PušlBijift plačana v gotovini.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	(-ena	posamezni	številki	Din	1*50.
iin ■ n nnifMTii aurnii iimaiiM—    	h	imuiiiiiiii	rnm	ni-	i	•	-c. vc;*-i£ZJUn	»-	«,>—	a>jcr;> MhM,K.-**sr&	acin^.-r.	■	jc	■w£*>a*&.., •'.%*■*
TRGOVSKI UST
čascp!s 5Kat trgovino, industrijo to olirt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za ’ < leta 45 Din,	j	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici,
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	j	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
v»»K«wMtfa<4»vMac i&aa
LETO IX.	-	Telefon	št.	552.	LJUBLJANA,	18.	septembra	1926.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	109.
Izvoz lesa po novi železni- i Predlogi ministra trgovine ški tarifi.	in industrije za omiljenje
krize.
Kritično pomanjkanje
Pomanjkanje odprtih vagonov za prevoz lesa in premoga, ki se pojavlja že nad dva meseca na celem območju ljubljanske železniške direkcije, je doseglo zadnje dni zelo kritičen obseg. Pretekli teden, ko je bilo delo v revirjih Trboveljske premogokopne družbe ustavljeno, je železnica še nekako krila naročila trgovcev in indu-strijcev, od kar pa se je obnovilo delo v premogovnikih, ni v stanju takore-koč niti enega vagona dostaviti privatnim interesentom za nakladanje blaga. Celo za nakladanje premoga primanjkuje odprbih vagonov tako, da se mora premog največkrat deponirati in včasih obrate po cele dneve ustavljati zaradi nedostatka vagonov.
Še hujše pa je za lesno industrijo in trgovino. Število na postajah naročenih vagonov znaša že samo za les nad 600. Velika eksportna podjetja so prišla. vsled tega v velike poslovne nepri-like, ker niso v stanju izvršiti prevzete dobave pravočasno in vkrcati ladijske tovore. (Jrozijo jim velike izgube vsled kazni in stroškov, katerim bodo zapadli, ako se jim pravočasno ne dostavi zadostnega števila odprtih vagonov.
Vse intervencije posameznikov, kakor tudi trgovske zbornice pri ministrstvu saobračaja in pri Generalni direkciji v Beogradu so ostale dosedaj brez praktičnega uspeha. Nasprotno se situacija še od dne do dne slabša, posebno pa zadnje dni, ko je pričela železniška uprava odtegovati prometu
vagonov v Sloveniji.
velike množine inozemskih vagonov, ki se imajo vsled odpovedi najemninskih pogodb do konča septembra vrniti raznim inozemskim posojevalnim in' prometnim družbam. Dasiravno je generalni direkciji železnic dohro znano, da nastaja vsako leto ob pričetku izvozne sezone občutno pomanjkanje tovornih vagonov, ki traja do konca februarja in da je letos vsled abnormalno velikega števila pokvarjenih vagonov situacija še posebno preker-na, je kljub vsem opozorilom interesi-ranih krogov koncem junija odpovedala nad 2000 vagonov, ki jjih ima izposojenih od raznih avstrijskih in belgijskih prometnih družb. Te vagone mora železniška uprava baš sedaj v dobi največjega pomanjkanja do konca tekočega meseca vrniti v inozemstvo. Medtem ko trpijo gospodarski krogi vsled pomanjkanja vagonov največje škode, se nabira v Teznem pri Mariboru na stotine vagonov, da se po izvršeni reviziji vrnejo v inozemstvo. Apeliramo na vse merodajne činitelje, j da ukrenejo vsaj v zadnjem trenutku i potrebne korake, da se ta brezglavost ' Generalne direkcije popravi in da dobijo interesenti zadostno število voz na razpolago.
Kakor doznavamo, je Zbornica za trgovino, obrl in industrijo z brzojavno predstavko opozorila tako ministra saobračaja, kakor tudi generalno direkcijo železnic in centralno vozovno vodstvo na zgornje nedostatke z zahtevo po takojšnji odpomoči.
| Največjo vlogo za gospodarske kro-i ge v Sloveniji v novi tarifi igra izvozna tarifa štev. 6, pod katero spada ves rezan in tesan les, trami, deske in letve, ki tvorijo največji del našega eksportnega prometa. Za te vrste lesa se je računala vozarina po sedanji tarifi po 23 razredu, dočim se po novi tarifi računa po razredu 21, a se izvaža preko Rakeka, odnosno Bohinjske Bistrice ali Planice, dočim se pri izvozu preko Sušaka in Splita iz področja ljubljanske železniške direkcije računa pristaniščna tarifa štev. 18/b po znižanem baremu 23. tarifnega razreda. Razlika med temi tremi tarifami je razvidna iz sledeče sestave:
	stara ta-	nova paista-etara tarifa niščna ta-	
azidalja km	rifa št. 23	št. 21	r ila št. 23
1-10	250	255	140
11—15	270	280	160
16-20	295	305	175
21—25	320	330	195
26-30	340	355	215
31-35	365	380	235
36-40	390	405	255
41—45	410	430	'270
46—50	435	455	290
51-55	450	475	305
56—60	465	495	315
61—65	485	510	330
66—70	500	530	340
71—75	515	545	350
76—80	530	565	365
81-85	550	585	357
86—90	565	600	390
91—95	580	620	400
96-100	595	635	415
Isti tarifni stavek kot za Sušak velja tudi za Split.
Praktičen efekt pa se vidi iz sledečih konkretnih relacij in v ozar inskih stroškov za 10 ton rezanega lesa ali tramov:
Vozariim
Relacija	Razdalja	zn 10	ton
Celje—Sušak pristanišče	330 lom	855	Din
Celje—Rakek drž. meja	142 km	800	Din
Ljubi jama—Sušak prist.	339 lun	870	Din
Ljublj.—Rakek drž. meja 59 km	495 Din
Maribor—Su&ak prist. *	397	km	970 Din
Maribor—Rakek drž. meja 209 km	900 Din
Iz gornjega sledi, da izgublja izvoz lesa iz postaj mariborske oblasti in deloma tudi že ljubljanske oblasti poprejšnjo konvencijo na Reko, ker je transport na Sušak po novi pristan išč-ni tarifi neprimerno ugodnejši. Pri tem pa moramo še upoštevati dejstvo, da so vse pošiljatve na Sušaku, ki se krcajo na ladje in ki se vskladiščijo na odprtem prostoru po določbah nove tarife 21 dni ležarine proste. Brez-dvomno je, da se bo na podlagi nove tarife konkurenčno razmerje, kakor tudi prometne smeri za naš izvoz bistveno izpremenile in najskrajnejši čas je. da sc naši interesenti pravočasno orijentirajo v novo nastali tarifni situaciji, da jih razmere ne prehitijo.
da, protiustavna. Zahtevamo, da se za zadevo zavzamejo narodni poslanci ter da z interpelacijo v narodni skupščini to vprašanje razčistijo! V tem, ko se bori vlada — vsaj na videz — s težkimi posledicami hude gospodarske krize, ustanavljati v takih časih podjetja, ki morajo, vsled privilegijev. ki jih uživajo, uničiti celo stroko zasebne trgovine, prizadeti pri teni državi sami velike izgube na davkih in drugih dajatvah, a pri tem kršiti obstoječe zakone, to se nikakor ne sme dopustiti. Zato smo prepričani, da bo našlo to vprašanje že v prvih sejah skupščine same povoljno rešitev, ker zahtevajo td eminentni gospodarski interesi, ker zahtevajo to obstoječi zakoni!	I
Minister trgovine in industrije g. dr. Krajač je poročal v ministrskem svetu o merah, ki bi jih bilo nujno podvzeti za omiljenje gospodarske krize in normalizacijo državnega gospodarstva. Minister dr. Krajač je pri tem predlagal detaljne odnosno predetaljne mere za realizacijo velikega problema šted-nje. Lotil se je pri administrativnih ukrepih, ki na rešitev velikega problema nimajo in ne morejo imeti prav nobenega vpliva, medtem ko je prezrl mnoge predloge bitne važnosti, ki so bili stavljeni tako na zadnji anketi o-gospodarski krizi, kakor tudi na gospodarskem kongresu. No pa pri tem ne smemo odrekati dr. Krajaču dobre volje, ki jo je pokazal s svojim obširnim programom, dasi bi bili s krajšim, a bistveno globokejšim bolj zadovoljni Predlogi ministra dr. Krajača so:
1. Spričo pomanjkanja gotovine je potrebno, da vse denarne kazni, izrečene v vsej državi, odpišejo in oprostijo, a v pogledu novih se naj izvrši izenačenje, da se ne bo v enem kraju države globilo s 100 dinarji, kar se v drugem kaznuje samo ‘s par dinarji. Sploh pa naj se namesto glob v bodoče odrejajo kratki zapori, oso-bito kadar ni poljskega deda.
2. Vse zaporne kazni za vse 'policijske prestopke se imajo izvrševati samo, kadar seljaštvo ni zaposleno z gospodarskimi produktivnimi deli.
3. Izvrši naj se amnestija dosedanjih političnih in tiskovnih kazni, zlasti v Dalmaciji in na Hrvatskem za vse, kar izvira iz bivše borbe.
4. Definitivno je treba finalizirati agrarne reforme.
5. Vsako ministrstvo naj po lastni uvidevnosti izdela svoj kratek gospodarski program ukrepov za daljšo vrsto let.
6. Onemogoči naj se, da bi se okrog državnih ali od države privilegiranih podjetij in institucij formirali piiviligira-ni krogi katerekoli vrste. Noben uradnik ali član upravnega ali nadzornega odbora državnega ali od države priviligiranega podjetja ne more biti istočasno uradnik ali honoriran član kateregakoli drugega podjetja v državi. Sorodniki ne morejo biti istočasno v takih podjetjih. Uradniki od teh podjetij ne smejo prejemati ugodnosti ali posojil. Tantijeme naj se znižajo na minimum.
8. Splošno naj se reši vprašanje, ali smejo uradniki sodelovati v podjetjih, kjer je interesi rana država, glede na izkušnje., da «o domala vsa državna ali pol-državna podjetja, pri katerih so sodelovali uradniki, propadla ali so popolnoma pasivna.
9. Iz proračunskih sredstev naj se uvede industrijski kataster v ministrstvu za trgovino in industrijo, da se bodo na ta način lahko pri vsakem podjetju vselej kontrolirali produktivni stroški, kapaciteta podjetja in možnost njegove transformacije za eventualne vojne cilje.
10. Onemogočijo se dumping-ponudbe in dobave.
11. Za borbo proti razkošju naj služi: a) podpiranje pokretov v to svrho; b) obdavčenje luksuza; c) zahtevek, da državni uradniki in uradnice ne smejo uganjati luksuza, ker sicer izgubijo službo. Vse svoje potrebe morajo kriti z domačo produkcijo; d) potom šole in cerkve naj se vpliva na najširše sloje naroda v pravcu proti luksuzu vobče, a posebej pri ženskah, proti šminkanju lica, ustnic itd. Vsekakor se to mora zabraniti uradnicam za Tasa uradnih ur; e) zabrani se ženskam, nameščenim v državni službi, pri-
Uvedba novih »državno-privatnih« trgovin.
Čudna so to podjetja in vendar je morala naša, že itak popolnoma iz-mrcvarena trgovina doživeti tudi novost, ki jo najbrž ne pozna še nobena pravna država na svetu. Poleg naših trgovin, ki se morajo prilagoditi vsem obrtnim in policijskim predpisom, ki so z davki, socialnimi dajatvami, poštnimi in drugimi _ pristojbinami tako obremenjene, da komaj životarijo, se ustanovljajo posebne privilegirane državno-privatne« trgovine. Državni karakter teh podjetij se kaže namreč v tem, da niso podvržena predpisom obrtnega reda, da so osvobojena plačevanja davkov in celo poštnine, privatni karakter pa v tem, da so sicer prava pridobitna, komercijelna podjetja, ki grozijo z izrednimi privilegiji uničiti vsako zasebno konkurenčno podjetje. Anomalija, kakor si jo je dovolil g. prosvetni minister z izda-njem pravilnika o Državni zalogi šolskih knjig;: ne bi pač smela biti dopuščena v pravni državi!
Že v zadnjem našem listu smo pisali o zgornjem pravilniku, ki je izšel dne 1. t. m. in po katerem sme Državna zaloga šolskih knjig v Ljubljani izdajati, prodajati, pa tudi kupovati šolske knjige državne in privatne izdaje za vse šole, vse vrste šolskih potrebščin (zvezke, svinčnike, črnilo, papir itd.), različna šolska učila ter razne šolske tiskovine. Zavod ima tudi pravico posredovati nakup knjig poljubne vsebine za šolo in druge tiKade.
Pravilnik predvideva tudi poseben upravni odbor, ki ima dolžnost in pravico določati prodajno ceno vsem šolskim tiskovinam in učilom ter višino popusta knjigarnam in šolskim ustanovam. Ta odbor ima tudi pravico predlagati in sklepati o dobičku.
Že iz tega je razvidno, da gre tu
za čisto zasebno trgovino. Kupovati in prodajati knjige in vsa učila, celo svinčnike, črnilo itd. ter pravica sklepati o dobičku, kakor jo ima upravni odbor te zaloge, so pač znaki, ki čisto privatni, pridobitni značaj tega podjetja nikakor ne morejo prikrivati. »Državna zaloga šolskih knjig« naj hi zalagala šolske knjige, ki jih ne morejo prevzeti privatniki, naj bi skrbela za razpečavanje teh knjig, kupovati pa tudi druge knjige v svrho prodaje, pečati se poleg tega tudi še s trgovino vseh šolskih potrebščin, je pa že malo preveč!
Pravilnik, ki ustvarja tako anomalijo, je izdan na podlagi sklepa pokrajinske vlade za Slovenijo z dne
3.	maja 1919. Sklep je v smislu vidovdanske ustave izgubil svojo veljavnost in čuditi se moramo, kako se je mogel g. minister prosvete za ustanovitev take vrste podjetja naslanjati na sklep, ki je že davno neveljaven. — Tudi bi moral g. minister prosvete vedeti, da je za ustanovitev takih podjetij merodajen zakon o državnem računovodstvu, da bi moralo to podjetje, kateremu daje g. minister kar tako na lahko pravico prostega trgovanja, kupovati vse potoni javnih licitacij itd. ■Toda g. minister se na vse to hi oziral in je odobril pravilnik, katerega določiia kršijo celo vrsto obstoječih zakonov. Kako je moglo priti do tega, kako je mogel g. minister podpisati tak pravilnik, si je pač težko predstavljati!
V nizu let smo se privadili že marsičemu, molčali smo mnogokrat.tudi ko ne bi smeli, saj je potrpežljivost slovenskega trgovca znana, toda ako se nas hoče s silo zadaviti, smo primorani, da dvignemo svoj glas in to tem močneje, če se proti nam uporabljajo sredstva, ki so protizakonita,
TRGOVSKI LIST, 18. septembra 1926.
■MHBMMMnBinMBMMHHMaiMlI IHMri r ■ MMIKI imilltr BniM linninrill IIHIBII 1Ih Mili <4Qg
hajati v pisarne v luksuznih toaletah in čevljih; f) za potne liste v inozemstvo, posebno za potovanje v inozemska kopališča ali radi zabave, je treba določiti visoke pristojbine odnosno voh če onemogočiti izdajanje takih potnih listov za inozemstvo; g) državnim uradom je> treba zabraniti, da bi pogodovali poedince, ki uvažajo luksuzno blago; h) z vsemi razpoložljivimi močmi je treba delovati na tem, da se prepreči vsako razkošno trošenje, posebno popivanje in kuhanje kave- in čaja v ministrstvih.
12.	a) Vsi državni uradi, dvor ter vse javne institucije in korporacije morajo kriti svoje potrebe izključno z domačo produkcijo; b) v to svrho se provedejo ukrepi, da ne bodo cene domačih produktov ekonomsko nemotivirano porasle. Vsak prestopek se bo najstrožje kaznoval; c) ta zaščita se ima p rov es ti tudi na domače pomorsko in rečno brodarstvo.
151. iNad . pravosodjem je treba uvesti kontrolo ter odpustiti vse one, ki vobče ne delajo ali pa pomanjkljivo ali pa ne postopajo napram svojim državljanom z enako mero.
14. Iste mere je treba uvesti v administraciji.
15. Reviziji in kontroli je treba podvreči vse komisije v državi in v inozemstvu ter opozvati, skrajšati ali onemogočiti vse one komisije, ki niso neobhodno potrebne.
16. Regulirati je treba postopanje z državnimi nabavami, da se bodo onemogočile dosedanje zlorabe. Izključiti se morajo vse državne delavnice v lastni režiji, razen neobhodno potrebnih, ki jih določi ministrski svet.
17. Voditi je treba predhodna proitča-vanja za reformo poslovnika v Narodni skupščini, da se omogoči hitrejše poslovanje, manjša izguba časa in strokovno razpravljanje vsakega posameznega predmeta v parlamentu,, a istotako tudi v odborih.
18. Preprečiti je-treba vsaka izkoriščanje države z ugodnostmi v imenu rodbinskih, prijateljskih itd. zvez.
19. Preprečiti je treba, da administracija ne bo istavljala državnega stroja pred nepopravljiv fait apcompli.
20. Onemogočiti je treba uradnikom, da bi za časa zakonitega odmora ali zaprošenega dopusta poleg plače prejemali še kakršnekoli dnevnice.
21. Odpuščati je treba uradništvo, ki se pregreši zoper korektno poslovanje, posebno pri denarni manipuliciji.
22. Provesti je treba reformo državnega monopola in kontrolo njegove politike.
23. Predpisani uradni čas se mora najstrožje držati, ne glede na kako domačo svečanost.
24. Ekonomi državnih uradov in podjetij morajo absolvirati poseben tečaj, kako manipulirati z državno imovino, kako slediti, voditi knjige itd.
25. Sedanji dovoljeni proračun se sme izkoristiti samo do 90 odstotkov.
26. Vsi luksuzni izdatki ter vsi repre-
zentativni izdatki se morajo izključiti že iz sedanjega proračuna.
27. Favorizirati se morajo izdatki za produktivne svrhe.
28. Strokovno šolstvo se mora takoj podrediti kompetenci ministrstva za trgovino in industrijo.
29. Treba je stre mit i za tem, da se sklenejo carinske zveze z balkanskimi državami.
550. Ako se pojavi med prebivalstvom glad, n. pr. v Hercegovini, je treba pomagati z denarjem iz državnega proračuna.
31. Od strani merodajnih ministrstev kakor tudi od strani ministrskega predsedstva je treba uvesti komisijo strokovnjakov, ki bodo kontrolirali provajanje vseh teh odredb ter bodo pooblaščeni, da provedejo vse sankcije.
Monopoliziranje svetovnih surovin.
Vsak se je z začudenjem vprašal, zakaj angleški štrajk toliko časa traja in zakaj ga angleška vlada še ni končala, ko ima vendar preizkušeno 'stoletno prakso, da gospodarske krize hitro premaga..Kar zdi se, da ima angleška vlada še važnejše probleme pred seboj in da nadomesti stroške premogovnega štrajka na drugi strani. Zato tudi nima takega interesa, da bi štrajk hitro končala. Če enkrat to vemo, se nam dvigne zavesa pred nekimi gospodarskimi spremembami, ki pomenijo takorekoč novo razdelitev zemlje, vsaj kar se tiče surovin. Vidimo, da si osvajajo nekatere za svetovno gospodarstvo prav važne surovine nekateri veliki centri in da lahko že govorimo o monopoliziranju svetovnih surovin.
V železu in premogu Anglija nikdar ne bo mogla dobiti monopola in se zalo za to dvoje manj zanima. Ona hoče po starem načrtu gospodovati, in ker ne more tukaj, hoče drugod. Druge so surovine, kjer hoče Anglija zagospodovati in dvakrat in trikrat nadomestiti izgubo, povzročeno po štraj-ku. Anglija ima na primer s svojimi kolonijami in dominioni 89 'b % vse svetovne dobave niklja v rokah, 66% kavčuka, Q9% jute itd. Posebni davek, ki ga plačuje Angliji ves svet, gre pri kavčuku do 70%, pri kositru do 82%, drugod pa tudi približno toliko. Ogromne so svote, ki jih Anglija pri tem zasluži. Zato tudi ni čudno, da se je Anglija tako živahno zanimata za kalijevo posojilo in za kavni trust, ki je v Evropi skoraj popolnoma neznan. Dobiček iz take zveze krije sam vse skrbstvo za angleško brezposelnost. Da je pri takih razmerah regulacija cen in dobička nekaj lahkega, nam kaže zvišanje cen za kavo leta 1917, ki je bilo nekak diktat in ki so ga Angleži kljub konkurenci vsega sveta izsilili. Tako dela sedaj Anglija s kavčukom, regulira izvoz in drži cene umetno kvišku. To se da statistično
prav natančno ugotoviti. Samo Amerika, ki porabi največ kavčuka, je dala Angliji zaslužiti pri kavčuku 890 do 900 milijonov mark; to je pa več kot dvakratna izguba na dobičku pri železu in premogu.
Energični ameriški državni trgovski tajnik Hoover je opetovano opozarjal na to nevarnost in je izračuni!, da plača Amerika na leto 600 milijonov dolarjev posebnega davka, samo za take svetovne monopole. Neka cenitev prav, da je dobila Anglija leta 1925 iz enega samega takega monopola ca. d milijarde mark čistega dobička.
Umetna ureditev produkcije in cen, v čemer ima Anglija nedoseženo prakso, ki se ne javlja samo pri kavčuku, temveč tudi pri kininu, solitru, jodu, kositru, kaliju itd., je povzročila v Ameriki veliko vznemirjenje in govorijo ameriški krogi večkrat o umetni tvorbi blagovne lakote, o egoističnem izkoriščanju sveta., itd. Amerika se bori proti temu s tem, da takih podjetij noče financirati, Uu propagira varčevanje v kavčuku — kar je težko mogoče —, da sama napravlja plantaže in dviga po zgiedu Anglije cene pri tistih surovinah, kjer ima ona prvo besedo, kakor pri bakru, petroleju, bombažu itd. Angleži seveda na to odgovarjajo, kažeč na ameriško politiko pri določbi cen za konopljo, bombaž itd. Vse to nam kaže že precej dozorelo razdelitev sveta glede preskrbe z najvažnejšimi surovinami, nam kaže svetovne kartele in s tem v zvezi dviganje cen dotičnih surovin.
VPRAŠANJE LOKALNIH ŽELEZNIC.
Ministrski svet je na predlog prometnega -ministra sklepi!, da se takoj prično pogajanja z lastniki lokalnih železnic za ureditev pravnih in finančnih odnošajev med njimi in državo. Kakor znano imamo v naši državi poleg državnih železnic še 3000 km dolgo progo lokalnih železnic, ki so last 40 inozemskih delniških družb. Promet na teh progah opravljajo sedaj državne železnice. Za eksploatacijo bi imela država plačati pogojeno odškodnino, a odškodnina od ujedinjeoja do sedaj še ni pogojena. T-o brezpogodbe-tio stanje so povzročile' večinoma družbe same, ker niso ob pravem času. prenesle; sedeže v našo državo in nacionalizirale! družbine uprave. Pa tudi vlada sama nii imela časa sebaviti s tem vprašujem, ker je imela veliko posla z drugimi važnejšimi zadevami. Sedaj je vlada sklenila, da se reši tudi vprašanje lokalnih že l«e-nic. Pogajanja z lastniki se prično v kratkem. Ob tej priliki se bo odločilo, ali naj se puste lokalne želessniče- v privatni eksploataciji lastnikov, ali'.naj ostane jo v državni upravi ali pa naj; jih država; odkupi. Vprašanje odškodnine za dosedanjo eksploatacijo v državni upravi se uredi tekom pogajanj samih.
ZA USTANOVITEV EVKOFSKEDA LESNEGA KARTELA.
Kakor se poroča iz Prage se bodo v začetku oktobra t. 1. sestali na Dunaju češkoslovaški, avstrijski in rumunski lesni producenti v svrho nadaljevanja posvetovanja za ustanovitev evropskega lesnega kartela. Vseevropska konferenca lesnih producentov se 'bo vršila najbrže koncem t. 1. v Amsterdamu.
I---------—...
1piješ „Buddha“ čaj, užis/aš že na zemlji raj!
a
TRA0FIWW C
J
. 'iZi 'ci
Trgovina.
Zastopnika (agenta) za razpečavanje semen v Kraljevini SHS išče neka danska tvrdka. Interesenti, ki se zanimajo za to zastopstvo, se naj obrnejo na danski kr. konzulat v Zagrebu.
Konkurzi. Konkurz je razglašen o imo-vini Ivana Jermana, posestnika ih lesnega trgovca, ter Ivane Jermanove, posestnice, obeh v Radomlju pri Kamniku (oglasitveni rok do 9. oktobra t. 1.). — Dalje je razglašen konkurz o imovini Angela Muniha, trgovca v Vrhovem (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radečali 24. t. m. ob 10.; oglasitveni rok do 20. oktobra t. 1.). — Konkurz, razglašen o imovini Antona Štora, posestnika na Trojanah, je odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Dve likvidaciji. Prva mariborska produktivna zadruga čevljarjev, r. z. z o. z. v Mariboru in Mlekarska zadruga v Šenčurju pri Kranju, r. z. z o. z., sta prešli v likvidacijo. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev.
Pasivnost avstrijske trgovske bilance. Sedaj šele objavljajo številke za junij. Vpeljali so tedaj iz inozemstva blaga za 224 milijonov šilingov, ekspantirali so ga pa v inozemstvo za 143 milijonov šilingov. Bilančni pasivum je znašal torej 81 milijonov šilingov, v vseh prejšnjih petih mesecih pa 89 milijonov. S tem se je bilančni pasivum pomnožil za 50 odstotkov. Import se je znižal v prvi vrsti pri dobavah iž Italije, Velike Britanije in iz U. S. A., pomnožil se je- pa pri dobavah iz Francije, Ogrske, Poljske in Romunije. Eksport se je pomnožil zlasti v Rusijo in v U, S. A., zmanjšal ise je pa v Nemčijo in na Poljsko. Nemčija, ki je bita v prvem lanskem polletju na prvem mestu nakupovalcev, je šla naizaj na tretje mesto; izvoz na Poljsko ja padel za ca 70 odstotkov.
Angleška zunanja trgovina. Nazadovanje trgovine se zopet jasno zrcali v podatkih za avgust. Uvoz se je proti istemu mesecu lanskega teta dvignil za 9,400.000 fantov in je dosegel višino 101,140.000 Puntov; izvoz je šel pa z 11,250.000 funti nazaj na 49,790.000 funtov. S tem se je
LISTEK.
ODREDBE 0 DRŽAVNIH NABAVAH I»0 ZAKONU 0 DRŽAVNEM RAČUNOVODSTVU 0 NJIHOVEM IZVAJANJU V PRAKSI.
(Referat tajnika Centrale industrijskih korporacij g. dr. Cvetka Gregoriča na IV. gospodarskem kongresu v Beogradu.)
(Nadaljevanje.)
'Ako bi se ugotovilo, da je sklenjena pogodba škodljiva za državo, se mora najprej iskati drugih lekov, da se škoda prepreči ali ublaži, more se med drugim vplivati na sopogodnika, da sporazumno pristane na razveljavljenje ali iz-premembo pogodbe.
Za razveljavljenje ali izpreniembo pogodbe države brez pristanka sopogodnika je edina pot sodba rednega sodišča na podlagi veljavnih državnih zakonov. Na tem mestu moramo se naglasiti, da nekatera ministrstva izkušajo, da potom uveljavljenja specijalnih pogojev v po godbi onemogočijo dobavitelju pravico, da v slučaju spora brani svoje interese.
Tako se na primer daje v pogodbe odredba, da še mora dobavitelj v slučaju spora obrniti na redno sodišče. S tem se dobavitelju krati pravica, kojo mu daje
zakon o državnem računovodstvu v členu 99 b, da se more v slučaju spora po-služiti izvedeniške izjave strokovne komisije. Odkazovanje na redno sodišče znači vsled počasnosti naših sodišč očito zavlačevanje odločbe o sporu.
V naj,novejše formularje pogojev .je sprejelo ministrstvo prometa sledečo
klavzulo:
Neizpolnitev prevzete dolžnosti od strani dobavitelja v določenem roku ima za posledico, da se dobavitelju naloži globo v izmeri 2% dnevno od vrednosti pogojene nabave za vsak dan prekoračenega roka poleg globe po členu ,
dalje razveljavljenje pogodbe z izgubo kavcije in povrnitev škode državi, kojo je dobavitelj dolžan povrniti iz svoje ostale imovine.
Odločba ministrstva prometa o predpisu kazni, o razveljavljenju pogodbe in o zapadlosti kavcije je takoj izvršna.
Dobavitelj nima pravice zahtevati kavcijo ali kako drugo odškodnino sodnim ali kakim drugim potom. <
Proti takim klavzulam, s katerimi se jemlje dobaviteljem elementarne pravice za zaščito svojih interesov in ki so v nasprotju z vsakim pravnim naziranjem, moramo najcdločnejše protestirati.
Ugovarjati moramo tendenci, koja se v zadnjem času uveljavlja, da se dela za državo izvršujejo v lastni režiji in da
se državnim podjetjem: daje monopol za ; izdelovanje gotovih predmetov, kateri so se do sedaj izdelovali v proda konkurenci.
Ministrstvo vojske in mornarice nabavila priprave za izdelovanje železnih lagajn in ministrstvo prosvete hoče izdelovati šolske zvezke za vse šole v državi v državni tiskarni. Na ta način se odvzema delo zasebnemu gospodarstvu, ki plačuje davke in ima potrebne naprave in potreben aparat,- kojega v.sled krize ne more porabljati. Korist, katero ima država od dela v lastni režiji, je zadosti razvidna iz raznih slučajev.
Pri dobavah za državo na račun reparacij se država žal ne ozira na domače producente predmetov, katere naročuje v Nemčiji. Razumemo, da se to godi i,z razloga, ker nabavke v državi obremenjujejo proračun predmetnih oblastev, dočim nabave na račun reparacij ne gredo na breme proračuna. Po kritju najnujnejših potrebščin v prvih letih morala bi država preiti na drug sistem nabavljanja na račun reparacij, namreč v tem smislu, da se naročajo v Nemčiji samo predmeti, kateri se ne izdelujejo doma, odnosno da se naročajo surovine in polfabrikati, gotovi produkti iz njih pa izdelajo doma. Apeliramo na vlado, da se v bodoče pri naročilih na račun reparacij upošteva to načelo. Posebno zahte-
vamo tudi to. da se stavbena dela in montaža nunerijata, naročenega na račun reparacij. na primer mostov, poveri domačim podjetjem in domačim delavnim močem.
Od strani državnih organov se često čuje, da hočejo gospodarski krogi pri državnih nabavah prekomerno zaslužiti. V tej zavesti porabljajo razna sredstva, koja so jim na razpolago, na primer ponovno razveljavljenje dobav, zniževanje ofertnih cen za razite predmete. Tako poslovanje in.« lahko težke posledice za državo samo. Solidno izdelano blago dobre kvalitete ima svojo ceno, pod katero soliden ponudnik ne more iti. Ako se cene potisne pod ta minimum, se solidne firme ne morejo z uspehom udeleževati licitacij. Naročila dobivajo nesolidne firme, koje morajo spričo nizke cene, ako nočejo imeti izgube, dobavljati slabejse blago, a da se to prevzame, poizkušati povodom'prejema razne nedopustne manipulacije.
Ne moremo molče prezreti pritožb radi korupcije, proti kateri se enako pritožujejo državni faktorji, kakor gospodarski- krogi. Državne oblasti si prizadevajo, da korupcijo preprečijo, kjerkoli bi se pojavila, a dolžnost zasebnikov je, da državo v tem prizadevanju najener-gičnejše podpirajo,
(Dalie sledi.t
Štev. 109.	TRGOVSKI	LIST,	18.	septembra	1928.	Stran	3.
■■—II« ■MMPIMBMM—P Tl11' 11W UMIH III WyJ'. M—rjntgfiifJHHV	——Milni	WWII ■ H —11
pasivnost angleške zunanje trgovine v avgustu v primeri z istim lanskim mesecem podvojila. Pasivna postojanka je znašala v lanskem avgustu 30,700.000 intov, v letošnjem pa 61,350.000.
Kupujmo in podpirajmo
domači izdelek, izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
Davki In takse.
Državne trošarine v drugem četrtletju leta li)2(>. — 0(1 1. aprila do 30. junija t. 1. se je pobralo v naši državi 197.8 milijonov’ dinarjev državne trošarine in sicer med drugimi od sladkorja 101.3 mil. dinarjev, od kave 8 milijonov, od riža
I.1 milijona, od piva 14.3 mil., od navadnega vina 8.7 mil., od električnih žarnic
II.8 mil., od alkohola 31.4 mil., od žganja t) nul. in od kisove kisline 1 mil. dinarjev. Donos je proračun prekoračil za 10 mil. dinarjev.
Donos neposrednih davkov v naši kraljevini. — V prvi polovici leta 1926 (v prvi polovici leta 1925) se je pobralo v naši kraljevini 685.1 (728.1) mil. dinarjev neposrednih davkov. Po davčnih vrstah se donos razdeli sledeče: neposredni davki s pribitki 842.9 (428) mil. dinarjev, izredni pribitek 154.8 (155.3) mil. dinarjev, invalidski davek 60.6 (38.9) mil. dinarjev, vojaška komorska doklada 26.3 (1.5) mil. dinarjev, davek na poslovni promet 81 (104.2) mil. dinarjev, davka na uradniške plače 19.1 mil. dinarjev in vojnice 0.2 mil. dinarjev. Donos je v 1. 1926 zaostal za proračunom /.a 144.4 mil. dinarjev, v letu 1925 pa je donos prekoračil proračun za 18.4 mil. dinarjev. Koliko se je pobralo na raznih .davkih v posameznih pokrajinah, iz statistike ni razvidno, ker ima generalna direkcija davka gotovo povod, da prikrije te podatke, ki na najizrazitejši način dokazujejo neenakomernost davčne prakse v posameznih pokrajinah.
Promet.
Zračna proga Dunaj—Benetke. — S
15.	septembrom se bodo ustavljali aero-plani, ki izvršujejo potniški promet med Dunajem in Benetkami, tudi v Gradcu.
Izdaja novih železniških tarif. — Kakor smo že poročali, stopijo s 1. oktobrom nove železniške tarife v veljavo. Nove tarife obsegajo dva zvezka in so te dni izšle v založbi Generalne direkcije državnih železnic, in sicer 1. lokalna tarifa za prevoz blaga, ki obsega izpremembe železniškoobratnega pravilnika, blagovne klasifikacije, nadalje določbe o računanju voznine in posebnih pristojbin in 34 izvoznih ter 40 izjemnih tarif in tarifne tablice in stane z dopolnilom 70 Din. — Obenem je izšla kot poseben zvezek
2.	tarifa za luke, ki obsega poleg ostalih določb 48 pristaniščnih tarif s pripadajočimi vozarinskimi stavki in slane 60 dinarjav. Interesenti dobijo tarife pri vratarju Direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Industrija,
Slabo gospodarstvo državne sladkorne tovarne. Člani finančnega odbora so v četrtek pregledali državno tovarno sladkorja v Cukarici pri Beogradu. Ugotovili
so, da znaša dešicit v letih 1024/1925 * 31 milijonov dinarjev. Ravnatelj je la j primanjkljaj opravičeval s tem, da je bila sladkorna pesa drago plačana, do-cirit se je sladkor prodajal po nizki ceni. Tvornica je stopila v kartel sladkornih tovarn, kjer je lani bila hiperprodukeija sladkorja in si je bilo treba zasigurati prodajo. Od tvornice kupuje sladkor okrog 30 grosistov, ki so se obvezali, da sladkoija ne bodo kupovali v inozemstvu. Od 1. januarja do 1. junija t. 1. je dobila tovarna 1 milijon dinarjev prejemkov in ima rezerve za 6 milijonov. Finančni odbor je ugotovil, da je letošnji dobiček mnogo premajhen za rentabilnost, ker država vlaga v tovarno 20 milijonov dinarjev.
Ugodna prilika za ustanovitev tovarne. Češkoslovaška tvrdka Alois Podzimek,
I ynište n/Orl. je vsled preureditve obrata opustila fabrikacijo čevljev in ima sedaj na razpolago kompletno strojno ureditev za tovarno čevljev, katero bi rada zamenjala s kakim tukajšnjim interesentom za poljubno kurentno blago, kakor moko, koruzo, hrastov les itd. Seznam
s
I
omenjenih strojev z označbo cen je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na vpogled.
Alpine Montan. V zadnjih dneh so za-mogle avstrijske železne in jeklene tovarne v prvi vrsti Alpine Montan, vpisati večje število naročil. Naročila niso samo inozemska, temveč v večjem obsegu tudi domača. Dobra sedanja konjunktura bo napotila družbo Alpine Montan, da bo svoj obrat, ki je sedaj še zelo omejen, v najbližji bodočnosti spet povečala.
Češkoslovaški premog. V drugem letošnjem četrletju so kopali črni premog v 107 jamah, zaposlenih je bilo pa 56 tisoč 630 delavcev; rjavi premog je kopalo v 182 jamah 36.000 delavcev. Črnega premoga so'nakopali 2,814.000 ton, rjavega
4.145.000 ton. Koksa so napravili 482.000 ton, briketov iz črnega premoga 36.560 ton, iz rjavega 42.700 ton. Premogovniki so zase porabili 13% produkcije pri črnem in 10.4% produkcije pri rjavem premogu. Zaloge v jamah črnega premoga so zadostovale 69 dni, v jamah rjavega pa 165 dni. Delo enega delavca za posad je znašalo pri črnem premogu 881 ton, pri rjavem 1878 ton. V drugem četrtletju je eksportirala Češkoslovaška 302.400 ton črnega in 508.000 ton rjavega premoga, dalje 110.000 ton koksa in 222.500 ton briketov. V Avstrijo je šlo 224.000 ton črnega premoga in. 55.0000 ton rjavega, v Nemčijo 30.000 in 452.000 ton. Ostali premog in briketi so šli na Poljsko, v Jugoslavijo, Rum unijo, Italijo, Ogrsko, Švico, Dansko, Holandsko in Bolgarijo. V istem času je Češkoslovaška uvozila
312.000 ton črnega in 6300 ton rjavega premoga, 3700 ton briketov, 31.000 ton koksa in 1680 ton antracita.
Avstrijske tekstilije na Ogrskem. Šele pred par tedni je stopila v veljavo avstrijsko ogrska trgovska pogodba in že I gre avstrijski eksport tekstilij rapidno navzgor. Ogrski trgovski krogi so z ozirom na pogodbo pri avstrijskih tovarnah
Italijanski 25 lirski bankovci veljavni le do 31. decembra 1926. Odlok z dne 9. septembra 1926, ki je bil objavljen v italijanskem uradnem glasilu, odreja, da se hodo 25 lirski bankovci odtegnili iz prometa dne 31. decembra 11)26.
1 ranči,ju plačuje dolgove. Agencija Havas« poroča iz Londona: Francoska \ lada je danes plačala angleški vladi na račun svojega dolga 2 milijona funtov šterlingov. Ta vsota predstavlja prvi obrok za poravnavo vojnega dolga v smislu začasnega sporazuma, ki ga je podpisal 22. aprila Raul Peret.
Izplačevanje 10. kupona sedemodstotnega investicijskega posojila od 1921. Fi-nanči minister je dal generalni direkciji državnih dolgov na razpolago pri Narodni banki znesek 17*46 milijona Din za izplačevanje K), kupona sedemodstotnega investicijskega posojila-iz leta 1921. Izplačevanje se je pričelo 15. t. m.
0 ogrskih bankah. Ogrski bančni krogi pripravljajo veliko fuzijsko gibanje. Posamezni denarni zavodi si hočejo po-
veliko naročili in naročila se sedaj izvr- ] šujejo. Strokovni krogi ugotavljajo, da obstoji 1 2% vsega ogrskega importa iz tekstilij in da-dobiva Ogrska 25% vsega tekstilnega blaga iz Avstrije. Pričakujejo še nadaljnega dviganja avstrijskega tekstilnega importa. Glede volnenega in bombaževega blaga je pa Avstrija itak edini ogrski importer.
Mednarodni bakreni kartel. Rekli so, da bo začel delovati Mednarodni bakreni kartel s 1. oktobrom. Nemški člani kartela pa doslej niso dobili še nobenega obvestila. Kartel se imenuje Copper Export Trading Go. Copper = Kupfer = baker, trading = prodajni. Poročila ameriškega kartelnega vodstva izražajo sicer upanje, da bo morda mogoče držati se določenega roka, da je pa tudi nadaljno odgodenje mogoče. Evropski člani kartela imajo že j vse pripravljeno, da se prodaja s 1. oktobrom lahko prične.
Nemško železo in Amerika. V prvih letošnjih šestih mesecih so eksport ir ali Nemci v Ameriko 128.800 ton železa in železnih izdelkov, lani v istem času pa samo 62.300 ton. Samo surovega železa so eksportirali letos 90.000 ton = 70% vsega izvoza, lani 51.00 ali 82%. Tračnic ,o eksportirali 9100 ton, železa v palicah 6250 ton itd. Prav v zadnjem času je eksport nekoliko ponehal.
Nemška barvna industrija in Amerika. Upravni člani interesne skupnosti barvne industrije se podajo iz Nemčije v Ameriko. Namenov je več. Poleg tekočih opravkov v U. S. A. se hočejo nemški zastopniki pomeniti z ameriškim razstrelivnim sindikatom in hočejo na drugi strani sto-j piti v ožje stike z najvažnejšimi ameriškimi producenti bencina, zlasti s Standard Oil Go., ki je dobila že akcijsko udeležbo pri nemški Gasolin A. G. Morda je namen tudi ta, da se na širšo podlago postavi produkcija barv za izdelavo farmacevtskih izdelkov, s katero so nekatere ameriške tovarne že pričele.
polnouia priključiti ona podjetja, kojih akcijsko večino imajo v rokah, in hočejo napraviti ta podjetja za posamezne oddelke bank. Vzrok te akcije je namen bank, da se izognejo dvojnemu oziroma večkratnemu obdavčenju. Dalje hi bilo na ta način veliko uradnikov odveč, in banke bi pričele uradnike na 'novo odpuščati. Gospodarski, zlasti industrijski krogu energično protestirajo proti temu načrtu in pravijo, da bi se s pretvorbo podjetij v bančne oddelke začela težka in moreča birokratizacija in da bi industrija zgubila svojo samostojnost. Protestirajo tudi proti nameravani novi redukciji uradnikov.
Naraščanje hranilnih vlog na Nemškem. Nemški državni statistični urad priobčuje razvoj hranilnic na Nemškem od lanskega decembra naprej. Vlog& v vseh nemških hranilnicah so bile sledeče:
Konec	decembra	1925	1629	milj.	mark;
konec	februarja	1926	1938	milj.	mark;
konec	aprila	1926	2154	milj.	mark;
konec	junija	1926	2362	milj.	mark;
konec	julija	1926	2469	milj.	mark.
S tem je bila dosežena na koncu julija skoraj poltretja milijarda. Julijev prirastek nasproti prejšnjemu mesecu znaša 107 milijonov mark in je torej približno isti kot prejšnje mesece (zgoraj je označen zmeraj prirastek dveh mesecev). Od konca decembra 1925 do konca letošnjega julija je znašal prirastek 840 milijonov mark, to je skoraj 50 odstotkov tedanjega stanja.
RAZNO.
Svetovno pridobivanje zlata v letih 1915 in 1925. — Pridobitve zlata so znašale na celem svetu (v milijonih funtov) leta 1915 96.4 in leta 1925 pa 81.0. Pri tem je udeležena Anglija za 60.6, odnosno za 56.2 in vse druge države 35.8, odnosno s 24.8. Zmanjšanje za 15.4% v letu 1925 napram letu 1915 se pripisuje za 7% Angliji in za 21% pa drugim državam.
Zaključek mednarodnega sejma na Reki. — O mednarodnem sejmu na Reki, ki se je zaključil 12. t. m., se izražajo italijanski listi tudi glede gmotnega uspeha zelo pohvalno. Sejmu pripisujejo tudi velike uspehe v tem oziru, da je semenj zopet jasno potrdil, da obstoja funkcija Reke v vpostavitvi zveze z Orijentom. Že sedaj govorijo, da bo tretji semenj drugo leto še obširnejši. Mnogo govorijo italijanski listi tudi o udeležbi Jugoslavije na tem sejmu. V propagandnem oziru he bi bilo pogrešno, ako bi se za ta semenj v večji meri zanimala tudi Slovenija.
Pogajanja med Nemci in Poljaki. V začetku prihodnjega meseca bo prišla poljska delegacija nazaj v Berlin, da nadaljuje zapečeta trgovska pogajanj. Poljaki bodo do tedaj preštudirali nemške želje in bo imela delegacija že vse pripravljeno v natančen odgovor. Nemci riaglašajo, da imajo trdno voljo za dosego sporazuma, in izražajo upanje, da bodo tudi Poljaki brezpogojno voljni, pogoditi se z Nemčijo.
Gospodarske vesti. Po najnovejših cenitvah poljedelskega urada v Zedinjenih državah bo znašal letošnji pridelek ozimne pšenice 626 milijonov bušelov; lani jih je bilo samo 398 milijonov, Pridelek koruze se n$ razlikuje dosti, 2700 napram 2900 milijonom, oves 1250 in 1500, rž 40 in 48 milijonov bušelov. — Letošnja letina v Češkoslovaški bo dala 1 milijon meterskih stotov manj pšenice kot lani, rži pa dva milijona manj. — Belgijci se pogajajo doma o dodelitvi kontingentov «a železni kartel. Če se be do zedinili, bodo zahtevali v mednarodnem kartelu zvišanje belgijskega kontingenta na 290.000 ton. — Latvijska banka (Riga) bo znižala s 1. oktobrom obrestno mero na 14%, s 1. januarjem 1927 na 13, s 1. aprilom 1927 na 12%. Bo še zmeraj zelo visoka, — Poleg švicarskega posojila za francoske železnice bodo najeli Francozi še holandsko posojilo ki se bo uporabilo tstoiako* v namene francoskih državnih železnic, Znašalo bo 30 milijonov holandskih goldinarjev. — V posebnem članku smo pisali o eksportnem kartelu avstrijskih industrijcev. Sedaj beremo, da si bodo ustanovili posebno ekspertno banko z akcijskim kapitalom 100 tisoč funtov. — Norveška banka je znižala obrestno mero od 5 in pol na 5 odstotkov. — Beremo senzacionalno, doslej še nepotrjeno vest, da je večina akcij »Čred it Lyonnais« v. rokah berlinske banke Mendelssohn und Co. — Konjunktura v ogrskem premogarstvu je še kar naprej dobra. V zadnjem času se je zboljšala zlasti vsled naročil železnic in pa vsjjd povečanega ekspertnega povpraševanja. Premogovniki so lahko sprejeli večje število novih delavcev. Železnice so s 15. t. m. zvišale svojo premogovno nabavo za 20% čez množino v pogodbi določeno. — Iz Finske pride na Nemško-vsak meec 10.(XX) ton zmrznjenega mesa. vsak mesec 10.000 ton zmrznjenega mesa. Posledice angleškega štrajka se poznajo tudi v industriji jute. Eden največjih koncernov v industriji jute mora vsled pomanjkanja premoga zapreti pet od sedmih svojih tovarn, čeprav je produkcija za bližnjih osem do deset mesecev razprodana. Predilnice in tkalnice bi ob zadostni količini premoga lahko v bodočih dveh mesecih svojo produkcijo povišale in bi še zmeraj mogle prevzeti nova naročila. — Finci so najeli v Newyorku posojilo 15 milijonov dolarjev po 6'A %, deset let neodpovedljivo. — Banque de
Stalno rastoče povpraševanje po
Schichtovem milu znamka 9 Jelen*
zahteva, da se la izvrstni, v kakovosti nedosegljivi proizvod vodi v vsaki trgovini. Ako si hočete zagotovili hvaležen krog odjemalcev in doseči v milu irajno, dobičkanosno kupčijo, potem razpečavajta samo
pravo Schichtovo milo št 27 zoamke Jelen “ oziroma Schichtovo terpentinovo milo št 18
znamke „Jelen“.
nci£rr
Denarstvo.
u nw—rmrimuriihfcrnntnirgn nKtir-nM-! nnnn *-KMi-ac
France bo vsled parlamentarnega sklepa začela v kratkem z nakupom zlatih novcev. Nakupovala bo po določenem kurau tako inozemske kot domače novce. — Od 2. do 4. oktobra se bo vršilo na Dunaju takozvano Srednjeevropsko gospodarsko zborovanje. Med drugim bodo razpravljali tudi o vprašanju srednjeevropskih železnic. — Za dobavo tračnic Jugoslaviji se poleg Čehoslovakov zanimajo tudi Poljaki. Dobava bi se deloma zamenjala z nakupom tobaka v Jugoslaviji. — Ljudski komisarijat Sovjetskih republik je razširil italijansko-belgijski koncesijski petrolejski družbi koncesijo od 415 ha na 1515 ha. — Priprave za nadaljevanje pogajanj o Češkoslovaško-nemški trgovski pogodbi so že toliko napredovale, da se bodo koncem tega meseca začela oficielna pogajanja. — Pred odpravo prisilnih poravnav bodo pri-silnoporavnalno kvoto zvišali na Ogrskem na 50 odstotkov. — Z 10. t. m. je stopila na Grškem v veljavo nova carinska tarifa. — V Londonu se je začel 14. t. m. veliki volneni trg in bo trajal najbrž do 5. oktobra. Na razpolago je: 78.500 bal avstralske volne, 85.600 novozelandske, 4500 južnoafriške 21.900 južnoameriške, skupaj 190.500 bal. Od prej jih je ostalo še 7100, torej iskupaj ca. 198.000 bal.
Ljubljanska borza.
Petek, dne 17. septembra 1926.
Vrednote: Invest. posojilo den. 72.50, ex kup.; loter. drž. renta den. 905, bi. 308; zast. listi Kr. dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžn. Kr. dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica den. 193, bi. 196; Ljubi j. kred. banka den. 165, bi. 170; Merk. banka, Kočevje, den. 90, bi. 94; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 805, bi. 867; Slav. banka, Zagreb, den. 49; Kred. zavod, Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne, Ljubljana, den. 112, bi. 115; Združ. papirnice Vevče den. 108; Stavbna družba den. 55, bi. 65; »šešir«, den. 103, bi. 104, zaklj. 104.
Blago. Les: Bukove okroglice, suhe, fco nakl. post., 2 vag., den. 16, bi. 16, zaklj. 16; hrastovi hlodi od 40 cm napr., ravni, čisti, feo Sušak, den. 800; remeljni 7/7, 8/8 in potovičarji, fco meja, bi. 175; hrastova drva, suha, meterska, zdrava, fco nakl. post., bi. 18; bukova drva, suha, meterska, zdrava, fco vag. meja, den. 20.50; skorete — smreka, 12 mm, paralelne, od 18 cm napr. media 34. T., 11., III., niont*, fco vag. meja, den. 600; Brzojavni drogi, smreka, jelka, bor, mece-sen obeljeni, zdravi, ravni in primerno suhi:
6.50	m, obseg v vrhu 38 cm, obseg 2 m od
spodnjega konca 53 cm, za komad den. 40;
7.50 m, obseg v vrhu 40 cm, obseg 2 m od spodnjega konca 58 cm, za komad den. 52;
8.50 m, obseg v vrhu 42 cm, obseg 2 m od spodnjega konca 60 cm, za komad den. 68 fco vag. meja via Trbiž. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco nakl. post., bi. 260; pšenica domača nova, fco nakl. post, bi. 285; koruza, fco vag. nakl. post., bi. 165; rž domača, fco nakl. post., bi. 205; oves novi, fco nakl. post., bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. post., bi. 170; krompir rani, fco vag. slov. post., bi. 95; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post., bi. 100.
TRŽNA POROČILA.
Cene za kolonijalno blago na svetovnih tržiščih. — Okoli 15 Din so notirale cene na newyorški borzi za kavo Santos št. 4 = 22.12, za Rio št. 7 = 17.87, za september 17.42, za december 16.75, za marc 16.30, za maj 15.96 in za julij 17.70. Sladkor je notiral za september 2.64, za december 2.70, za januar 2.73 in za marc 2.66.
Dunajska borza za kmetijske produkte (15. t. m.). Okrepitev tečajev na ameriških borzah in na budimpeštanskem terminskem tržišču je povzročila na dunajski blagovni borzi prijaznejšo tendenco. Največje zanimanje je za rž. Uradno noti-rajo v šilingih vključno blagovno-pro-rnetni davek brez carine za 100 kg ab Dunaj: pšenica: domača 37.25 do : 38.25, madžarska 'potiska (79—80 kg) 42—43; rž: marchfeldska 26.75 — 27, j peštanska 27.75-—28; ječmen: I. do-j mači 34—38, slovaški 34—49; turšči-! c a : 24.50—25.50; oves: domači 23.75 | do 24.50; moka: »0« (v trgovini na i debelo): domača 72—75, madžarska 68 ! do 73, jugoslovenska 67—71.
|	•;____■■muren—niiiimn umni——m—rnirm——
DOBAVA, PRODAJA.
j Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe za dobavo borovih plohov in mehkih desk, za dobavo »Klinker«-plošč; do 24.'septembra t. 1. ponudbe za dobavo 400 kg loja, za dobavo inventarja za vozne snažilce, za dobavo 5000 kg kalcinirane sode; do 2. oktobra t. 1. za dobavo raznega . železa,. jekla, pločevine, žice, žične vrvi, žičnikpv, vijakov itd. Predmetni pogoji so na vpogled pri i ekonomskem odelenju te direkcije. —
Direkcija državnega rudnika v Kakanju j sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 2500 kg žebljev za tračnice.
— Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 130 m3 jamskega lesa, do 27. septembra t. 1. za dobavo 5000 kg ovsa ter za dobavo okovja za okna in vrata. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 1 dežnika ozir. solnčnika za zaščito merilnih instrumentov, do 10. oktobra t. 1. pa za dobavo 3500 m bakrenih vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 25. septembra t. 1. pri komandi Vr-baske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 9600 kg moke. — Dne 29. septembra t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 205.000 kg moke. Dne 30. septembra t. L. pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci pri Celju glede dobave 120 m3 jamskega lesa; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 30.000 kg raznega papirja.
— Dne 5. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2220 kg mila za pranje in 120 kg toaletnega mila ter za dobavo 1810 kg loja. — Dne 6. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 5075 kg železne in jeklene žice; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1000 zvitkov strešne lepenke ter glede dobave stavbenega materijala.
- Dne 8. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega stavbenega materijala, držajev za orodje itd. — Dne 11. oktobra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mizarskega materijala. — Dne 12. oktobra t. 1. pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave bakra, kositra, svinca v blokih in ploščah, okroglega bakra, bakrene, cinkove, bele, železne pocinkane pločevine, pocinkane svinčene cevi, kompozicije itd.; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnih vijakov, glede dobave raznega stavbenega lesa ter glede dobave materijala za razsvetljavo vagonov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materijala (loj, smolnate baklje, bombaž., milo, kalijevo milo, vazelin). — Dne 14. oktobra t. 1. pri direk-
ciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave manometrov in reflektorjev; pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 58 kom. Restariing« injektorjev razreda SZ. — Dne 15. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega kovinastega materijah, karbidnih gorilcev itd.; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 2000 kom. vijačnih zapenjač (Schraubenk u p plungen). — Dne 16. ok-to(obra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 zvitkov brzojavnih trakov.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podalk so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
C
o
£
O
H— ■
*.s
>00
M
co
ca
>o
o
s—
CD
v EJufoSJeutii
priporoma	=
špecerijisik. o ji jblo.po
raznovrstno rž-sj£»*»► > jj moko tn deželne pridelke | raznovrstno	'!
rudninsko vodo ui Lastna pražarna za kavo In mlin za di- j Save z električnim i
=a
obratom. r- p
C—n NA BAZPOLAOOI |
i II
vseli velikosti in visi izvršuje najceneje, točno in dobro
Flill!! REPif, scMi petlje,
Ljubljana — Trnovo.
d. i e. iliijia, Hi« cesta 35.
»	—-------—	—-	—---------- 7	~|-------1-------7	--------------------- ----------
izvršuje vse spedicijske posle, reekspedicile, vsklodlšienje, prevoze, carinjenje robe, — Telefon št. 723.,
   .itifit, LjBhiiaga, Miklošičeva cesta 36.
IzvrSuje ocarinjenje, carinske jeklamacije, rekurze in vsa v carinsko stroko spadajtča dela. — Telefon št. 723.
Oglejte si.
bogato zalogo nogavlo In rokavlo za dame, goapode in otroka, vezenine, našivkov in tipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebščin za šivilje, krojače in Čevljarje
na veliko in malo
po najni2]i dnevni ceni pri:
JOSIP PETELISiC
IJUBIzIANA
blizu Prešernovega »pomenih«, jj j ob vodi levo.
'TAMPiUE ,SEH
S^Hmnuc vtsr ETIKETE - PEČATI
in graverska dela Anton Černe - Ljubljana
gravaiir	Kongresni trs 10
TISKARNI)
? JV
. m Sp
w
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št, 13
Telefon št 552
Ralun url pošt. £sit. zav. Št. 13.108
Se priporoča za
vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vser tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarja, letake, posetnice i. t. d. ‘ i. t. d.
Lastna knjigoveznica.
Edino šivalni stroji in najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCH
Najnižje cene 1
Gritzner Tudi
Adler na obroke!
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v vezenju brezplačno. — Večletna garancija.
Veletrgovma koloitijalne in špecerijske robe
IVAM JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ToCna in solidna postrežba! Zahlevajte cenilce
11 i:
it
wa8i4
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	štev.	40,	457,	518,	80u,	b08
' *	Peterson International Banking Code
»,oviw>ir n-
i
0 brestova n je vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna na-
ročila, produjini_ in krediti vsake
7istc. "eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sgje-depositi itd. itd.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgov»ko-industrij*ko d. d. > MER K UR > kot izdajatelja in tiskarja. A. SEVER, Ljubljana.