov kot glavnega vsaj še enega teh predmetov kot postranskega, po izbiri: moška ročna dela, gospodinjstvo, strojepisje in stenografijo, telovadbo (za skupino pod 4.), ženska ročna dela (za skupino pod 3.).
Člen 15.
Strokovni izpit ima tčle dele:
a) pismeno nalogo;
b) predavanje;
c) ustni izpit.
Člen 16.
Za pismeno nalogo si izbere kandidat eno izmed treh vprašanj, ki mu jih pismeno da član izpraševalec glavnega predmeta iz stroke, ki jo kandidat opravlja.
Kandidat izdeluje pismeno nalogo ob neposrednem nadzorstvu enega člana izpraševalnega odbora. Kandidat ne sme uporabljati književnost in zapiske.
Izdelava naloge sme trajati največ 4 ure in se ne sme v tem času kandidat brez dovolitve komisijskega člana, ki ga nadzira, ne oddaljevati ne delo prekinjati.
S pismeno nalogo mora kandidat dokazati, da zna snov svoje stroke trdno, da jo zna koristno uporabljati iu v književno pravilnem jeziku razložiti.
Člen 17.
Kandidat, ki izjavi, da ne more delati nobenega od teh vprašanj, se zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita za šest mesecev.
Člen 18.
Predavanje iz glavnega predmeta svoje stroke ima kandidat pred izpraševalnim odborom v enem izmed razredov kakšne srednje ali srednje strokovne ali meščanske šole, kjer se ta predmet predava. Metodična enota se vzame iz snovi, ki je na vrsti, da bi se obdelala. Velikost metodične enote določi kandidat sam in mora pripravo zanjo napisati.
Po predavanju sklepa izpraševalni odbor, ali je predavanje uspelo ali ne. Če predavanje ni uspelo, se zavrne kandidat od nadaljnjega opravljanja izpita za šest mesecev.
Člen 19.
Ustni izpit ima dva dela: teoretičnega in praktičnega.
Ustni izpit ne sme trajati manj ko dve uri in se sme radi odmora na kratko prekiniti.
Pri tem izpitu se mora izprašati kandidat iz vseh delov, ki jih opravlja, mora pa znati učno snov svoje stroke, predpisano za meščanske, srednje in učiteljske šole, do potankosti.
Člen 20.
Po opravljenem strokovnem delu izpita sklepa izpra-ševalni odbor, ali je kandidat strokovni izpit opravil. Pri sklepanju upošteva, ali je pokazal kandidat zadostno in trdno izobrazbo iz vseh predmetov strokovne skupine v ob segu predpisanega programa.
Člen 21.
Za kandidata, za katerega se sklene, da je strokovni izpit opravil, določi izpraševalni odbor nato obrazloženo končno ocepo o vsem izpitu in jo glede na pismeno nalogo kandidata, njegove odgovore pri občnem in strokovnem izpitu kakor tudi na opravljeno predavanje takole stopnjuje:
opravil povsem odlično;
odlikujoč se s strokovno izobrazbo in predavanjem;
odlikujoč se s strokovno izobrazbo;
odlikujoč se s predavanjem;
opravil soglasno;
opravil z večino glasov.
Člen 22.
Odločba o izpitu se kandidatu takoj priobči. Tedaj se mu vrnejo tudi izvirna spričevala.
člen 23.
Ko opravi kandidat vse izpite, predloži predsednik izprasevalne komisije ministrstvu za prosveto poročilo z vsemi spisi vred, ki se nanašajo na ta izpit.
Diplomo o opravljenem učiteljskem izpitu podpišejo predsednik in vsi člani.
Obrazec za diplomo predpiše minister za prosveto.
Člen 24.
Kandidat, za katerega se sklene, da ni opravil strokovnega izpita, ga sme po šestih mesecih ponavljati.
Člen 25.
Učiteljski izpit se sme opravljati največ trikrat (§ 14. zakona o uradnikih).
Opravljanje izpita po členih 13., 17. in 24. se šteje za drugo ali tretje opravljanje učiteljskega izpita. Kandidat, ki tudi v tretje ne opravi-učiteljskega izpita, zgubi za vselej pravico do opravljanja učiteljskega izpita.
Člen 26.
Za kandidate, ki morajo ponavljati izpit po členih 13., 17. in 24. teh pravil, predloži predsednik izpraševalne komisije ministrstvu za prosveto sam<S poročilo o izpitu, prošnjo in vse spise pa obdrži v arhivu komisije do drugega ali tretjega izpita. V zapisnik o državnem izpitu za učitelje veščin, ki se piše v knjigi, določeni za to, se vpiše sklep izpraševalnega odbora o vsakem kandidatu, zapisnik pa podpišejo predsednik in vsi člani izpraševalnega odbora.
Člen 27.
. Če kandidat med izpitom samim odstopi od začetega opravljanja izpita zaradi razlogov, ki po oceni izpraševalnega odbora niso upravičeni, velja, da je zavrnjen od izpita.
Za tiste, ki odstopijo od občnega izpita, velja glede posledic člen 13., za tiste pa, ki odstopijo od strokovnega izpita, veljata člena 17. in 24. teh pravil.
Če odstopi kandidat od začetega opravljanja izpita zaradi opravičenih razlogov, odloči izpraševalni odbor, kdaj naj ta kandidat opravljanje izpita nadaljuje.
Člen 28.
Nagrado (honorar) predsedniku (ali njegovemu namestniku) in članom izpraševalnih odborov določi minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Prehodne določbe.
Člen 29.
Kandidati, ki so na dan, ko stopijo ta pravila v veljavo, že pridobili pravico, opravljati izpit za učitelja veščin, ga smejo opravljati po pravilih in programu z dne
10.	oktobra 1921, S. n. št. 7074.*
Člen 30.
Ta pravila veljajo povsem tudi za učitelje veščin na meščanskih šolah (§ 46. zakona o meščanskih šolah) kakor tudi na učiteljskih šolah (§ 55. zakona o učiteljskih šolah).
Člen 31.
Ta pravila stopijo v veljavo z dnem, ko jih minister za prosveto podpiše.
V Beogradu, dne 20. oktobra 1937; S. n. št. 40.001/37.
Minister za prosveto Dim. Magaraševič s. r.
606.
Obvestilo
o rastlinskih boleznih v raznih državah.**
Na podstavi § 15. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929 in v zvezi s členom 3. pravilnika o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinskih delov odrejam po predloženih uradnih poročilih takole:
Po strokovnih poročilih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj v državi se morajo v letu 1937. imeti tčle države za okužene:
1. z rakom na krompirju (Synchitrium endobioticum)! Nemčija, Anglija, Francija, Češkoslovaška, Poljska, Avstrija, Belgija, Portugalska, Švica, Norveška, Švedska, Danska, Finska, Holandija in Svobodno mesto Gdansk;
2. s krompirjevo zlatico (Leptinotarsa decemlineata): Francija, Belgija, Nemčija, Anglija, velika vojv<jdinp Luksemburška, Kanada in Zedinjene ameriške države;
3. s krompirjevim moljem (Phthorimaea operculella): Španija, Portugalska, Francija, Italija (Sicilija), Grčija, Malta, Azorski otoki, Ciper, vsa Amerika z Antili, Maroko, Alžir, Tunis, Kanarski otoki, Madeira, Belgijski Kongo, Zedinjene južnoafriške države, Rodezija, Mauritius, Britanska Indija, Sumatra, Java, Avstralija s Taz-manijo in Novo Zelandijo;
4. s San-Josčjevim kaparjem (Aspidiotus perniciosus): Avstrija, Madžarska, Romunija, Španija, Portugalska, SSSR (Rusija), Zedinjene ameriške države, Kanada, Mehika, Čile, Argentina, Brazilija, Urugvaj, Zedinjene južno-
—---------------------------------------------------------  i
* Prim. »Uradni list« št. 353/80 iz 1.1927.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	februarja 1937, št. 24.
afriške države, Alžir, Mezopotamija (Irak), Britanska Indija, Kina, Japan (s Korejo), Avstralija s Tazmanijo in Novo Zelandijo in Havajski otoki.
.V Beogradu, dne 28. januarja 1937; št. 4665/IL
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
607.
Države, zakužene s krompirjevo zlatico.*
Po odloku ministra za kmetijstvo št. 76.512/11 z dne 15. oktobra 1937 je po strokovnem poročilu kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Topčideru in obvestilu oddelka za rastlinsko proizvodnjo pri ministrstvu za kmetijstvo razširjen škodljivec krompirjeva zlatica (Leptino-tarsa decemlineata Say) v republiki Švici in v kraljevini Holandiji.
Zato je minister za kmetijstvo na podstavi § 15. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929 v zvezi s členom 3. pravilnika o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinskih delov odredil, naj se objavi v »Službenih novinah« tole obvestilo:
»Po strokovnem poročilu kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Topčideru in obvestilu oddelka za rastlinsko proizvodnjo pri ministrstvu za kmetijstvo se morata v letu 1937. šteti za države, okužene s krompirjevo zlatico (Leptinotarsa decemlineata Say): republika Švica in kraljevina Holandija.«
S to naredbo se dopolnjuje naredba št. 4465/11 z dne 28. januarja 1937.**
Iz ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, dne 15. oktobra 1937; št. 76.512/H.
Banove uredbe.
■	I	'	—
608.
Objava
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
II.	No. 14.899/2.
Občina Slatina-Radenci v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 88 (osemdeset osem) %no doklado na vse
državne neposredne davke. ,
2. Trošarine:	(
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 sadjevca din 25'—,
č) od 100 1 piva din 100'—,
d) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
e) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. oktobra 1937, št. 242.
** »Sldžbeni list« št. 606/94 iz 1. 1937.
f) od goveda nad 1 letom din 10'—,
g) od goveda pod 1 letom din 5'—,
h) od prašičev din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 25'—.
3.	T a k s e po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. novembra 1937,
609.
Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. novembra 1937, I. štev. 10.343/3, je bil Erjavec Ludvik, upravno-pisarniški uradnik IX. skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. oktobra 1937, I. št. 8071/2, je bil Hlebec Simon, policijski stražnik I. razreda pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega nad-stražnika v I.a) položajni skupini zvaničnikov.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. oktobra 1937, I. št. 11037/1, je bil Kraljič Anton, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. razreda-zvaničnika
II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. oktobra 1937, I. št. 10979/1, je bil Lakovič Franc, policijski agent III. razreda-zvaničnik
III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, po s t a v -1 j e n za policijskega agenta IL razreda zvaničnika
II.	skupine na dosedanjem službenem mestu.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. novembra 1937, I. št. 11.797/1, je bil premeščen po potrebi službe Bačer Albin, tajnik sreskega cestnega odbora Celje, v isti službeni lastnosti k sreskemu cestnemu odboru v Radovljico.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. novembra 1937, I. št. 11.085/2, je postavljen uradniški pripravnik veterinarske stroko Nardin Joško v Ormožu za banovinskega veterinarskega pristava VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. novembra 1987, I. št. 11.806/1, je bil premeščen po potrebi službe Rems Bogumil, tajnik sreskega cestnega odbora v Radovljici, v isti službeni lastnosti k sreskemu cestnemu odboru v Celje.
i»
Izdaja kraljevska banska nprava dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska ln zalaga tiskarna Merkur d, d. X Ljubljani] njen predstavnik; Otmar Mihalak x Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 94. kosu VIII. letnika z dne 24. novembra 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 11.912/1.	3401
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnici v Slovenjem Gradcu.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 30. novembra 1937.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. novembra 1937.
*
I.	No. 7618/4.	3351-3-2
Razpis.
Ker razpisana licitacija z dne 15. no-vemlra t. 1. zaradi nezadostnega števila ponudnikov ni uspela, kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu
ponovno javno ofertno licitacijo za nabavo tiskovin. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 2. decembra 11*37 ob 11. uri v sobi štev. 21, II. nadstropje kraljevske banske uprave, Blei-\veisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% po-nudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
ZapeČalne ponudbe, taksirane po tar. post. 25 zakona o taksah, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in pri-znanico o položeni kavciji je Izročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati »Ponudba za nabavo tiskovin«.
Pogoje in seznam tiskovin dobe Interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 15. novembra 1937,
*
V. No. 238/24.	3288	3-3
Razglas o licitaciji.
Kralj, banska uprava druvske bano-vine razpisuje za oddajo gradbenih del ra zgradbo rovega železobetonskega mo-Jtu preko Temenice pri Ivnnji vasi v t*rn banovinske ceste 11/821 Pluska— Doberniče—Mirna pet
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. novembra 1937 ob 11. uri
v sobi št. 215 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna din 341.099'25.
Predpisana kavcija znaša din 35.000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 9. novembra 1937.
*
V. No. 8592/19.	3202 3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za pre-tlakovanje dovozov na most čez Dravo v Mariboru v km 136'2(M) drž. c. št. 50 (dobavo tlakovalnega materiala in gradbena dela)
l javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. decembra 1937 ob 11. uri dop. v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska 8/1, v sobi št. 4. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša:
a) za dobavo tlakovalnega materiala din 159.822'—,
b) za gradbena dela din 118.258-15.
Za dobavo tlakovalnega materiala in
za gradbena dela se morajo predložiti ločene ponudbe. Vsakdo lahko ponudi tudi samo dobavo tlakovalnega materiala ali pa samo gradbena dela ali pa oboje, toda v ločenih ponudbah.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka v Ljubljani, tehničnih razdelkov in mestnega poglavarstva v Mariboru.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
dne 2. novembra 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I Os 123/37-13.	3408
Oklic.
Velkavrhu Mirku, mesarju iz Ljubljane Vil, Dolinska steza št. 6, jo vro-
čiti v preklicni stvari zoper njega samega vabilo za njegovo zaslišanje in ga vabiti k vsem poizvedbam in zaslišbam v tej stvari.
Preklicno postopanje teče pri okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. I.
Ker bivališče Velkavrha Mirka ni znano, se mu postavlja za skrbnika Zrimšek Ivan, upokojeni sodni služitelj v Ljubljani, Celovška eesta 271, ki ga bo zastopal v tej preklicni zadevi na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I.,
dne 23. oktobra 1937.
Hs
V O 282/37—13.	3381
Poklic dediča neznanega
| •	1	•	v	v
bivališča.
Trstenjak Helena, posestnica iz Veličan pri Ormožu, nazadnje bivajoča v Mariboru, Sodna ulica št. 2, je dne
5.	maja 1937 v Mariboru umrla. Poslednja volja se je našla.
Puhar Neža, rojena Trstenjak, delavčeva žena, nazadnje v Čoki, Banat, katere bivališče sodišču ni znano, se poziva, da se v teku enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Grof Matildo, roj. Trstenjak, pos. v Veličanah, ki je bila postavljena za skrbnico odsotne Puhar Neže.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 12. novembra 1937.
Os 6/36-40.	3375
Sklep.
S pravnomočnim sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. oktobra 1937, opr. štev. III R 205/37-1, je bila L r> g a t Ivana, rojena Wucherer, 68 let stara, vdova, preužitkarica v Lescah št. 14, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika se ji postavlja Ažman Ivan, posestnik v Hrašah št. 20.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 15. novembra 1937.
Os 5,37-10.	3396
Oklic.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 21. septembra 1937, I R 185/37, je bil Stropnik .tožef, rojen 24. januarja 1889 v Topolščici, pristojen v št. Florjan pri Šoštanju, posestnik v Belih vodah št. 59, pd. Razpodovnik, zaradi pijančevanja in zapravljivosti delno preklican.
Za pomočnico mu je bila postavljena njegova žena Stropnik Jera, posestnica v Belih vodah 59.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 5. novembra 1937,
H?
I 1129'36—13.	3382
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembru 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Janž II vi. št. 6 in 95.
Cenilna vrednost: din 69.348'90.
Vrednost pritekline: din 3.750'—.
Najmanjši ponudek: din 46.232'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, k je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 10. novembra 1937.
&
I 344/37—9.	3391
Dražbeni oklic.
Dne 23. decembra 1937 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Gradac vi. št. 96.
Cenilna vrednost: din 10.000'—.
Najmanjši ponudek: din 5.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, 'odd. II.,
dne 14. novembra 1937.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
951.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. novembra 1937. Besedilo: Ivan Fortič.
Obratni predmet: Prodaja vseh v tehnično in električno stroko spadajočih proizvodov ter računskih in pisalnih' strojev.
Imetnik: Ivan Fortič, Ljubljana, Dvorni h-g 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 3. novembra 1937.
Fi 62/37 - Rg A VII 212/1.
*
952.
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 11. novembra 1937. Besedilo: Ivan Keršič.
Obratni predmet: Železo konstrukcijski obrat.
Imetnik: Keršič Ivan, trgovec, Ljubljana, Medvedova ulica 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 10. novembra 1937.
Fi 62/37 — Rg A VII 213/1.
Vpisale s ose izpremembe In dodatki pri nastopni firmi:
953.
Sedež: Breg pri Ptuju.
Dan vpisa: 28. oktobra 1937. Besedilo: Petovia, usnjarska industrija d. d.
Po sklepu XVI. rednega občnega zbora delničarjev z dne 23. septembra 1937 se je družba razpustila in stopila v likvidacijo.
Likvidacijo vrši v smislu čl. 244. trg. zakona upravni svet.
Likvidacijska firma: Petovia, usnjarska industrija d. d. v likvidaciji.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 28. oktobra 1937.
Rg B II 30/25.
*
Popravek.
Ad 923.
Pri vpisih v trg. register, objavljenih v prilogi k 90. kosu »Službenega lista« z dne 10. nov. 1937 (str. 477), se mora besedilo tvrdke glasiti pravilno: Združene opekarne d. d. (Rg B I 153/15.)
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 3386 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. novembra 1937. Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.760,149.542-96 (+ 6,705.441.55) Devize, ki niso v podlogi 492,341.623-78 (—47,425.173-87) Kovani novec 352,144.229-— (+ 3,803.195-50) Poeoiila . . . 1.694,478.680-58 (—11,927.803-30) Vrednostni
papirji . . . 199,685.649-—
Prejšnji
predjemi
državi .. .1.652,828.127-54 (+ 394.06661) Začasni predjemi gi.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn fonda 163,275.363'68 Vrednosti ostalih fondov ............. 28,441.132-—
Nepremičnine ............ 170,714.482-93	(+	272.529-05)
Razna aktiva	2.014.227.982 26 (-	7,997.225-17)
9.018.286.803-72
Pasiva.	dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond ...	170,276.188-25 (+	76'-)
Ostali fondi	81,961.736-30
Novčanice v
obtoku . . .5.659.041.700--(- 90,151.600--)
Obveze na
pokaz 2.606,126.367-36(+ 28,147.668-26 > Obveze z rokom ....	50,000.000--
Razna pasiva 320,891.811-81 1+ 6,828.887-11)
9.018.286.803-72
Obtok In obveze .... 8.266.167.067-80 Celotnokritje	.. 27'36 7*
Kritje v zlatu	. . . 26 27 "/,
Obrestna mera:
po »akomptu...................................6%
oo zastavah: na zlato ln varante ....... 6%
na vrednostne papirje • • . « ( , Q%
Stev. 11.541/1.	3392
Dražbe lovišč.
Pri Breškem načelstvu v Radovljici, v sobi št. 7, se bodo vršile dražbe sledečih lovišč:
1. Dne 10. decembra 1937:
a) Ob 9. uri dopoldne:
dražba občinskega lovišča občine Jesenice. Lovišče meri 3.749 ha. Izvzeto je lastno lovišče kr. ver. zaklada »Mežaklja.-Jerebikovec« v izmeri 13 ha, lovišča kranj. ind. družbe »Savske jame« v izmeri 625'3426 ha in »Mežaklja-Kerma-nja« v izmeri 634'8289 ha. Izklicna cena znaša din 4.000'—, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 12 srnjakov, 4 srne in 4 gamse, 1 gamsovo kozo. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
b) Ob 9'45. uri dopoldne:
dražba občinskega lovišča občine Rateče.
Ix»yišče meri 2.644 ha. Izvzeto je lastno lovišče agrarne skupnosti »Planica« v izmeri 1.588 ha. Izklicna cena znaša 3.000 din, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 5 srnjakov, 1 srno,
3 gamse in 1 gamsovo kozo. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. . marca 1950.
c) Ob 10'80. uri dopoldne:
dražba občinskega lovišča občine Mošnje.
Lovišče meri 2.621 ha. Izvzetih lastnih lovišč to lovišče nima. V teku zakupne dobe se bo lovišče nekoliko zmanjšalo, ker se zaradi prekomasacije občine priključita kraja Vrbnje in Gorica občini Radovljica. Izklicna cena znaša 6.000 din, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 10 srnjakov, 3 srne in
2 gamsa. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
č) Ob 11*15. uri dopoldne: dražba občinskega lovišča Kropa-Kam-na gorica. Lovišče meri ca 1.536 ha. Iz* khcna cena znaša din 2.500, vadij p* ravno toliko. Odstrel je določen na letno
3 srnjake in 1 srno. Odstrel gamsov se do 31. marca 1942 prepoveduje. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
2. Dne 11. decembra 1937:
a) Ob 9. uri dopoldne:
dražba občinskega lovišča občine Bled.
Lovišče meri 1.356 ha. Izvzeto je lastno lovišče banovine (prej »Kenda«) v iz-meri 266 ha. Izklicna cena zDaša 1.500 din, vadij pa ravno toliko. Odstrel j® določen na letno 1 srnjaka in 1 srno* Zakupna doba traja od 1. aprila 1933 do 31. marca 1950.
b) Ob 9'45. uri dopoldne:
dražba občinskega lovišča občine Lesc®«
I/Ovišče meri 998 ha. Izvzetih površin to lovišče nima. Izklicna cena znaš« din 850'—, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 1 srnjaka. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 81. marca 1950.
e)	Ob 10'30. url dopoldne: dražba občinskega lovišča občine Rado** Ijica. Lovišče meri cca 1.500 ha. Površin*
zaradi prekomasacije občine ni točno ugotovljena. Izvzet bo najbrže del državnega lovišča »Martinček«, ki leži v k. o. Lancovo. Izklicna cena znaša 5,000 din, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 8 srnjakov, 4 srne. Odstrel gamsov se do 31. marca 1942 prepoveduje. Zakupna doba traja od
1.	aprila 1938 do 31. marca 1950.
č) Ob 1115. uri dopoldne: dražba občinskega lovišča občine Brez-
nica. Lovišče meri 4.238 ha. Izvzeto je lastno lovišče upravičencev vasi Žirovnica—Moste »Stol« v izmeri 298 ha, upravičencev vasi Smokuč—Rodine »Žaga« v izmeri 424 ha in upravičencev vasi Doslovče— B rezn ica—Smokuč—Rodine »Zelenica« v izmeri 382 ha. Izklicna cena znaša din 6.000'—, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 8 srnjakov, 5 srn, 4 gamse in 1 kozo. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
d)	Ob 12. uri dopoldne: dražba lastnega lovišča kmetijske šole v Poljčah (bivše Kendovo posestvo na Bledu). Lovišče meri 267'8216ha lastnih parcel in ima osredke v izmeri 3'4564 ha. Izklicna cena znaša din 200'—, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na mino enega srnjaka. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
3.	One 13. decembra 1937:
a) Ob 9. uri dopoldne:
dražba občinskega lovišča občine Ovsiše. Lovišče meri 1.852 ha. Izvzetih površin to lovišče nima. Izklicna cena znaša din 1.500'—, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 4 srnjake in 2 srni. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
b) Ob 9'45. uri dopoldne:
dražba lastnega lovišča agrarne skupnosti vasi Smokuč—Rodine—Doslovče— —Breznica »Zelenica«, Lovišče meri 881*7223 ha in nima nikakih dodeljenih površin. Izklicna cena znaša din 1.500, Vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 2 srnjaka, 1 srno, 5 gamsov in 1 gamsovo kozo. .Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
c) Ob 10’30. uri dopoldne:
dražba lastnega lovišča agrarne skupnosti vasi Rečica—Grad »Brdo—Lipan-*a«. Lovišče meri 313'0983ha in nima nikakih dodeljenih površin. Izklicna cena znaša din 2.000'—, vadij pa ravno toliko. Odstrel je določen na letno 5 srnjakov, 1 srno, 4 gamse in 1 kozo. Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 8l. marca 1950.
*) Ob 1115. uri dopoldne: dražba lastnega lovišča agrarne skupnosti vasi Boh. Srednja vas »Konjšca«. j-ovišče meri 531'1184ha lastnih parcel *n 82'1686ha osredkov. Izklicnu cena *naša din 2.000'—, vadij pa ravno to-*'ko. Odstrel je določen na letno 3 srnjake, 1 srno in 1 gamsa. Zakupna doba |raja od 1. aprila 1938 do 81. marca 1950.
Ako prve dražbe ne bi uspele, se bodo v rokih po 8 dni vršile ponovne dražbe brez posebnega oklica, eventualno pod izklicno ceno.
Podrobni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Radovljici.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 19. novembra 1937.
Sreski načelnik: dr. Vrečer s. r.
*
Štev. 287/1937. Preds.	3414
Razpis.
Mestna občina celjska razpisuje mesto inženirja-arhitekta, ki se odda ob sledečih pogojih:
1. mesto je pogodbeno,
2. prejemki po dogovoru,
3. obojestranski odpovedni rok 3 mesece.
Prosilci morajo dokazati, da so diplomirani inženirji-arhitekti. Prednost imajo prosilci z daljšo prakso in z državnim strokovnim izpitom.
V primeru zadovoljivega službovanja sledi pragmatična namestitev.
Lastnoročno pisane, z din 10’— kol-kovane prošnje, opremljene z rojstnim in krstnim listom, domovnico, inženirsko diplomo, nravstvenim spričevalom in dokazilom o opravljeni vojaški službi, je vložiti najkasneje do vključno 8. decembra t. I. pri predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju.
Mestno poglavarstvo Celje, dne 20. novembra 1937.
Predsednik:
AL Mihelčič s. r.
*
No. 2452.	3388
Občinski tajnik, razpis službe.
Razpis.
Občina Pesnica, srez Maribor 1. b., razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake šole z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kralj, banske uprave« z dne 29. julija 1936, štev. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Mesečna plača 450 din. Varščina 5.000 din.
Občina Pesnica, dne 19. novembra 1937.
*
3412
Razglas
Glavno uprave inženirskih zbornic.
V smislu odstavka 1. § 122. zakona o pooblaščenih inženirjih, ki je stopil v veljavo dne 13. oktobra 1937, razglaša Glavna uprava inženirskih zbornic:
1.	Vsi pooblaščeni inženirji, ki svojih pooblastitev niso dobili po inženirski zbornici, morajo v smislu § 123. zakona o pooblaščenih inženirjih v 3 mesecih od dne, ko je stopil zakon v veljavo, predložiti svoja pooblastila pristojni in-
ženirski komori v registracijo, sicer se bodo njihove pooblastitve smatrale za neveljavne.
2. Vsi inženirji, ki izvršujejo privatno inženirsko prakso bodisi samostojno ali kot poslovodje po § 17. obrtnega zakona ali pa kot tehnični upravitelji po točki 3. § 16. zakona o pooblaščenih inženirjih, so dolžni dobiti pooblastitev v 3 mesecih, oziroma morajo po § 123. zakona o pooblaščenih inženirjih svoja pooblastila registrirati pri pristojni inže-_ nirski zbornici.
3. Vsi inženirji - univerzitetni profesorji, docenti in asistenti, kakor tudi profesorji drugih tehniških šol, ki izvršujejo privatno inženirsko prakso po točkah 1. in 2. § 16. zakona o pooblaščenih inženirjih, so po § 5. dolžni dobiti pooblastitev v 3 mesecih, oziroma morajo svoja pooblastila registrirati pri pristojni inženirski zbornici.
4. Vsi inženirji - tuji državljani, ki opravljajo dela iz izključno pooblaščenim inženirjem pridržanega področja po § 16. zakona o pooblaščenih inženirjih bodisi samostojno, kot poslovodje ali kot tehnični upravitelji, so v smislu odstavkov 2. in 3. § 18. zakona o pooblaščenih inženirjih dolžni dobiti po pristojni inženirski zbornici odobritev od ministrstva, ki je za njih stroko pristojno. Vsi drugi inženirji-tuji državljani, ki so zaposleni v tehnični službi izven pooblaščenim inženirjem pridržanega področja, se morajo priglasiti po pristojni inženirski komori ministrstvu za gradbe zaradi evidentiranja, ker se jim drugače pravica do zaposlitve v kraljevini Jugoslaviji odvzame.
5. Geodeti, ki so dobili pooblastitev od ministrstva za finance po uredbi 1100/1932 in so pooblaščeni tudi za izvrševanje komasacij, morajo svoja pooblastila registrirati pri pristojni inženirski zbornici in postati njeni Člani. Geodeti, ki so dovršili geodetski tečaj na visokih šolah, morejo po pristojni inženirski zbornici dobiti pooblastitev za privatno inženirsko prakso v geodetski stroki s pravico za izvrševanje komasacij.
6. Inženirji, katerih pooblastitve niso veljavne ža ozemlje vse kraljevine, morajo po § 123. zakona o pooblaščenih inženirjih svoja pooblastila priravnati zakonskim predpisom in se morajo za to obrniti do pristojnih inženirskih zbornic.
7. Vsi inženirji v privatnih službah
na neodgovornih mestih, ki še nimajo pogojev za pridobitev pooblastitve po § 3. zakona o pooblaščenih inženirjih, so se po § 14. dolžni priglasiti pristojni inženirski zbornici, da jih vpiše kot pripravnike za pooblaščene inženirje. Ako se v 3 mesecih od dne tega razglasa ne bi prijavili, se jim ne prizna praksa, ki je potrebna za pridobitev pooblastitve.
Iz Glavne uprave inženirskih zbornic v Beogradu, št. 463 z dne 10. novembra 1937.
Ljubljanska inženirska zbornico,
v Ljubljani, dne 22. novembra 1937.
Štev. 1712/37.	3389
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Lenček Niko z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Škofji Loki.
V Ljubljani, dne 20. novembra 1937.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
*
Štev. 1716/37.	3390
Objava.
Odbor Advokatske zbornice v Ljubljani je po § 34/3 adv. zakona dovolil j?. dr. Jarcu Francetu, advokatu v Škofji Loki, za preselitev pisarne v Kranj skrajšani rok, in sicer z dnem
1.	decembra 1937.
Za prevzemnika pisarne je imenovan g. Lenček Niko, advokat v Škofji Loki.
V Ljubljani, dne 20. novembra 1937.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
3406
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 20. februarja 1936, št. 124/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 20. februarja 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, uastale pred 1. januarjem 1936;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 1. januarja 1936 dalje.
Adlešiči, dne 18. novembra 1937.
Hranilnica in posojilnica v Adlešičih, r. z. z n. z.
*	3383
Prekmurska posojilnica r. z. z o. z. v Murski Soboti,
dne 6. novembra 1937.
3387
Vabilo na občni zbor.
Dne 10. decembra 1937 ob 12. uri opoldne je
XXXIV. občni zbor Akcijske družbe za kemično industrijo na Dunaju
v prostorih g. dra. Evgena Boschana, Dunaj IV, Schwindgasse 7, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega odbora za poslovno leto 1935/36.
2. Poročilo računskih preglednikov. Sklepanje o bilanci in o uporabi čistega dobička ter razrešnici upravnemu odboru.
3. Volitve v upravni odbor. Volitve računskih preglednikov.
4. Določitev honorarja računskim preglednikom in članom izvršilnega odbora. Določitev višine prezenčne marke za člane upravnega odbora.
Delnice je v smislu § 25. statutov položiti najkasneje do 4. decembra 1937 pri Oesterreichische Creditanstalt-\Vie-ner Bankverein, Wien I, Schottengasse 6, in pri Dresdnerbank, Berlin.
Vsakih 10 delnic upravičuje za en glas.
Wien, 20. novembra 1937.
Upravni odbor.
*	3402
Vabilo na 42. občni zbor Posojilnice v Trbovljah r.z.zn.z.,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. decembra 1937 ob 15. uri v uradnih prostorih Posojilnice.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Sklepanje o ugovoru izkliučenega člana po § 5-b.
3. Poročilo načelstva.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Odobritev računov za leto 1936
6. Razno.
Posojilnica v Trbovljah, dne 21. novembra 1937.
Anton Kuhar,	Jože	Goropevšek,
tajnik.	predsednik.
3400
Vabilo na XVII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tiskarna »Sava« d. d. v Kranju
v sredo dne 15. decembra 1937 ob sedemnajsti uri v tiskarniških prostorih z naslednjim
dnevni m r e d o m:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1936. in predložitev bilance za ieto 1936.
2. Poročilo nadzorništva.
3. Odobritev bilance za leto 1936. in sklepanje o predlogu upravnega sveta
0 razdelitvi čistega dobička.
4. Volitev predsednika, podpredsednika in treh do petih članov upravnega sveta.
5. Volitev treh članov nadzorništva.
6. Slučajnosti.
O p o m b a : Po § 26. pravil daje vsakih 10 delnic pravico do enega glasu. Po § 27. imajo glasovalno pravico na občnem zboru vsi oni delničarji, ki za-lože najkasneje osem dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstav-ko za njihovo glasovalno pravico, pri blagajni družbe.
V Kranju, dne 18. novembra 1937.
Upravni svet.
*	3407
Objava.
Izgubil sem orožni list za nošenje
1 lovske puške dvocevke kal. 16/11 rnni, ki mi je bil izdan od sreskega načelstva v Dravogradu. Proglašam ga za neveljavnega.
Kos Rudolf s. r., Topla 5, obč. Črna pri Prevaljah.
*
3385
Objava.
Dne 4. novembra 1937 so mi bili v Oplotnici iz avtomobila ukradeni sledeči dokumenti: prometni knjižici za bicikel in motocikel, šoferska legitimacija ter legitimacija trgovskega gremija iz Celja. Omenjene listine se glase vse na ime Plave Anton, trgovec v .Pariž-Ijah, občina Braslovče/Proglašam jih za neveljavne.
Plave Anton s. r.,
trgovec, Parižlje.
$
3384
Objava.
Izgubil se je orožni list, izdan od sreskega načelstva v Litiji pod št. 342 orožnega registra z dne 9. I. 1929, glaseč se na 2 puški dvocevki, eno enocevko in samokres. Proglašamo ga za neveljavnega.
Uprava veleposestva Alfreda Windisohgratza
Bogenšperk, p. Šmartno pri Litiji-
$
3281 3-3
Objava.
Ukradena mi je bila uradna legitimacija, izdana od bivšega oblastnega in' spektorata finančne kontrole v Ljubiijam pod štev. 1709 ex 1924, in orožni li?t’ izdan od uprave policije v Ljubljani v letu 1931. Proglašam ju za neveljavna-Leskovec Jožef s. r., podpreglednik finančne kontrol0 v Rovtah pri Logatcu.
Objava.
Ministrstvo za kmetijstvo je z odločbo Št. 52.626/V z dne 5. avgusta 1937 znižalo podpisani posojilnici obrestno mero za stare vloge in na tekočem računu od 2Vj#/o na 2°/o, počenši z dnem
1.	septembrom 1937.
Izdaja Uraljeveka banska uprava dravske banovine Urednik' Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga liskama Markui v Ljubljani, njen predstavnik: U Mihalek v Ljubljani.