CELJSKI TEDNIK Celje, dne 26. decembra 1968 — Štev: 48 — leto XXH -- Cena 60 par (Ndinarjev) To leto, astronomsko vzeto, bilo je eruptivno, vojaško — agresivno, družbeno — eksplozivno, politično — konsultativno, kulturno — depresivno, moralno — ekskluzivno, denarno — negativno, vesoljsko •— perspektivno, kongresno — produktivno... Za vse nadloge in nadlege so odgovorne sončne pege! Imamo znanstveni dokaz, da s sončnimi pojavi je Zemlja v povezavi, da vplivajo na nas vse kozmične menjave in da zato neredkokdo počenja kaj brez glave. Tako recimo so erupcije povzročale korupcije, pa špekulacije, nesreče, samomore, zločine in umore... in demonstracije... So nam protuberanci pokvarile bilance — z obale turiste so pregnale, prej kot je kazal plan, je naša polja, strela, spet suša prizadela... je manj deviz, bo moke manj, veliko analiz imel bo državljan. Ni v kozmosu nezgode, ki tako nam zagode, da kdaj znašli bi se brez deklaracij in resolucij, relacij ali solucij, da bi bili brez smernic in smeri. A to je sreča! Le kaj bi bilo, če z reorganizacijo recimo tako bi pričeli da bi na festivalih diskutirali in na kongresih peli?! Bi marsikdo tako zelo napel se in nažvižga' da na zaključke ne bi se požvižgal, in bi po festivalih malo se komu govoriti dalo. Slovenski dobri duh se na skupščinske klice zbudi iz dremavice in brž dokaže, da ni gluh: »Demokracija — da, razkroj (pa) ne!« prizna v protestu zoper W in C ali klozet literaturo in se podpiše, a potlej spet naprcj, tako kot že doslej, mirno in tiho diše. Polemika in dialog, ki ju Tribuna, Katalog nenadno sproži, vprašanja ne razloži: če ne bi C. Matičič protestiral podpisnik ne bi reagiral! če smo odkriti. če nismo riti, med brati, pač moramo priznati. da nihilizem, nekak drekizem in prezervativizem že prej je dolgo triumfiral! Le kdo ga je podpiral? Ga je sploh kdo prebiral? Na Celjskem sklehjen je meddržavni pakt — Cinkarna — nemška firma, dom Narodni prebeljen, ko da bila bi birma... Pred pošto semaforji se, oh, prižgejo, brne motorji, ljudje privrejo in opazujejo in preučujejo... »No, zdaj smo velemesto!« Zdaj bo le poskrbeti, da luč nam vedno sveti, da ne zasveti, ko ugasnit namerava... Boli občino glava zaradi ŽTP, ki hoče progo tu, kjer je, modernizirat, >* ker pa načrt postavlja jo drugje, finančna smrt je to za ŽTP — ne more drugič še sofinancirat in se zainvestirat. Kdo spora nas odreši?... Bogat ne bo, kdor bogat ni, ker je morda zamudi ali se ni potrudil; kdor že ima, ker skratka zna. še bogati, obogati, bo še imel in bogatel. ^ Stopili vsem, ki bogatijo in se preveč redijo, le s prsti smo na prste, zacvilil je Problem r-^ . visoko vzpenjajo se vrste. V občanov organizem poseže davčni mehanizem: naj solidarno tudi da — za gospodarske grehe, za družbene pregrehe, za mahinacije, za deformacije in za napake, na primer take, kot je kak EKK, ki nas košta... košta ... košta ...in še košta in bodo breme vseh dolgov nosile rame še rodov, če vsa oprema šla, Icot zanesljivo ni še, med staro bo Železo, iz nje naj vlijejo derezo, ki odgovorni krivci si naj na noge jo pripnejo in z njo še više (na položaje) se povzpnejol Z gondolo na Golte novembra vse se vozi natanko po prognozi; če prej že ne, za praznik dela na žicah bo visela ... (a ne samo obljuba — to bi bila poguba!) Dobi morda Kozjansko več denarja. na vrhu zdaj ima svojega sekretarja... Bo štajerska, kot kaže, brez hitre ceste! Nič ne pomaže. saj veste se je pojavil nekak dejavnik - v odboru banke verjetno manjka kak štajerski predstavnik!? Ko poslovimo od starega se leta, si vsi želimo, da v novem doživimo, kar nam najlepšega obeta. Naj vsakomur se izpolni. kar pričakuje, naj vsakdo dela in živi za bolje, ne za huje! Vas sobesednik ta Novi tednik Drago Hribar POŠKODOVANI POTNIKI Voesnik Izletnikovega avtobusa JOŽE VIRANT, 32, iz Laz ipri Draimljah je vxDBil iz LJut)ečne pax>ti Biikovžlaiku, ko mu je v Začretu pripeljal nasproti s tovomam avtomobilom IVAN KNEZ, 28, z Lopar te. Knez je zaviral in ob- stal, voznik avtobusa pa je meoii, da bo srečanje uspelo, vendar se je zale- tel v pa^dnjo stoai tovor- njaika in ga rinil nekaj metrov pred seboj. V avtobusu je bilo 50 potnikov, lažje poškodbe pa so dobili: ANICA PRE- SCEK, 38, iz Zlateč; JO- ŽE VERBIC, 37, iz Dra. rnlej; LUDVIK ROZMAN, 47, iz Zlateč; JOŽICA ŠU- MER, 36, s Proseniškega in MILAN JURŠE, 34, iz Spitaliča. Biilo je poškio- dovanih še več potnikov, ki pa niso iskali zdravni- ške pomoči. Škodo na vo- zilih so ooenili na 15 000 dinarjev, ZAMRZLE KOLESNICE Vomik osebnega avto- mobila JANEZ JANEŽIČ, 38, je vozil po cesti III. reda iz Ložnice po moćno poledeneli oesti, ko mu je pripeljal nasproti z oseb- nim avtomobilom JOŽE GABRON, 25, z Ostrožne- ga. Cesta je imela na sire- dini snežen rob, vozili pa se nista mogli srečati, ker nihče od voznikov ni mo- gel izpeljati iz utrjenih kolesnic Bila je tudi go- sta megla- Pri trčenju -n nastala .škoda 7 000 dinar- jev SPOLZKA CESTA DRAGO CERAJ, 26, je vozil avtobus iz Arclina ;roti Ljubečni. Nasproti vna je piripeljal s tovor- nim avtomobilom FRANC MOČNIK, 28, iz Goričice. Srečavala sta se in zavi- rala, veodair zaradi spolz- ke oeste in goste megle nisita mogla preprečiti trčenja. Škodo so ocenili na 10000 dinarjev- TRČENJE V MEGLI Proti Grižam je vozil s tovornim avtomobilom FRANC KRESNIK, 47. iz Bukovžlaka- V tem je pri- peljal nasproti s kombi- j 3!m KAREL KOČEVAR, 23, iz Sešč pri Preboldu. Zaradi goste megle sta se vomiika opazila na kratki razdalji in kljub zavira- nju trčila. Kočevarja so odpeljali v celjsko bolni- šnico, kjer so ugotovili, da je dobil pretres možga- nov in druge poškodbe. PREHITRA VOŽNJA Iz Moairja je votzil pro- ti Ljubnemu z osebnim avtomobiJojn ANTON LO- JEN, 36, iz Celja ter se zaradi prehitre vožnje v Savrni pri Ljubnem zale- tel z vozilom v jablano ob cesti- Pri nesreči je bila huje poškodovana sopot- nica ERNA KOLENC, 30, z Ljubnega. voznik pa je dobil lašKje po&no<&ie. Ško- de na voczalu je za 10 000 dinarjerv- IZ NEPREDNOST- NE ULICE Nesreča se je zgodila na križišču Kidričeve m De- lavske ulice v Celju, ko je po Kidričevi peljai s to voflnim avtomobilom VIK- TOR MASTNAK, 36, ie Stoofje vasi Ko je pripe- ^ do križišča je vozil minK> stoječega tovomja- ka. Iz nepredrKJStne De- lavske ulice pa je pripe- ljal kolesar MARKO JE- ZOVSEK, 38, iz Celja in trčil v prednji del tovor- njaka. Kolesarja so odpe- ljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobU pretres možganov- TRČIL V HIŠO Proti Vojniku se je pe- ljal iz Dobrne po nezo- rani cesti z osebnim avto- mobilom IVAN GABRIC, 57, iz Dobrne- V Lember- -■u je na ovinku opazil snežni plug, vendar v ze- lo kratki razdalji. Zavrl je, vozilo pa je zaneslo v zid gostilne Hren. Voss- nik je dobil lažje poškod- be, na avtomobilu so oce- ndild škodo na 6 000 danar- jev. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« CELJE PREVRNIL SE JE V JAREK Voznik osebnega avto- mobila FRANC RAMPRE, 47, iz Celja je vozil iz Šentvida proti Grobeine mu. Na ostrem levem o- vinku je pričelo avtomo- bil zanašati na levo, nato pa na desno, kjer se je prevrnil v tri metre glo- bok jarek. Pri nesreči se je poškodovala sopotnica LIOVINA RAMPRE, 41, ki so jo odpeljali v bolni- šnico. Škode je za 4.000 dinarjev. TRČENJE V PETROVČAH Iz Celja je v Petrovce pripeljal z osebnim avto- mobilom FRANC TOPLAK, 33, iz Kasaz in na križi- šču zaustavil sredi ceste, zaradi vozil, ki so priha- jala nasproti in mu tako ovirala zavijanje v Liboje. Iz Celja je pripeljal z o- sebnim avtomobilom AGU- ILIN STEHNO, 55, z Du- naja in se z vso silo za- letel zadaj v Toplakov av- tomobil. V tem sta bila laže poškodovana sopot- nika RUDI GOLAVŠEK, 35, in JOŽEFA TOPLAK, 35, oba iz Kasaz. škodo na vozilih so ocenili na 22.000 dinarjev. KUP SNEGA Iz Celja se je proti Laš- kem peljal mopedist AL- BIN MRVAE. 22, iz Reči- ce in na Debru iz nezna- nega vzroka zapeljal na skrajno desno stran 'V zmrznjen kup snega. Pa- del je in se poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. KOMENTIRAMO NESREČO Piše komandir postaje pro- metne milice Celje: FRANC ŠTIHERL: POMANJKANJE VOZNIŠKIH IZKUŠENJ V ponedeljek 16. dec. 19^ ob 13. uri se je na cesti I. reda Celje—Ljubljana, v Dre- šinji vasi, pripetila lažja pro- metna nesreča. Voznik MA- ZI Davorin, star 50 let iz Ve- lenja je peljal popolnoma nov osebni avto fiat 750, reg. št. Preizikušnja 5-299-15 iz Ce- lja proti domu. Na mokri, vendar ravni cesti je zavozil v desno. Na robu ceste je zbil cestni smernik, od tu je z dvignjenim prednjim de- lom vozila zadel v zid, ki sto- ji ob cesti. Pri tem se je vo- zilo z voenilcom prevrnilo na levo bočno stran. Vozilo je drselo po cestišču še 25 m in kcMično obstalo rm robu ceste. Pri nesreči je bil voz- nik lažje poškodovan (uda- rec v ramo), na vozilu pa je škode za okoli 5000 N din, ker je uničena školjka vozi- la. Voznik pred trčenjem nii zaviral, iejavil pa je, da hi- trost vožnje ni presegala 60 km na uro. Pri preizkusu vozila je krmilni mehanizem normalno deloval. Današnji števi:ni promet na cestah zahteva od vozni- ka popolno zbranost in pri- sebnost. V času upravljanja vozila mora voznik polagati pozornost le na vožnjo, še tako kratka voznikova odsot- nost od pozjomosti na vožnji, pa je lahko usodna, zato ni dovoljeno med vožnjo oprav- ljati takih opravil, ki zmanj- ^je voznikovo pazljivost. Prav tako je potrebna dolo- čena izkušenost za upravlja- nje motornega vozila. Niso redki primeri, da pride do nesreč, ker je očitno, da vo- znik na imel dovolj vozni- ške rubine. Take nesreče so pogoste pri vo2aiikih, ki na- bavljajo nova vozila, pred tem pa ne poskrbe za obno- vitev vozniških sposobnosti, posebno še, če že dalj časa niso upravljali z voeUom. MilaJi Potočnik, (16) iz Smartnega ob Paki, poškodba pri delu, ima rano na desni krači; Jure Štraus, (36) iz Vinske gore, poškodba pri delu, počena kost na desni nogi; Rafael Strgar, (52) iz Bevč pri Velenju, padel v služlbd, polom leve mečnice; Konrad Šalamun, (52) iz Zgornje Hud inje, poškodba pri delu, salom levega gležnja; Jože Tumšek, (23) iz Velenja, premog mu je padel na ro- ko, zlom desne podlahti; Ivan Mesaric, (39) iz Lokovine pri Dotomi, pofikodoivall se Je s hlodom, zlom levega gležnja; Marija Stefančič, (31) iz Lož- nice pri Žalcu je padla in sd zlomila spodnji del golenice; Jože Kozole, (63) iz Zabukov- ja, hlod mu je alomU desne medenične kosti; Ludvik Be- lec, (22) iz Celja, opekHne s cinkom po levem gležnju; Jože Vidmar, (40) iz Blance, stroj za luščenje fižola mu je poškodovail kaaalec desne ro- ke; Ivan Naglic, (17) iz Ma- lih dol pri Vojniku, pri delu se je ureczal na kaaalec leve roke; Ivan Rednak, (29) je Paškega Kozjaka pri Velenju, pri delu se je ziMšil nanj ve- lik kos premoga; Herman Vrečer, (40) iz Migojnic, tran- sporter ga je zgrabil za des- no roko, večje rane in odrg- nine; Zdravfco Mikek, (43) iz Brega pri Polzeli, zilomlje- na i^ialanga in rana na me- zincu desne roke; Pavel ča- lasan, (29) iz Celja, opeklina na desiM krači; Alojz Uran- kar, (24) iz Laškega, p>oškor- ba kaaaloa in sredinca ter presekana kita na sredincu; Stane Košič, (27) iz Celja, poškodba desnega palca; Franc Mavhar, (63) iz Zreč, poškodba s skobelnim stro- jem, poškodovani vršički dru- gega, Ijretjega, četrtega in petega prsta; Ivan Tamše, (19) iz Zabukovice, poškodo- val sd je kazalec in zlešk čez cesto! Bla sem popolnoma mokra, v čevljih je kar čofutalo . ■ ■« »Saj to je pa tist. Nobedn se ni pravo- časno pobrigal, da bi odma- šil jarke, snega bo pa tud kar ležal po ulicah. ■ ■« A si čula, da bo šlo baje na izlet v Betlehem tvAi nekaj komu- nistov?« »Ja, zakaj pa ne bi smeii tudi oni videt Betlehe- ma? Saj sem brala, ko piše, da so naredli eno anketo in kar štiri procente komuni- stov verjame v boga • • ■« »čuj, ko si že to amenla, moj je reku, da je en sekretar spravu tisto punco v službo. Kar inventiral je. pa je blo urejeno Drugi pa čakajo- Saj je najbrž še dost takih pri- merov ■..« »Si kaj slišala, al je res, da bojo baje tistmu. ki je stoiku svoj avto, ko je vozu pijan ko mavra, povr- nil škodo? Na, veš, kaj, ta je pa dobra, če se bo to zgodil, pa tukaj res ni nobene om- ge! ■.. Kam boš pa kaj šla za nov let? Midva se sprav- ljava v Italijo- Rada bi si ogledala Rim, da bi vidla tistga andžela ■ - -« »Jaz bom najbrž kar doma, saj veš, da šparama, če hočma kupt ti- stga pežota 504 - -.« • A pežota 404 bota kupla?« »Ne 404 , 504, taJcga v Cel j še ni. Je nekolk boljš od 404, ampak tud več košta; če se pa človk že odloč, se pa že splača - -.« »A 504? Saj borna midva tud prodala taunusa in se odlo- čla narbarž tud za pežota, ampak za 204 na dizlov mo- tor - ■■« »A si vidla, kako so okranclal Celje za praznike! Zadnje sem čula na cest, ko je nekdo reku, da se mu zdi to podobno kakim kitajsJam ulicam v času kulturne re- volucija A ni dobra« »Ni sla- ba. Ja, želim ti srečnga in veselga-« »Jez tud teb-« ČVEKALO V zadnjem času \Tse po- gosteje gostujejo v Celju znani slovenski in jugoslo- vanski pevci zabavne glas- be. Med njimi je bila tudi Majda Sepe, ki s svojim prijetnim glasom in veli- kim smislom za prijeten nastop vedno privabi mno- go ljubiteljev zabavne gla- sbe. Sicer pa je Majda ta- ko »polovična« Celjanka, saj je poročena z znanim komponistom, dirigentom in e?asbenikom Celjanom Mojmirom Šepetom. Foto: T. VRABL MIŠI, PODGANE, STE- NICE IN ŠČURKI ter ves mrčes mora poginiti, če se uporabljajo moja pre- izkušeno najbolj-ša in pov- sod hvaljena sredstva, kakor: ZA POLJSKE MIŠI 5 K, ZA PODGANE IN MI- ŠI 5 K, ZA ŠČURKE 5 K, TINKTURA ZA STENI- CE 5 K, UNIČEVALEC MOLJEV 2 K, PRAŠEK PROTI MRČESOM 2 in 4 K, TINKTURA PROTI UŠEM PRI UUDEH 3 K, MAZILO ZA UŠI PRI ŽI- VINI 2 K, PRAŠEK ZA UŠI V OBLEKI IN PERI- LU 2 K, TINKTURA ZA BOLHE PRI PSEH K 1.50, TINKTURA PROTI MRČESU NA SADJU IN ZELENJADI 3 K. Foš Ija po povzetju Zavod za ek- sport M. Junker, Zagreb. RAZGLAS. — ŠTETJE KONJ V CELJU. V sobo- to dne 22. in v nedeljo dne 23. februarja vršilo se b3de štetje konj. Last- nike in posestnike konj se v izogib strogi kazni po zivlja, da v označenem ne- prestopnem roku prijavi jo svoje konje in druge kopitarje (osle, mule) pri kom'siji na mestnem ma- gistratu! FREBRUAR, MAREC 1919 26. december 19fi8 2 STRAN Petek, 27. decembra: ob 10,15 F. Roš »Čarobna piščalka«, zaključena predstava za os. šolo Žalec. Ob 13. F. Roš »Čarobna piščalka«, zaključena pred- stava za četrto osnovno šo- lo, ob 16. F- Roš »Čarobna pi- ščalka«, 2aklju6ena predsta- va 23a Libelo. Sobota, 28. decembra: ob 13.30 F. Roš »Čarobna pi- ščalka«, zaključena predsta- va za Kovinotehno, ob 16 30 F. Roš »čarobna piščalka«, zaključena pred- stava za EMO. Nedelja, 29. decembra: ob 8.15 in ob 14-15 P. Roš »Ca- robna piščalka«, zaMjučena predstava za o«, šolo Rog- Slatina, ob 10.30 uri p. Roš »Čaro- bna piščalka«, zaključena predstava za Aero. Ponedeljek, 30. decembra: ob 13.30 Saša škufoa »Trnulj- čica«. Gostovanje v Zagor- ju. Predstava bo tudi ob 16- uri. Torek, 31. decembra: ob 9- F. Roš »čarobna piščalka«, zaključena predstava za Metko, ob 11- uri pa za šoJ. center B. Kidriča. Sobota, 4. januarja: ob 15.30 F. Roš »Čarobna piščalka«, za prvi šolska abonma. Nedelja, 5- januarja: ob 10- Machiavelli »Mandragola«, za I. nedeljski mladinsM abonma^ _____________ Union: od 25 do 29. 12. »Pet fantov za Singapur«, amer- barvni- od 30. 12. do 3. 1. »Ognje- vita karavana«, amer- barv- od 4 1. do 7. 1. »Zlati pete- lin«, mehiški barvni. Metropol: od 23 do 31 12. »Kekčeve ukane«, slov. bar- vni (samo ob 16. uri), 24- 12. »Festival Chaplina«, amer. (ob 18- in 20- uri) od 25. do 30. 12. »Operaci- Ja Strela«, amer. barvni (ob 18- in 20- uri), od 31. 12. do 3. 1. »Prišli so v Corduro«, amer barvni od 4- 1- do 8- 1. »Mož iz Marakeša«, franc. barvni Kino Dom: od 27. do 30. 12. »Odpadnik prerije«, amer. barvni od 31 12- do 3. 1. »Svin- gerji«, amer. barvni od 4. 1- do 8. 1. »Veronild- na dolga noč«, italij- barvni mEDiTVi SILVESTRSKI MENUJI Vas morda zanima, kaj bo- do kje jedli zadnjo noč v le- tu? • V dobmskem zdravilišču so pripravili takle Silvestrov menu: lovski zavitek 69 kot predjed, novoletni mesni epi- gram, francosko prilogo, so- lato, sadno kupo h la Dobr- na in buteljko vina. • V hotelu Paka v Velenju bodo svojim gostom postregli z naslednjimi jedrni: šilce a- peritiva, Silvestrov narezek, juha z zdrobovimi žličniki, pečen puran, pečeno svinj- sko, mešana priloga, sezon- ska solata, nun-punč torta s smetano, kava in vino. • V hotelu Celeia v Celju pa so izbrali taikle sestav: kraški pršut z olivami, Sdlve- strova plošča (iječen puran, svinjsko meso, teletina po pariško itd), fina priloga (ar- tičoki, pomes frittes, stročji fižol s slanino, grah z mas- lom, korenjček na angleški način), sestavljena solata, a- nanas kupa, novoletne slane paličice in ka^/a SILVESTRO- VANJA CEUE: hotel Evropa — re- zervacija in konsumacija 65 ND, hotel Celeia — re- zervacija s konsumacijo 70 ND, restavracija Kladi var — domača glasba, rezerva- cija in konsumacija 30 ND, športna hala Kladivar — 25 ND, Celjska koča — 40 ND in Stari grad, kjer ve- lja rezervacija sedeža samo 3 ND. GORA OLJKA: zabava s ple- som, obvezen Silvestrov me- nu — 35 ND. Na razpolago so tudi ležišča. DOBRNA: v zdraviliški resta- vraciji stane vstopnina, Sil- vestrov menu, steklenica vina 70 ND, v hotelu Tri- glav pa 40 ND. ROGAŠKA SLATINA: tradici- onalno silvestrovanje v vseh prostorih zdraviliškega do- ma — rezervacija 30 ND, topli Silvestrov menu p>a 40 ND- V to sodi tudi ape- ritiv in buteljka vina- V ka- vami terapije pa velja re- zervacija 25 ND, hladni me- nu pa 40. VELENJE: silvestrov menu v hotelu Paka v Velenju sta- ne 70 ND, silvestrovanje v restavraciji Jezero pa 20 ND, brez komuniacije. Le- žišča v hotelu Paka so od- dana. ŠOŠTANJ: tradicionalno sil- vestrovanje v Kajuhovem domu — 40 ND. Za goste, ki bodo tu ostali najmanj tri dni, pa so določili tudi cenen penzion — po 25 ND za osebo. Silvestrovanje bo tudi v restavraciji »Pri pro- sti« in v gostilni »Kmečki dvor«. Vstop je prost in tudi konzumacije ni. MOZIRJE: silvestrovanje v hotelu Turist stane 80 ND, v kar je poleg izbranega silvestrovega menuja všteta tudi staklenica šampanjca na dve osebi- GORNJI GRAD: V Turistu velja rezervacija 3 ND. LOGARSKA DOLINA: Planin- ski dom v Logarski dolini je že oddan. Seveda pa bo Silvestrovati možno tudi drugje. Mi smo izbrali sa- mo nekaj najzanimivejših prireditev. Podobno kot celjske trgo- vine, je tudi celjska tržnica že na zunaj 'spominjala na novoletne praznike. Smrečice, velike in majhne, ki jih je na trg pripeljalo Gozdno go- spodarstvo, pa tudi privatni- ki so se letos izkazali, so prav obkrožile tržnico- Tudi prehudo drage niso bile — najmanjše po 1 novi dinar, največje pa po 30- Novoletno vzdušje so pri- čarali tudi kupi orehov. Je- drca so branjevci prodajali po 26 do 30 ND kilogram, ce- le orehe pa pkd 7 do 9. V zad- njem tednu so se orehi neko- liko podražili, medtem ko jajca še vedno prodajajo po 70 do 90 para. če bi letošnje decembrske cene na celjski tržnici pri- merjali z lanskimi, potem bi bili lahko kar zadovoljni. So- lata, ki je lani stala 5 dinar- jev kilogram, je letos po 4 dinarje. Tudi špinača je za 4 dinarje pri kilogramu cenej- ša, saj stane »'samo« 6 dinar- jev. Krompir in čebula sta bila tako lani, kot letos po 1 ND, oziroma po 3,50 do 4, ohrovt pa, ki ga letos proda- jajo po 1,50 do 2 ND, je lani stal 3 ND kilogram. Le jabol- ka so nekoliko dražja. Lani smo jih v tem času kupovali še po 1 novi dinar, letos pa jih za ta denar ni mogoče do- biti, temveč stanejo do 2,50 ND. Tržnica bo 1. januarja za- prta, 2. januarja pa bodo po- slovali od 7. do 10. ure. To velja tudi za pekarno in mes- nico. 5 LET ZA UBOJ SILVA SKORJANEC IZ BIS- TRICE PRI LESICNEM JE BILA OBSOJENA ZA UBOJ V JURKLOŠTRU- ŽALOSTEN EPILOG DRAME. KI JO JE POVZROČIL NEODGOVORNI DON JUAN NA KOZJANS- KEM- Pred petčlanskim senatom celjskega okrožnegv; sodišča, ki ga je vodil sodnik VEKO- SLAV TANKO, je bila prejš- nji teden razprava zoper 23-letno SILVO SKORJA- NEC, mater dveh mladolet- nih otrok, ker je 19. septemb- ra v Jurkloštru z nožem ubi- la 34-letno CVETKO JUG, ženo ALBINA JUGA, očeta dveh Silvinih n ezakonskih otrok. O uboju smo že podrobno pisali, če sedaj na kratko povzamemo ne moremo mi- mo dejstev, ki so po dvoje nezakonskih otrok, za katere je sodišče razsodilo, da je oče ALBIN JUG, doma iz Virštanja. Silva bi naj spoznala A. Ju- ga na veselici v Kozjem. Med mladima se je vnela ljubezen, pozneje je bil spo- čet otrok. Toda že med no- sečnostjo, ko bi Silva potre- bovala največ ljubezni in po- zornosti, jo je A. JUG neod- govorno zapustil, še več. Zbližal se je z dekletom v Podčetrtku in še to oneča- stil. Tudi njo je že med no- sečnostjo Hapustil in se vrnil k Silvi. Ta se je morala zara- di duševne raarahljanosti zdraviti v Vojniku in Ljub- ljani. A. Jug je po obtoženkini iz- povedi, obljubljal zakon. Te obljube so mlado Silvo to- liko zapeljale, da je znova sprejela razmerje z njim. V tej ljubezsni je bil spočet drugi otrok, čeprav je tekla pravda o očetovstvu za pr- vega, kajti A. Jug je zanikal, da bi bil oče, predvsem pa ni hotel nositi materialne od- govornosti za svoje don juanstvo. Ko je bila Silva pet mesecev noseča, je izvedela, da se je A. Jug pK>ročil s tret- jo. Cvetko, materjo enega nezakonskega otroka. Silvo je zavrgel, prav tako pa tudi ostale nezakonske otroke. Vseh bi naj imel kar štiri! Silva se je vsekakor znašla v težkem gmotnem položaju, kajti A. Jug ni plačeval hra- narine niti za prvega otroka. Silva je začela pisati pisma v Jurklošter, in ker ni bilo odgovorov je začela groziti. Ko tudi to ni zaleglo se je 19. septembra zjutraj odpra- vila peš v Jurklošter. V tor- bico je vtaknila, kot je izja- vila pred sodniki, kuhinjski nož »za vsak primer«. V Jurkloštru je poizvedela kdo in kje je Cvetka ter se nato napotila v poštni urad. Tu je Cvetko ogovorila. Po obtoženkini izjavi Cvetka ni hotela z njo razpravljati o alimentaciji in ji je zato velela naj urad zapusti. Ko je Cvetka z grožnjo zamah- nila proti obtoženki je ta po- grabila nož in jo zabodla. Takoj potem je zbežala pro- ti domu. Cvetka je uspela le poklicati na pomoč in je že čez nekaj minut lunrla. Sodni senat je pri razsod- bi upošteval okoliščine v ka- terih je obtoženka živela, njeno zdravstveno stanje, preživeto tragedijo in to, da ima dvoje mladoletnih otrok ter jo obsodil na pet let stro- gega zapora. - ee Dežurstva LEKARNE: od 21. do 28. decembra je dežurna Nova Lekarna na Tomšičevem tr- gu, od 28. dec. do 3. jan. pa lekarna Center v Vodnikovi ulka. Prejšnji teden so kneili v Celei 482 domačih in 303 tu- jih gostov, v hotelu EJvropa v Celju pa skupno 381 go- stov. Med tujci je bilo naj- več Avstrijcev in Nemcev, pa tudi čehoslovakov. V HOTELU PAKA VELE- NJE pa je nočevalo 74 do- mačih in 27 tvijih gostov. Program radia Celje je vsak dan od 16. do 18. ure. Prva ura je zmeraj name- njena čestitkam. Bralce naj opozorimo, da bo postaja imela zadnjo od- dajo v tem letu v ponedeljek 30. decembra od 16. do 18. ure. V torek, sredo in četrtek ne bo oddaje. ' KJE NAJ BO AVTOBUSNA POSTAJA? Stanko Skočir, Zidani most: Vprašanje: Prebivalci Zidanega mo- sta imajo nemalo težav, kadar hočejo na avtobus. Nekateri avtobusi namreč ustavljajo na prostoru pred železniško postajo, drugi pa potnike »pobere- jo« Irar spotoma pri cest- nem križiščiu. To velja predvsem za avtobuse av- toturističnega podjetja Iz- letnik in podjetja Gorjan- ci iz Novega mesta. Ali se podjetji ne bi mogli do- govoriti, da bi šoferji nji- hovih avtobusov zapeljaM še kakih sito metrov dalj in ustavili pred železniško postajo? Pa bi bilo med potniki manj nesporazu- mov in slabe vodje. ODGOVOR ŠEFA PRO- META AVTOTURISTIČ- NEGA PODJETJA IZLET- NIK CELJE: Pred želićzniško postajo so doslej ustavljali le av- tobusi, ki jim je Zidani most končna postaja. Vsi ostali bi morali potem na- mreč obračati, to pa bi bilo na vsak način nepri- jetno. Drži pa, da bi v tem primeru morala ob- činska skupščina določiti postajni prostor, pa lju- dem ne bi bilo treba ugi- bati, kam naj gredo, da bodo počakali avtobus. Tako pa se seveda lahko primeri, da šofer ustavi avtobus tam, kjer je to najugodneje. Prizadeti prebivalec gor- nje postaje »Oprešnik«: Iz dopisa, ki so ga poslali prizadeti prebivalci gornje avtobusne postaji »Opreš- nik« med Solčavo in Ro- govilcem povzemamo ne samo vprašanje, marveč tudi ugotovitev, da je na- sitai spor, kjje nao bo po- staja, ali spodnja za devet ljudi, aii gornja, na kate- ro je ivessanih 27 ljudi. Očitno so se dogajale tudi čudne zadeve okofli postav- ljanja vidnih sanakov za avtobusno F>ostajo in po- dobno. Bil je celo primer, ko si je nekdo »sposodil« tak znak in podobno. Avtoturistično podjetje izletnik: Poznamo primer pa tudi ž^je in spore ta- mošnjih ljudi za to po- stajo, žal moramo pove- dati, da za določevanje lo- kacije avtobusnih postaj ni pristojno naše podjetje, čeprav opravlja avtobus- ne prevoze, marveč samo oddelek za splošne zadeve skupščine občine Mcsirje (v tem primeru). Kolikor nam je znano, se je pri- stojna silužba odločila za kompromisno rešitev. Naj bo ta primer tudi poduk, da se prebivalci za določevanje lokacije av- tobusnih p>ostaj obračajo samo na pristojne organe občinskih skupščin. Naše podjetje sodelujejo pri obravnavanju takih vpra- šanj samo kot svetovalec. Milan Božič KAJ JE Z DAVKI? IVAN BUTARA, Celje: »O novih davčnih obvez- nostih so razpravljali sko- raj vse leto, pred dnevi pa je bil predlog zakona sprejet. Kolikor sem za- sledoval obraaložitve v ti- sku in RTV, moram žal povedati, da mi niso po- vsem jasne. Zakaj ne bi reldi bobu bob in bi pri- šli na dan z natančnim iz- račimom, ali če hočete s formulo, po kateali bi si vsakdo lahko sam ianaou- nal, koliko bo po novem plačal. Podobno veil(ja tu- di aa trikratno povečanje obsega zavarovanja avto- mobilov in za druge pove- čane dajatve s tem v zve- zi, o katerih si verjetno večina voznikov ni povsem na jasnem. Smo namreč tako na hudiče komplici- rani, da bd nas sam mrag težko razumel. Kanj misli- te?« ODGOVOR UREDNIŠ- TVA: Vprašanje g pri- pombami je vsekakor zelo umestno in aktualno, za- to bomo v prvi novoletni številki skušali nanj po- drobno odgovoriti. Prepri- čani smo, da nam bo za- varovalnica posredovala ustrezne podatke in da bo- mo lahko postr^li tudi z izračunom davkov na ose- bne dohodke. KADRI IN IZOBRAZBA Na vprašanje Ivana Cr- -omina, kolikšen je od- stotek zaposlenih kadrov i višjo, visoko in srednjo izobrazbo v primerjavi z ugotovitvami zadnje ana- lize (za celjsko občino), na katerega nismo mogli »dgovoriti z objavo (v prejšnji števiki), nam je komunalni zavod za zapo- slovanje v Celju posredo- val odgovor: »Analiza, kd jo omenja vprašanje, je bila naoreije- na pred štirimi leti. Po- datkov o spremembi strukture še nd, vendar pa smo pred časom amke- tirali 88 podjetij. Tako bomo lah'ko v fcraibkem primerjali tedanje ugoto- vitve z najnovejšimi. An- keto bo namreč oboreuvna- rala skupščina komunal- nega zavoda na bližnijem aasedanju, z remltatl pa bo seveda seznanjena tu- di jaivnost.« MOTEL V CELJU? Miha Žumer, Drapšinova 12, Celje: »Slišal sem, da nameravajo ob celjskom baaenu graditi motel. Za- nima me, če je takšna gradnja umestna, saj ve- mo, da bo v bodoče glav- na cesta speljana mimo mesta.« Marjan Ašič, Skupščina občine Celje: »Pred dnevi je bil v C^lju razgovor na katerem so sodelovali predsta\'niki Zavoda ing. Stanko Bloudek iz Ljub- ljane, predstavniki Neptu- na in investitorja. Sprejet je bil sklep, da je gradnja motela s testirnim cent- rom ob bazenu umestna. Pripravljajo se osnovni načrti- Ostali prostor je namenjen zelenicam, ki jih v okolici bazena pri- manjkuje. Tako odpade možnost gradnje manjše- ga športnega objekta za rokomet, košarko in od- bojko. Tudi vodstvo Nep- tuna zahteva, da se oko- lica tako uredi, da bo ce- loten prostor rekreativni center.« POŠILJAJTE VPRAŠANJA v tej naši rubriki, vam dragi bralci, posredujemo odgovore na kakršnokoli vprašanje z vseh področij našega življenja. Nekaj bralcev se je že oglasilo s svojimi vprašanji, mi pai smo jim preskrbeli ust-| rezne odgovore. Tudi vi sej odločite in povprašajte po stvareh, ki vas zanimajo. Takoj se odločite ter nam postavljeno vprašanje na- pišite na dopisnico! 26. december 1968 STK* \ 3 NATAŠA URBANČIČ ŠE ENO LETO V CELJU Odlična atletinja Nataša Urbančič, članica AD KLadivar se je odločila, da bo še naslednje leto ostala v Celju. Po prvotnih načrtih se je name- ravala vrniti v Avstralijo že ob koncu letošnj^:a leta. Njena prisotnost bo vsekakor v veliko ko- rist ženski ekipi Kladivarja, ki bo lahko s po- polno postavo v naslednjem letu konkurirala za najviš.ii naslov v državi. ROKOMETAŠI V AVSTRIJI IN ČSSR Celjski rokometaši, ki letos že drugič nasto- pajo v zvezni ligi bodo v naslednjem mesecu odpotovali na turnejo po Avstriji in Češkoslo- vaški, kjer bodo odigrali nekaj prijateljskih te- kem. Na poti bodo okoli deset dni. Vsekakor bo turneja v veliko korist rokometašem, da bo. do dobro pripravljeni za prihodnje nastope v zvezni ligi. Trenutno vodi kondicijske treninge Roman Lešek, društvo pa je razpisalo tudi mesto tre- nerja prve ekipe, ki bi vodil RK Celje do konca sezone. RAZMAH V VSEH KATEGORIJAH Košarkarski klub Celje je že v prvem nasto- pu v republiški ligi dosegel lep uspeh. Vse to je pripravilo vodstvo, da je takoj začelo zbirati mlade in nadarjene košarkarje, ki bodo kasneje lahko nadomestili starejše. Tako trenutno tre- nira okoli 120 članov, od tega je 70 pionirjev. Z delom so začele tudi pionirke in mladinke, kar je za naše mesto vsekakor razveseljivo, saj do sedaj ženske košarke nismo imeli. , MLADINSKA REPREZEN- TANCA ČSSR V CELJU v soboto, 28. decembra, ob 18. uri bo na umetnem drsaUšču v celjskem mestnem parku zanimiva prijateljska mednarodna tekma v ho- keju na ledu, v kateri se bo domače moštvo ho- kejistov srečalo z mladinsko dravno reprezentan- co Češkoslovaške. Mladi češki hokejisti bodo ko- nec decembra nastopili v Gradcu, takoj za tem pa bodo obiskali še Celje. Pretekli teden sta bili na celjskem lunetnem drsališču dve hokejski tekmi. V prvi so se že drugič v kratkem času srečali igralci vevške Siar vije (člani prve lige) ter domačini. Zmagali so gostje z rezultatom 8:3 (4:0, 2:1, 2:2). Druga tek- ma p>a je bilo prvenstveno srečanje mladinskih moštev Celja in Jesenic. Po močno izenačeni igri so zmagali izkušenejši gosti 5:4 (3:3, 0:0, 2:1). Rezultat je razveseljiv, lepa pa je bila tudi igfra. -mb PIONIRJI IMAJO VSTOP PROST Upravni odbor HDK Cel,je je sklenil, da ima- jo pionirji do 14. leta starosti prost vstop na vse hokej^e tekme. Ta sklep so mladi toplo pozdra- vili, zato ni n^ljučje, da so v velikem številu obiskali nekatere zadnje prireditve na ledu. ŠTEVILNA TEKMOVANJA V CELJU Pred dnevi je Občinska zveza za telesno kul- turo organdziraJa občinsko .sindikalno prvenstvo v kegljanju, na katerem je sodeliovalo 24 moških in tri ženske ekipe. Proti pričakovanju je bUa najbolj ja ekipa Elektra (1058 podrtih k^ljev) pred Aerom, Ingradom itd. Pri članicah so bile najboljša ekipa Elektra (1058 podrtih kegljev) Ob dnevu republike je na turnirju Aere sode- lovalo osem ekip, zmagovalec pa je bil organi- zator (784). V počastitev dneva JLA je na tur- nirju, ki ga je organizirala zveza rezervnih ofl- cdrjev, zmagala ekipa Invalidov (740) pred EMO, JLA itd. Na prijateljskem četveroboju so ana- gali Celjani s 1518 podrtimi kegiji. J. LUBEJ LEP USPEH CELJSKIH ŠAHISTOV V UUBLJANl Na zaključnem ekipnem prvenstvu v LjubJjand so Oljani zaigrali izredno dobro in osvojild dru- go mesto. Premagali so Domžale In Koper, b zmagovalcem Ljubljano pa igrali neodločeno. Z drugim mestom so si pridobili pravico, da pni- hodnje leto brez kvalifikacijskih tekem nasto- pijo v finalu. Najboljša sta bila Jazbec in Užma- hova, ki si& zmagala v vseh treh partijah. S. PERTINAC. Sestrici se imata zelo radi. Tudi na ledu... (Foto: M. Božič) PROTI DROBITVI • Med društvi so po doseženih uspehih v ospredju: AD Kladivar, RK Celje strelci, kegljači in hokejisti na travi • Do kdaj še razdrobljenost igrišč in društev • Ali dovolj vrednotimo celjski šport Leto je ponofvno aa na- mi. 2iastavljein)0 delo smo ali nismo uspeli opraviti. Tako je tudi pri športnih društvih, kjer je bilo v za- četku veliko udarjanja po zvonu, danes pa je od vsega ostalo bolj malo. V Celju med posiameznimi društvi še vedno prednja- či AD Kladivar, ki pa bo v prihodnjem letu glede kvalitete atletike zelo os- labljen saj je mnogo tek- movalcev odšlo v vojsko, starejši tekmovalci treni- rajo v lastno zadovoljstvo, mladi, ki jih je resnično veliko, pa še niso zreli za večje dosežke. Lep razvoj so v tem letu pokazali rokometaši, hokejisti na travi in ne nazadnje keglajči in strel- ci. Prav kegljači so osvo- jili vrsto najpomembnej- ših naslovov v državi. V drugih športnih pano- gah pa lahko upravičeno pričakujemo kvaliteten na- predek v naslednji sezoni in to zlasti pri HDK Ce- lje, košarkarjih, dvrgalcih uteži ter odbojkarjih in plavalcih. Pomembno je, da v vseh omenjenih dru- štvih delajo kvalitetni tre- nerji in to največ z mla- dimi ljudmi. Nobenega pravega napredka pa ni pri NK Celje-Kiadivar. Ob športnih uspehih in neuspehih pa se pojavlja aktualno vprašanje. Zakaj še do danes niso posame- zna športna društva za- čela razpravljati o zdru- žitvi v eno samo enotno društvo z raEličnimi sek- cijami. Kaj bi pri tem pridobili, verjetno ni po- trebno povdarjati. Zdaj se vsako društvo ukvarja z administrativnimi, tehni- čnimi in finančnimi zade- vami, pri združitvi v eno- tno društvo pa bi to vse- kakor odpadlo. Celje ni tako veliko mesto, da bi moralo imeti 20 društev, ki so popolnoma samo- stojna. Sicer pri združitvi ne gre za kmitev samo- stojnosti, pač pa za racio- nalizacijo. Isto velja tudi za športne objekte, ki bi jih ob enotem društvu la- žje gradili (bilo bi nam- reč manj prerekanj, kdo naj bo prvi na vrsti!). O vsem tem bi bilo potrebno v naslednjem letu več raz- mišljati in poiskati tisto pot, ki bi pripeljala do uspeha celotnega celjske- ga športa. T. VRABL POZOR SMUK! v delovnem načrtu celjske- ga smučairskega društva Iz- letnik zavzemata v zdajšnjem času vidno mesto zlasti dve nalc^: ustanavljanje smučar- skih aktivov v delovnih orga- nizacijah ter nadaljnja poži- vitev dela med skakaici Pobuda za ustanavljanje smučarskih aictivov v delov- nih organizacijah je naletela na plodna tla. Pri vsem tem ne gre samo za organizacij- sko utrditev kluba, za poveča- nje števila članov, marveč tu- di za to, da se smučanje kot športna in rekreativna dejav- nost razširi med člane delov- nih organzacij- Matični klub pa obeta aktivom tudi znatno pomoč ne samo v organiza- ciji tetanovanj za člane delo- vnih organizacij, marveč tudi v prirejanju tečajev zsl za- četnike in diruge, v organiza- ciji izletov in podobno. Glede na to, da kolektiv avtoturi- stičnega podjetja Izletnik upravlja s posto jemko pri Celjski koči, zatem z dvema vlečnicama prav tam in da bo kmalu nared tudi vzpenja- ča na Golteh je več kot razum- ljivo, da bodo imeU člani smučarskega kluba in s tem tudi člani aktivov določene ugodnosti. To pa je vsekakor prednost, ki je ne kaže pre- zireti- Dobro zastavljeno delo v lanski sezoni nadaljujejo tu- di skakalci. Po odhodu Andreja Nahtigala v Ljublja- no so ostali brez trenerja. Odločili so se za vzgojo last- nega- Mimo tega preurejajo ska- kalnico v mestnem parku, ki bi naj po novem dovoljevala skoke do 50 metrov. VziOore- dno pa tečejo vse priprave za izvedbo republiškega pr- venstva mladincev v smu-- carskih skokih, ki bo janu-' arja prihodnjega leta M. B. POZDRAV IZ ZADRA Oglasil se je Adi Vid- majer, znani alet AD Kla- divar in telesnovzgojni delavec v Preboldu, ki služi vojaščino- S pozdra- vi je prišla tudi čestitka za Novo leto. ki jo je na- slovil športni redakciji li- sta ter vsem športnikom in športnicam celjskega območja. Naj velja enaka želja za srečno in zdravo Novo leto tudi Adiju! Ne jezite se! Dobili boste lepšega Veliko je knjig, ki opisujejo življenje zdravnikov. V mnogih vzbujajo željo, da bi sami nekoč stali ob operacijski mizi in se borili za življenje svo- jega bližnjega, oblečeni v slavno belo obleko z masko na licu. Toda ko človek vidi delo ki- rurga ostanejo sanje le sanje, resničnost pa se obarva s človeško krvjo. Pod celjatoo boMišnioo je piravu iabiriait hodnikov, dolgih, krat- kih, širokih in oakih. Nekje v sredini so sobe dežurnih kirur- gov. Nekoliko neprijetno mi je bilo, ko siva šla z dr. Demšar- jem skozi oddelek. V pogledah pacientov sem opazil rado^/ed- nost, drugi del številnega prebi- valstva te velike hiše pa ni poka- zal nobenega zanimanja. V majhni sobici sem prvič v žiivljenjiu oblekel popolnoma bedo zdravniško obleko, ki ni bUa de- lana po meri. Kljuib prekratkim hlačnicam in rokavom ter dvema črnima packama sem v tremiitku postal nekaj drugega kot prej v civilni obleki. Zopet pot skozi oddelek. To pot drugačni pogle- di. V očeh bolnikov zaupanje in sipoštovanje, pri zaposlenih pa radovedno vprašanje: »Nov zdra'mi'k?« Pomislil sem: ali oble- ka res naredi človeka? Malo po- zneje v ambulanti in pri opera- cijski mizi pa sem spoznal, da to ne more držati. Za obleko ki- rui^a ni vsak človek! PRVI PACIENTI Z dr. Demšarjem sva »pričela delati« kot dežurna ob 15. uri po- poldne. Sesitre in drugi so že ve- deli, da bom kot novinar pr^i- vel noč z dežurnimi kiruirgi, zato me ni bilo pired njimi strah toU- ko, kot pred bolniki, ki so bili v hodni^ku, saj se ne bi počutil piri- jetno ob vprašanjiu: »Tovariš dokit^ir, kaj mi.slite, bo to zlom?« Pričelo se je. Sestra je klicala paciente, ki so dr. Demšarju kazali noge, ro- ke in ostale dele telesa. Napor- no popoldne se je pričello z zlom- ljeno kljoičnico, poškodovano glavo in se končalo preko števil- nih drugih poškodb z odsekanim prstom. Vsakdo je prišel v am- bulanto z neizmernim zaratpa- njem, češ saj me bodo pozdra- vili. Tudi sam sem bil prepričan, ko sem opazoval dr. Demšarja pri delu. Kratek pregled, prija- zen razgovor, hiter narek diagno- ze strojepiski, slikanje, ravnanje zlomljene roke in pacient je od- šel domov. Zvrstila so se stari in mladi, moški in ženske. Prestra- šene oči, mirni otopeli obraai, drhtenje rok, vaMiki bolečine, p>ovsod pa veliko vprašanje v očeh: Kaj bo? TUDI PRETEPAČE ZDRAVIMO Prišel je ves povaljan, raztir- gan z iBnazanimi obvezami okoli zapesitij in širokim topim nasme- hom na abtolčenem licu. IVDad človek. »Sem tečen, ko vam dajem de- lo? Hudiča, pil sem celo noč, pa sem mahnil po sipi ali po zobeh, ne vem bočno, pa s klijo sem si malo zarezal žile,« je bilo zgošče- no poročilo pacienta. Pobrali so ga na cesti med šmairjem in Šentjurjem, krvave- čega. Pijača, slaba družba, pre- tep, razbito Mce in ikiratko raz- mišljanje o vrednositi takšnega življenja. Misel obupa in alkohol sita se združila. Reziultat — prere- zane žile nad zapestjem roke. Medtem ko ga je sestra obve- zovala, je še enkrat deijal: »Ali nisem tečen?« ■ Da, tudi takšne je potrebno zdraviti, čeprav je kirurški od- delek le zadnja postaja njihove poti in prva v vršiti drugih, ko bo šlo manj za telesno zdrav- ljenje. PROSTOR IN ČAS Ko so ga pripeljali, sem se ustrašil, medtem ko je dr. Dem- šar mimo pristopil in dejal: »Kaj je z vami?« Moški ni vedel oc^vora. Obraz je imel močno poškodo- van, oči pa so buljile v nas, ki smo ga obkrožili. »Ali veste, kje ste?« ga je vpra- šal doktor. »V Laškem,« je s težavo izda- vil. »In kateri dan je danes?« »Sreda.« Bdi je petek. Mopedist, verjetno pod vpli- vom alkohola, se je vračal do- mov in padei. Pozneje sem v septiki gledal, kako so »očistifli« drobni pesek, ki je bUa z njdm napođnjena grda zevajoča rama med ustmi in nosom. Dr. Novak se je ves čas mimo p>ogovarjal z njim, sam pa sem opazoval delo tri metre stran. Krvava pena je prehajala od nosu k ustom, ra- na je zaradi čiščenja positala rož- naiba, male škarjice pa so previ- dno odstraryevale pesek. Pokaza- la se je velika luknja — usitnica je bila popolnoma pi-ebita. Če- prav je bil že na operacijski mizi, se človek še vedno ni zavedal kaj je z njiim, kje se je zgodila ne- sreča, le da mora domov je go- voril, medtem ko je prosil za ci- gareto vsakogar, ki je bil v bli- žini. »RAJC DOZA« v kratki pavzd, ki je nastala zaradi pomaojikanja pacientov, smo popili kavo in to z velikim užitkom. Po gledanju vseh teh zlomljenih udov, krvavečih ran, zagnojenih in oteiklih brazgotin se ti kava, pa naj bo še tako sla- ba, izvrstno prileze. Menim, da bi jo lahko kirurgi dobivali za- stonj, tako pa uporabljajo »orne fonde«, ki jiiii sami zberejo. Višji rentgenski tehnčk Ivan Gorjup naju je z dr. Demšarjem povabil na kratko »raje dozo«. Previdno sem vprašal, kaj to pomeni. Nevarnost rent^genskih žarkov vsi poznamo, najbolje pa trije tehniki na kimrškem oddelku, ki neredko delajo ves dan in vso rkoč sikupaj. »Raje doza« pa je za tiste, ki prvič pridejo k njim, z njo pač malo zastrašijo vsaiko- gar, ki hoče videti njihovo delo. Prizmam, da mi kljub debeH za- ščitni preobleki ni bdlo prijetno. NOČ JE DOLGA Nočna službe se je pričela — vsaj zame — z operacijo slepiča ob 20. uri. Na miaii je ležal pre- cej debel pacient. Doktorji žim- tar, Navak in š^ova so bili pri- pravljeni. Prva zareza je odkrila debel sloj sala. »Težko bo najti,« je zasforblije- no odkimava! dr. 2untar. Minute so tekle. Vročina nara- ščala. Znojne kapljice na čelih so bile vse pogostejše. Normal- na operacija slepiča traja 20 mi- nut. V takšnem primernj, kot je bil ta, še posebej, če je že razlit, pa traja tudi mn in več. Odšel sem! Zakaj? Ni mi po- stalo slabo, kot so mi nskateri obljubljali. Enostavno nisem več prenesel pogleda na veliko odpr- tino v človeškem telesu, sopenja pacienta, nož, škarij, krvi, okr- vavljenih gaz, štrlečega sala, močne luči, vročine, pač vsega, kar je bilo v operacij siki dTO^rani. Zunaj sem si odvezal masko in nervozno prižgal cigareto. Ki- rurg? Toliko opevan pokldc! Beli- na operacijskih dvoran na film- skem platnu! Noži, ki fino režejo meso! Zgodbe o živLjenju kirur- gov! In še in še, kar si zamiš- ljamo o njih. Resnica je zame samo ena: na- porno delo, ko ti pod prsti drge- ta človeško telo, človek, ki ti zaupa; človek, ki se morda ne bo več zbudil — sit-rahotna odgo- vomosit za tega drugega človeka, ki je prav tako samo človek, sto- ječega nad njim v beli halji in z okrvavljenimi rokavicami. RANE IN ZLOM! »Zvečer naj bi prihajali samo najnujnejši primeri, pa žal ni ta- ko Krivi so mnogi okciliški zdravniki, ki nam iz oddaljenih krajev pošiljajo ljudi, ki bi lahko mirno počakaU jutra. Ker ni takšnih poškodb, da bi jih ob- držali na oddelku, nastane pro- blem, kam z njimi, prevoza do doma pa nimajo,« mi je pojasnil primari j dr. Jenšterle, ko sva prišla v nočno sprejemno ambu- lanto. Bilo je sedem pacientov. Veči- noma zlomi, nič resnejšega. »Mižek figa, kaj si delal z ro- ko?« je prijazno vprašal fantiča dvanajstih let. Mali Stojan je pa- del in si zlomil roko. Kaj s fan- tom? Bodo morali čaikati nekaj ur zaradi narkoee in spustiti fan- ta, ki je bil iz oddaljene vasi v bližini 2alca, opolnoči domov? Prim. Jenšterle je sitopil k nje- mu: »Bova mak) pogledaLa roko?« Nežno ga je p9?i(jed aanjo in ma- lo sitiisnid. »Kaj, se kaj pretepaš s soSolcl, Mižek figa?« »Au, aiu . ..« Samo dvakrat je Stajen valdik- nil in roka je bila poraivnan«. 2e čez pol ure je lahko odišefl domov z roOoo v mavcu do ramena. Starejši možakar je padel. Glo- boka, zevajoča rana na čelu je obetala dolgotrajnejše čiščenje, obrezovanje in šivanje, ki ga je ob 23. uri mimo in potrpežljivo opravil mlajši dežurni, dr. No- vak, Nato še opeklina na nogi delavca iz Železarne štore in ura je bila 24. »Cez pol ure začnem delati,« se mi je nasmehnil dr. Novak, ki bi kot mlajši moral prevzeti dežurstvo v ambulanti ob 0.30. V resnici pa je delal vse dopoldne. Zopet kavica, razgovor, skrb za bolnike na oddelku in nenadoma je bila uira dve zjutraj. »če doisedaj nd bilo nič, tudi sedaj ne bo.« Odšli snao mamo septike, sve- tle in očiščene, v kateri so že ne- kaj ta^nuitkov prej naporno de- lali. Spoir^ j« ^»i^to sladko. Vse do šestih ztiuteaj. Bdila je ena tistih redkih noči, ko niso zbudili de- žurnih kiffUTgov. Cepirav sem si na začetku dežurstva želel, da me bodo zbudili, sem bil drugo ju- tro srečen. Odhajal sem, ko se je za ostale začenjal zopet nov delovni dan na kirurškem oddel- ku celjske bolnišnice, dan in noč v operacijjski sobi, oto krvi, gnoj- nih in globokih ranah, zlonfMh . . . Tekst: MILAN SENICAR Foto: TONE VRABLJ Vsakodnevni prizor iz septike. Doktor Nikita Georgijev, med. sestra Zdenka Vzmah in strežnica Eva Lampret pri delu. Pričctek pacientove poti. Razgovor z dežurnim dr. Dem- šarjem v sprejemni ambulanti. Doktor anestezist Magda še- ga pri opravljanju odgovorne dolžnosti 36. december 1968 STRAN 5 ODMEVI NA TEDNIKOVO AKCIJO: NAJVEČ JIH JE REKLO: HVALA! Akcija, ki so jo našd novinar- ji izjpelijaJM in obijaviili v ponejšintjii številki pod naslovom »S starim pečatom in prazaiim žepom po milijone« je uspela. Nismo je za- snovali zato, da bi W2afirkavala« trgovce, marveč zato, da bi jim poma^aJi. Sicer pa se nimamo namena opfavičevati. * Ko smo minuli teden vozifli j)(kupljeino« blago naaaj v oeljsike trgovine, smo bili piripravtlijeni na morebitne iabruhe in zaplete, pa jih ni bilo: Najipretj smo bdli v »Slovendtja šport«. Vcmdli smo šahe in ša- hovsiko turo. Bito jim je žal, ker so že nairočDi nove šahovske gar- niture. V knjigami založbe »Obzorja« so menili, da je zadeva dvoretana, ker loudem na všeč, če kdo za- hteva od njih, da se legitimira- jo in da se lahko z^odi, da bi jdh kupci začeli zapuščati... Morda res, toda razumeti bd moraJi predvsem kuipci, da še ne živi- mo v idealni dTužbi brez ljudi z doOgimi prsti in da zahtevek, da se kupec, ki kupuje z naročilnico, tudi legitimiira, nd žalitev. Mladinska knjiga je dobila sipet natsaj svoj kiup knjig, za katere 90 bili ob nakupu nairavnost ve- seli, da so se jih zmebili, kajti niso sodflile med ad)olbro idoče Mago«. V Ljudskem magsizdnu, zdaj ITkanini, so biOi sicer malo v za- dregi, vendar so dejali, da je aikcija dosegla svoj smoter, da je zanje to šola, kajti, če bi bil kupec zares nepošten, bi proda- jalec bil ob tri mesečne plače. V »Volni« je bilo podobno, tu- di tu so brez ugovarjanja sprejeli blago nazaj s pripombo, da je akcija poučna. V knjigami Državne zaiožbe je upravnik odkrito prizoaJ, da je bdlo i2!diano zaradi navidezno zaia- nega obraza, da je tak način po- sledica dirke za čim večjim pro- dajnim uspehom. Popolnoma razumljivo je in upravičeno, da so vsi prizadeti ta^ovci kritizirali malomamost, da uradna štambiljka ob hkvida- caji delovne organi'zacije ni bila uničena, da je bila tako malo- marno iizpostavljena v doseg marsikomu. .. V naše uredništvo smo dobili več pisem, več telefonskih kli- cev. Ljudje so nam čestitali, ne- kateri so spraševali, kaiko naj bi se prodajalec prav obnašal, a da se kljub vsemu ne bi zameril. Dobili pa smo tudi pismo dru- gačne vsebine. Nek r^podpisani »občan« nas je ozmerjal za ne- kuJtuimeže, za ljudi, ki nimajo drugega dela, kot izmišljati si neumnosti v mehkih foteljih ... Prvič nimamo mehkih fotefljev, dnigiič akcij« ni neumnost, a če je, so podobne pred nami poče- njali časnikarji po vsem svetu, tretjič pa pismo samo dovolj zgovorno izpričuje kiulturo pisca, tako da nam še to ni žal, da ga ne pozmamo. ker se je po zajčje storil v anonimnost! J. KRAŠOVEC FRAN ROŠ Sedel je pri mizici, na ka- teri so ležali časopisi in pr- ve voščilnice. Z mehko kret- njo rok jih je porinil na rob, da je napravil prostor za bel prtiček, na katerem je iz lonca zadišalo po sveže sku- hani kavi. Veliko telo je bi- lo rahlo sklonjeno naprej, kakor da bi hotelo zmanjša- ti prostor odtujenosti med dvema človekoma. Skozi oča- la »o pomenljivo gledale oči, tet jih obkrožajo močne obr- vi, na obrazu venec gub. Be- li lasje so spominjali na »neg, skaterim so prav te đm pokrite gore. To je Fran Roš, čaisini ob- čan mssta Celja, pisatelj, lju- bitelj otrok. Njim posveča vso pozornost v obliki pisa- ne in govorjene besede. Mla- dina je tista, o kateri Fran Roš ne bo spregovoril slabe besede. »Mladina raste v okolju, ki ga ustvarja stara generacija. In če to ustvarja- nje ni dobro, se ne smemo čuditi, če ni najboljša tudi mladina. Po vojni smo si za- stavili cilj, da bomo zgradili novega človeka, ki pa mora biti tudi visoko kulturen. Tu pa nismo popolnoma uspeli in smo morda šli celo za stopnico nazaj.« Vzrok? »Današnje potrebe človeka »o vse preveč usmerjene v zbiranje materialnih dobrin. Pri vsem pa pozabljamo na kulturo, moralo, na medse- bojne odnose, spoštovani. Ljudje so izgubili kulturno orientacijo, mladino pa kva- rimo s stripi in raznimi pla- žastimi knjigami.« Stopil je do omare m po- kazal rokopis nove knjige »Med nočjo in jutrom«, za katero še ni našel založnika. Največ piše v mladinske Li- ste, pred dnevi pa so mu v SLG uprizorili čarobno pi- ščalko. Z uprizoritvijo je bil zelo zadovoljen, saj »so se vsi zelo potrudili in naredili predstavo tekočo in živo. Zlasti dobro je bilo tretje dejanje. Sicer je pa najvaž- nejše, kako bodo igrico spre- jeli gledalci, katerim je na- menjena.« O načrtih ne govori rad. Več govori o drugih, kot o prijatelju Hudalesu, ki je pred dnevi umrl, pa Vidmar- jevem govoru, ki je vso mla- dino dal v en koš. »Mladina je dobra. Ne smemo dcnx)li- ti, da IH vse obravnavali t enakimi merili.* Spomnil se je tudi izgnan- stva v Srbijo. »Veliko se jih je med tistim časom rodilo, vendar ne toliko, kot jih je padlo.« V novem letu si želi miru, zdravja in plodnega ustvarjanja. Vse to je Fran Roš, častni občan našega me- sta, pisatelj, ljubitelj otrok. Beli lasje so spominjali na sneg, s katerim so prav te dni pokrite gore ... TONE TRABL JE TO METODA? ŠE NEKAJ BESED O TAKO IMENOVANEM ŽALSKEM SPORU DRAGO HRIBAR v Zaiou je še vedno v središču pozornosti meslavnostni« spor, do katerega je prišlo na slav- nostni seji občinske skupščine med ipoilitičnim sekretarjem ob- činskega komiteja ZKS Tonetom Delakom in direktorjem Stano- vanjskega gospodarstva Danetom Debičem. Kot smo o tem poro- čali v 46. šitev. z dne 12. decem- bra (v sestavku z nerodnim na- slovom, ki so ga zagi-ešile tdi- nione okoliščine), je šlo za vrsto očitkov podjetju na račun njego- vega poslovanja, od katerih bi po dosedanjih, osebnih ugotovi- tvah lahko šteli kot ujpravičenega samo tistega v zvezi z obrtniške vzdrževalno skupino. Poročilo je seveda sprotžilo raz- lične komentarje in pripombe, prvoborec Ludvik Zupane — Ivo pa nam je med drugim poslal vprašanje: »Starejši borci, zlasti tisti, ki Daneta Debdča dobro po- zsnamo in vemo, kaj je pomenila njihova hiša med vojno, se čudi- mo, zakaj do nJega taikšen od- nos! Ah si ta nerazjumljivi sjpor ne bi zasLužiil, da bd ga razvo^ali do konca?« Će se kot pisec sestavka nisem hotel postavljati v vlogo arbitra, sem se moral zadovoljiti z edino možnostjo, ki sem jo imel. Stvar, raizumlljivo, pa s tem še ni bdila pojasnjena. Ker si tudi tu ne morem lastiti pravice kakš- nega razsodnika, lahko posredu- jem kvečjemu nekaj doplatnih misli. Kakor kože dejstvo sega začetek spora precej nazaj, že marca je namreč občinski komi- te sklical v Stanovanjskem go- spodarstvu sestanek ZK brez ve- dnosti direktorja (ki je tudi član ZK), pri čemer je hotei videti oziiroma pregledati ekonomsko bilanco. Zares edinsitven poseg političnega organa! Pomanjklji- vosti ni bik) in organizacija ZK je potrdila poslovanje! Če je zdaj v podjetju res tako, kot je bilo na seji prikazano, da je, ne vemo, ker bo to torej ugotovila šele komisija; če pa upoštevamo, da je šlo za poli- tično intervencijo (saj poili'tični sekretar Tone Dedak pred skup- ščino ni mogel nastopiti kot od- bornik, ker ni njen član), bi lah- ko pričakovaU vse najhujše. Sa- mo tako sd je namreč mogoče raaložiti pnilastitev poditične pri- stojnosti za reševanje nečesa, kar ni politično, oziroma kar bi lahko reševali in rešili tudi po politični liniji, vendar po dru- gačni poti. Drugo pa je seveda vprašanije uporabe političnega položaja za doseglo morebitnih osebnih inte- resov, ali bolje, vprašanje me- tode, ki ji na tej relaciji (v od- nosih med ljudmi in seveda po mojem mnenju) najbrž ne bi mo- gli priznavati preveč sodobnega izraza politične prakse. Zdi se mi namreč, da ljudi, ki smo jim še do včeraj zaupali, ker imajo takšne in drugačne zasluge in so resnično dali od sebe, kodikor so največ lahko (in pri Danebu bebiču o tem nd nobenega divo- ma), ne moremo že danes po- vsem razvrednotiti, še posebej, če naj bo naš tako imenovani socialistični humanizem dejansko tak, za kakršnega ga proglaša- mo! O približno takšnem, na seji skupščine posrednem odnosu do Daneta Debiča bi lahko govorila dejstva, podčrtana v prejšnjem sestavku, o neposrednem odno- su pa »groižnja« Toneta Delaka na komiteju, če seveda verjame- mo Debiču. To bi pomenito, da je poleg moirebitnih pomanjklji- vosti v Stanovanjskem gospodar- stvu nekaj narobe tudi v metodi, ki je, mimogrede povedano, v popolnem nasprotju z zakljajčki seje OK ZKJ, na kateri je Ed- vard Kardelj med drugim govo- ril o FKDilitičnih initervencdjah. Vtis, ki ga po kuloarski oenaki »mučna zadeva« zapušča, je na kratko tak: sredstvo in namen bi po trditvah Daneta Debdča bi- la lahko jasna, vprašanje, ki ni docela jasno, pa je, ali ti^ti, ki so prizadeti, res ne poznajo za- konitega postopka, po katerem lahko razrešimo nekega direk- tKDTJa njegovega položaja? ZAPLET (OB ŠOLI) PROPADEL PROJEKT ROGAŠKE ŠOLE — ZA 11 MILIJONOV SD ŠKODE Potrebe, da bi v Rogaški Sla- tini zgradili novo osnovno šoLo, so že stare. Ne narelkujejo jih sa- mo razmere, v kakršnih je seda- nja šola, ampak tudi novi peda- goški normativi. Položaj je torej narekoval, da so se v občini od- ločili aa samoprispevek. Zbrali so 120 milijonov starih dinarjev, 180 milijonov pa bo zagotovila republika. Ko so več let iskali možnosti, kje naj bi nova šola stala, so se ponudile štiri lokacije, od kate- rih bd vsem kriterijem ustrezali le dve. Nato je arhiteflct ugoto- vil, da je možna tudi dozidava sedanje šole in so pričeli razi- skovati teren. Pri tem so ugoto- vili, da bd bdlo sicer najprimer- neje, če bi bil ves kolektiv pod eno streho, da pa teren nd naj- boljši. Ko je bik) dovolj denar- ja za začetek gradnje, je Slove- ndijaprojekt izdelal načrt, po ka- terem bd veljala nova šola 350 milijonov S din, z enoletno za- mudo pa so Izidelali tudi glavni projekt za dozidavo 12 učilnic in telovadnice, ki bi veljal 370 mili- jonov. Sledila je licitacija, pri kateri bi lahko noijnieji ponud- nik. Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine, prevzelo gradnjo za 490 mihijonov. In tu se je stvar zapletla. Ker namreč občina toliko denarja nima, je vse skupaj padlo v vodo in treba je bilo iskati nove možnosti. Ta nova možnost pa je gradnja šole na zemljišču, kjer je zdaj skla- dišče gradbenega podjetja. Po- nudili so se sami gradbeniki ie Rog. Slatine, da izdelajo projekt za šolo s 17 učiLnicami in bree telovadnice in da šolo tudi sami zgradijo za 365 milijonov S din. Kaže, da bodo z gradnjo vendar- le kmalu pričeli, vprašanje pa je, kdo bo povrnil 10,9 milijonov Sdin izgube, kolikor je bilo treba plačati za raziskave in propadli projekt. Projektanta, ki je stvar zavozil, namreč ne morejo pokli- cati na odgovornost, ker je v tu- jini, medtem ko so zoper Slove- nijaprojekt vložili tožbo, a je ma- lo upanja, da bodo kaj dosegli. JOŽE LIPNIK 26. december 1968 STRAN 6 STALIŠČA - RAZPRAVA - KRITIKA - STALIŠČA RAZPRAVA - KRITIKA CENEJŠI ZA 100 MILIJONOV TRETJE NAJVEČJE LJUBLJANSKO GRADBENO PODJETJE »OBNOVA« GRA- DI V CELJU HLADILNICO - PA ČE JIM ŽUGAJO S PESTMI FRANJO KRIVEC Saj je kar prijetoo tako sreda zime hrustati sočna jabolka, Tsr^r sla na naši zemlji, še pnijetneje pa se počuti tisti, ki mu za kilo- gram te vitaminsike hrane ni tre- ba seči tako globoko kot je bil primer z uvoženim )xmorgenduf- tom«. Kilogram teh jabolk je na- mreč veljal v prodajakiah na drobno več kot 400 starih dinar- jev Da bi lahko hrustah sočna ja- bolka, zrasla na naši zemlji, pa dandanes ni odvisno samo od matere narave. Tega so se že ne- kaj let sem presneto zavedaM ve- liki sadjarji v osredrnji Sloveniji, zibelki sodobnega sadjarstva. V šmarski, žalski, karvjiški in šen- tjurski občini so jele roditi veiM- ke sadne plantaže, kjer bo letni pridelek znašal skupno več sto vagonov kvalitetnih jabolk. Pri- hodnje leto jih bo več kot je da- la letošnja letina, pozsneje še več ... Sadjarje pa ni skrbelo ta leta sem samo to, kako bodo planta- že rodile, temveč zmerom bolj, kam bodo sadje shranili, da bi ostalo kvalitetno in sveže tja v pozno pomlad; da ne bi billi od- visni od dobre volje trgovine v jeseni, ki zna spričo ponudbe cene zasukati kot jim najibodje kaže. Sadjarji so spoznali, da ne smejo ostati v ograjah svojih plantaž. Veliki proizvajalci iz šti- rih občin so stopili skupaj in se odločih za gradnjo skupne hla- dilnice z zmogljivostjo 400 vago- nov sadja. Takšna hladilnica bi nedvomno že stala v Celju, če ne bi obstojalo v republiki zastran financiranja takih objektov toli- ko nasprotij. Projekti so bili na- red že pred dvema letoma. In kot je navada pri nas, stvari ne morejo steči v pravem trenutku, ko za to finančni računi naj'bolje kažejo. Skupni napori štirih investi- torjev iz Konjic, Žalca, Šmarja in Šentjurja so omogočili šele v drugi polovici tega leta odločilni sedaj. Minuh mesec je bila opravljena tudi licitacija za grad- njo velike hladilnice v Celju. Po projektu, napravljenem pred dvema letoma, je bila pred- računska vrednost za hladilnico zmogljivosti 400 vagonov sadja 464 milijonov starih dinarjev. Se razume: gre za stroške gradbenih in obrtniških del. Kar 9 ponud- nikov se je udeležilo licitacije, ki jo je v imenu investitorjev opra- vil nosilec Kmetijski kombinat Žalec. Razen celjskega »Ingrada« in »Grad'isa«, so dala svoje po- nu-dbe še druga podjetja iz Slo- venije kot so »Vegrad« Velenje, »Tehnika« Ljubljana, »Pionir« Novo mesito, »Obnova<( Ljublja- na, Gradbeno podjetje Rogaška Slatina, »Konstruktor« Maribor in »Agroobnova« Ljubljana. Delo na izgradnji hladilnice za sadje v Celju je dobilo Ijiuibljan- siko podjetje »Obnova«, tretje največje gradbeno podjetje v Ljubljani, ki je tudi član zdru- ženja gradbenih podjetij »GI- POS«. In cena: njihova ponudba je bUa vsega za 8 milijonov sta- rih dinarjev višja od predračun- ske (472 milijonov S din). Inve- stitorji so lahko s to licitacijo več kot zadovoljni. Ljubljansko podjetje že gradi hladilnico, ki bo konec junija nared za monta- žo strojev. Za 100 in več milijo- nov starih dinarjev je bilo raz- lik med najugodnejšo in o.stalimi ponudbami. Za toliko milijonov bo tuidi nova hladilnica manj obremenjena; z drugimi beseda- mi za toliko milij'Onov bodo manj obremenjena jabolka, ki jih bomio ppi'hodnjo zimo mleli med zobmi. Sedaj imajo kajpak nekateri v zobeh ljubljansko »Obnovo«, ki se Je »vrinila« na celjsko gradbe- no tržišče mimo odločnega in skupnega nastopa, da se to ne bi zgodilo. In se je zgodilo. Očit- no so tu in tam preveč prepriča- ni, da mora uspeti domača o'rga- nizaoija, da bo kruha za ljudi v domači občini, ne glede koliko eno k drugemu stane skupni kos kruha. Pri ljubljansiki »Obnovi« so dejali, da zaradi svojega po- sega v Celju že naletevajo na do- ločene težave, vendar jdh to ne kani motiti pri realizaciji pogod- be o izgradnji hladilnice kot je bilo sklenjeno. »Mi delamo za normalne cene, kakršnih smo navajeni v Ljubljani. Verjemite, tudi tu nismo brez konkurence«, so p>ojasnili pri »Obnovi«. Ra- zumljivo, vsakdo pač Iralkulira z vidika lastnih zmožnosti in vpli- vov. Ce je opraviti s konjunk- turnim obdobjem, so kalkulacije pač bolj zaokrožene navzgor. Si- cer pa v gradbeništvu ta dražji kaj radi kažejo s prstom na ce- nejše, češ ostali bodo brez ako- mulacije in delavci brez spodob- nih plač. Primer celjske hladitoioe je po- zitiven, ne pa osamljen, že pri izgradnji samopostrežne trgovine »Center« na Dolgem polju se je izkazalo, da je možno zgraditi kvaliteten objekt celo pod pred- računsiko vrednost. Investitorji za hladilnico bodo lahko prav ponosni, ker jim bo ixspelo zgra- diti tako pomemben objekt kvar litetno in za ustrezno ceno. Hlar dihiica bo v celoti veljala približ- no 900 milijonov starih dinarjev in jo bo moč pozneje še poveča- ti na 700 vagonov zmogljivosti. POPRAVEK v zadnji številki N. TEDNIKA se je tiskarski škrat v sestavku »MINERVA — TOVARNA MO- DROSTI« dodobra sprehodil. Opozorili bi le na dve napaki, ki bistveno spremenita misel: zad- nji stavek v tretji koloni bi se moral pravilno glasiti... V dogo- vorih smo (in ne v dolgovih!) ter v četrti koloni odstavek ... Vsa »proizvodnja« Minerve leži v glavnem na stroju, ki je lasit brata generalnega direktorja ... (in ne last generalnega direktor- ja!) Za neljubi na.paki oprostite. UREDNIŠTVO V mariborska bolnišnici se je izteklo bogato, borbeno, ustvarjalno življenje slovenskega pisatelja in prosvetnega delavca Oskarja Hudalesa. Komaj 63 let star je svoje ob- čestvo zapustil mož, ki je izgoreval v strajitni ljubezni do vsega, kar človeka plemeniti tn daje njegovemu življenju in delu dober, lep smisel. Bil je v precejšnji meri tudi Celjan. Otroška leta so mu minevala v Gornji Savinjski dohni; šolal se je na celjski gimnaziji. Leta 1928 je kot mlad učitelj prišel v Šmartno ob Paki, kjer je dobil spet stik s svojo ljubo domačo doUno, z njeno prirodo m klenimi ljudmi. Tu na šoli z naprednim učiteljskim zborom je uveljavil svoje izredne pedagoške vrhne. S požrtvovalno vnemo predvsem v prid malemu človeku je delal še na drugih področjih, že zgodaj se je oklenil marksizma, v njem je videl ure- sničenje idealov humanizma. Ko so povratniki komunisti — robijaši iz Sremske Mitrovice v Šmartnem ustanovili svojo »rdečo tkalnico«, da so se z delom v njej preživljali, se je tesno pkjvezal z njimi. To njegovo Šmartno ob Paki je med našo narodnoosvobodilno vojno s krvjo izpričalo svojo zvestobo sebi. Oskar Hudales je uspešno zastavljal tudi svoje pisa- teljsko pero in to z vso življenjsko prizadetostjo. Njegova prva knjiga »Gmajna« Je lašla 1. 1932 pri celjski založbi. Poleti 1. 1941 ga je okupator deportiral z družino v Sr- bijo. Bil je mea pobudniki ustanovitve I. slovenske čete »Ivan Cankar« v Užicu jeseni 1. 1941 in funkcionar oblasti v osvobojenem delu dežele. Povezan z osvobodinim giba- njem je dočakal vstajenje Srbije. V začetku aprila 1945 je bil s skupino Slovencev poslan v Prekmurje, kjer je po- magal organizirati ljudsko oblast. Bil je med vodilnimi graditelji šolstva na Slovenskem. Hudales nam je ustvaril okrog 50 večjih in manjših knj.ižnih del, Z nekaterimi teh je pred vojno prikazal te- danja družbena nasprotja na način, ki je bil v naši mla- dinski književnosti še nov. Ljubezen do domače Savinjske doline je močno izrazil v svoji avtobiografiji »Mladost med knjigami«. Njen svet mu je torišče tudi v nekaterih zsgo- dovinskih povestih. Zbiral in izdajal je pravljice tn pripo- vedke, razne posebne tekste pa za šolsko uporabo. Pokojnikovo pisanje ni služilo neki trenutni modi, ne- čemu po sili novemu, kar naj vzbuja pozornost z nekakšno svojo ekstravagantnostjo! Ne! Bilo je plod zrelega duha, snujoč^a in nezadržljive potrebe, da spregovori sočloveku in še posebej mladini, da nam pomatrošnji v pr^odnjih le- tih naraščal, saj nakupov pretež- no malomeščansikih civilizacij- sikih dobrin (radioaparati, televi- zorji, gramofoni) ne moremo je- mati kot dokaz premikov v zan^e- sti ljudi, da bd v družinskih pro- računih odmerili bistveno več za kulturo. Jasno je, da je premik v korist materialnih stroškov v strukturi sredstev za kulturo po- treben, ni ga pa mogoče dosegati zgolj s ponudbo klasičnih kultur- nih dobrin ob ugotovljeno pre- šibkem vplivu družbenih dejav- nikov. Raaprav o »zeleni knjigi o kul- turi« je bilo nič koliko, vrsta pri- pomb, vrsta ugotovljenih spo- drsljajev. Kljuib vsemiu pa so razprave ugotavljale vlogo repu- blike pri finansiranju kulturnih dejavnosti, ki bd se morala odra- žati: 9 v določitvi omrežja institu- cij, ki bi pokrivale vse kulturne potrebe Skrreocev na celotnem ozemlju SRS, 0 t zakonitih predpisih, ka bi uredili stabilno finansiranje teh institucij s trdno dogovorjendm sofinansiranjem, 0 temeljnih družbeno politič- nih skupnosti občan, % trden in stalen delež repuMi- ke v odstotku glede na širši na- cionalni pomen posameeme kul- turne institucije. Ob razpravah o začrtovanju nacionalne kuiltume p>olitike smo z veseljem ugotavljali, da se vsa ta prizadevanja začenjajo soraz- merno zgodaj in da bo mogoče do proračunskih razprav pripra- viti temeljita izhodišča za po- stopno reševanje kulture, žal so bile te ugotovitve prezgodnje, kajiti predlog za izdajo zakona o skladih za pospeševanje kultur- nih dejavnosti, ki naj bi bil dru- ga etapa začrtane politike, je bil pripravljen šele na jesen in je bistveno odstopal od zastavljenih izhodišč. Tu se ne bd spuščali v oceno smotrnosti takšnega stal- nega vira dohodkov za kulturo kot je bil predvideni in predla- gani zakon o 4 odst. davku na alkohol, saj si po drugi strani prizadevamo za zmanjšanje al- koholizma. Zanimivejši pri tem predlogu so Itoraćunl dohodkov kulture iz tega davka. Medtem ko so v celjski občdnd izračunali dodatni dohodek za kultuax> v vi- šini 20 (dvajset) starih milijonov dinarjev, so računarjd v mublja- ni napovedovali, da jih bo 82. Kar precejšnja razlika! S predlogom tega zakona je bil nasploh križ: rojevali so ga dolge mesece in niso se mogli dogovoriti kdo naj bi ga predla- gal — izjvršni svet ali sekreta- riat. Končno se je ojunačdl prvi, le da je izvrgel vse stalne vire dohodkov in predlagal zakon, ki bi občinam dopuščal ustanav- ljanje skladov oziroma skupnosti za kulturo (kot bi jih brez zako- na občine ne mogle ustanoviti!), nd pa zajamčil nikakršnih sred- stev'. Čeprav slovimo po tem, da radi izdajamo zakone, da pa jih manj radi izpolnjiujemo, je zara- di splošnega odklonilnega stali- šča izvršni svet predlog zakona umaknil. Obrazložitev je dokaj nenavadna: predsedniki občin da se niso strinjali z davkom na al- kohol! Zares zapletena logika. Izvršni svet se postavlja nad skupščino, župani pa nad izvršni svet! Kakšna je torej struktura naše oblasti? Izvršni svet brez slabe vesti določi delitvena raz- merja med republiko in občina- mi, ne da bi v izračunih upošte- val obveznosti občin in njih ma- nevrski prostor, ne da bi se prej posvetoval s predsedniki slcup- ščin občin, pnškav 4 odst. davek na alkohol pa bi, kot kaže, ob- činsike proračune pokopal! Zares, logike v teh potezah ni! Priznati moramo, da je po- gumna odločitev izvršnega sve- ta, da bo našel pot iz dokaj zar gatnega sitanja Slovenije z vnsto uOorepov y)od ^oraj«. V načelu takemu hotenju ne moremo na- sprotovati. Nasprotujemo pa lahko, da, celo moramo naspro- tovati polovičnim rešitvam, ki ne temeljijo na trdnih izračunih in ne na trdni politiki. Če lahko spontani protesti občan na pred- log proračuna SRS spremenijo razmerja, bi jih prav tako lahko spremenili poprejšnji dogovori s predstavniki občin. Tako pa do- življamo nepotrebne pepelnične srede, ki zagato samo še poveču- jejo. Popolno pomanjkanje posluha in nepoznavanje razmer dokazuje tudi predlagani zakon o prispev- ku zsa domači film, ki naj bd se od dosedanjih 20 odst. povišal na 30 odst. Pustimo ob strani dejstvo, da so se predlagatelji zakona z Zbornico, ki je zastop- nik kinematografov, dogovor Uli za 25 odst. prispevek, predlagali pa so 30 odsit. Pomudimo se sa- mo ob dejstvu, da se predvideva 10 odst. dvig prispevka. Ob se- danjem prispevku smo ugotav- ljali, da je previsok in da zato zapiramo številne kinematografe (tudi v naši občind. sta ugasnila kinematografa v Vojniku in na Dobrni). V večini slovenskih za- selkov je kino edino, kar lahko poimenujemo za kulturo, kaže pa, da nam je tudi to odveč. Od- vzemimo ljudem še to in se tolaži- mo z zavestjo, da imamo v Ljub- ljani sodobno urejen kinemato- graf Komuna! Ta in morda še Union sta menda edina v Slove- niji, ki sta dostojna, vsi drugi komaj zaslužijo ime konemato- graf. Resnici na ljuibo priajnaj- mo, da predvideva novi filmski zakon znižani prispevek za pred- vajanje kvalitetnih fi!lnKW. n. december 1968 7 Vsem zvestim dolgoletnim, novim in jutrišnjim bralcem, sodelavcem, )o$tarjem in tolporterjem SRECNO NOVO 1969 LETO uredništvo in uprava NOVEGA EDNIRA^ NARODNI PREGOVORI V PRIREDBI FRANCKA FRAKLJA: Vsaka pesem ima svoj konec Za soncem dež kaplja Lahko je s tujo roko kače loviti Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi Če jezik molči, glava ne boli Prazen sod ima močan glas Slepec slepca vodi; Da ima koza denar, gospa bi ji rekli 26. december 1968 BTRAN 5marčant so veselt tn dobroduSm ljudje Eno ie zanesljivo da ime Šmarje ne pri- haja od šmarnice kajti njega dni, so bile tam gor prt svetem Rok' še gaurce sim oa tai« z dobro žlahtno trtico Smarčani bi ne bili to kar so. če vsak dan koga na drobno in vsake kvatre koga na de- '}eLo ne bt potegnili Če so potegnjeni noično prenašam poraz, še več. navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve- seli« \B VERJEMITE SMARCANV NJEGOV DOBER DAN ZA DNE. POČAKAJTE VE- ČERA.' Ali je kdo tistega Nemca, ki je v Šmar- ju pozabil vojaško radijsko postajo, pre- lisičil ali ne, to ni niti važno. Važno je. ZGODBO PRIPOVEDUJE MOJSTER R. CEROVŠEK: da se je v Šmarju v rokah ljudi znašla vo- jaška radijska postaja precejšnjega dome- ta in da so ti ljudje imeli veselje do teh- nike. Naj bo kakor koli že, v Šmarju že leta deluje lokalna radijska postaja in Smar- čani so ponosni na svoje moderno sred- stvo komuniciranja in obveščanja, čerav- no so raznobarvni gumbi na komandnem pultu pravzaprav pokrovčki kreme za zx)- be. Tudi to ni jažno, važno je ds, radij- ska postaja deluje, deluje bolj kot je ta veliki v Ljubljani prav . . . Naj bodo Smarčani še tako ponosni na svoj »glas v etru«, tako zelo pa tudi niso, da bi si te ustanove ne privoščili. Ni dolgo tega ko Je napovedovalec ra- dia Šmarje k mirnim glasom in avtoma- tično preibraa obvestilo, da prireja »Dru- štvo papučara tjl Krapine« občni zbor in da nanj vabi tudi vse ajadntereedrane iz so- sednje šmar&ke občine. Misleč, da Je obvestilo poslalo kakšno združenje proizvajalcev copat, je neznani pisec dregnil v prenekarter^ vrlega šmar- skega občana, pa naj se svojega copatar- stva 2javeda, ali pa ga enostavno ne prizna. Precej okrogla je bila tiudi tista z vošči- lom ob poroki. Nekdo, tako kot to dela večina mladih fantov, je imel na šmarskem dekle. Ne- kdo drug je menda tisto dekle rad videl, toda ni prišel bliau. Da bi se maščeval, je v trenutku, ko je bila dekle v krajšem sporu s svojim fantom, poslal radijski po- staji čestitko in plačal poskočno vižo z gramofoniske plošče. ... Miciki Tejpatej želi vse dobro na novi življenjski poti prijatelj, ki ga dobro poana. .. Tako je prebral napovedovalec in tako je v neki šmarski gostilni voščilo slišala tudi dekletova mati, ki bd od presenečenja skoraj spustila pladenj iz rok. »Tako, po- ročila se je in meni nehvaležnica, meni materi, niti besedice o tem! Ogorčena mati si je odveeala predpas- nik in jo mahnila naravnost v studio ra- diJ'sike postaje. Niso še odvrteli vseh plošč po želji, ko so občana po šmarskem in Micika Tapata, ki jo je kar kuhalo od jeze, slišali še tole. — Naslednjo pesem pošilja svoji hčerki ob veselem dogodku — mama. * ZAENKRAT JE VIR ŠMARSKIH PO- TEGAVŠČIN USAHNIL, KO JIH SPET ZBEREM ZA DOBER ŠOiPEK, JIH BOM SPET NAPISAL. JURE KRAŠOVEC CELIE NEOBJEK- TIVEN KVIZ Četrtek, dvorana Narodne- ga doma v Celju. Zavesa se je dvignila in reflektor nam je orisal na odiru skupino celjskih sred- nješolcev, ki so nam v pičli uri uspešno predstavili Can- karja. Sled'itta je druga točka ve- čera — nagradni kviz, na ka- terem so nastopale ekipe: pedagoška gimnazija, gimna- zija, ekonomska srednja šo- la, tehnična srednja šola — vse iz Celja in šolski mdu- strijski center štore. Pravila so bila jasna, tekmovanje se je pričelo. Tu pa se je zgo- dilo nekaj, kar ne moremo odobravati. Ekipa gimnazije Celje je na iz^dečeno vpra- šanje po odmoru 20 sekund odgovorila nepravilno. Napo- vedovalec je hitro priskočil na pomoč: »Verjetno vpraša- nja niste razjumele, naj ga ponovim!« Drugi poskus je bil seveda uspešen in pri- dobljene tri točke so ekipi pri kKMičnem rezultatu po- magale do ssmagovalnih 15 točk. Pa se nam nehote vsilijuje vprašanje, ali ekipa gimnazi- je ne bi bila sama sposob- na prositi, da sUši vprašanje ponovno? In kaj je v tem trenutku premišljevala stro- kovna žirija? Pa ne samo v tem trenutku, tudi na kon- cu kviza, saj so tri ekipe do- segle enako število točk, o dodatnih vprašanjih (z ozi- rom na postavljena pravila igre) pa ni bilo nič slišati. Ne bo napak, če rečemo, da je vsaka ekipa želela zmagati, saj je brilo vložene- ga dovolj truida! Bodimo v bodoče bolj objektivni! Ing. Javomik AKCIJA V ZAPORIH Ekipa celjisike transtucujis/ke postaje je letos že tretjič obiskala občinske zapore. Za oddajo krvi se je prijavilo 67 pripomikov, od katerih so jih 12 zaradi mladolebnosti odkloniti. V vseh treh akci- jah Je darovalo kri 140 pri- pomikov, kar je vsekakor lep primer solidarnosti, hu- manosti in sočutja do bolni- kov in poaiesirečencev, ki lah- ko služi tudi za ugled vsem ostalim občanom. Mnogi med njimi se namreč krvodajal- skih akcij ne udeležujejo, če- prav vedo, da je za pridobi- vanje krvi, ki jo bodo mor- da tudi sami potrebovali, edini vir človek. Občinski odbor RK in transfuzijska ix>staja se vsem pripomikom krvodajal- cem in organizatorjem akcij v zaporih zahvaljujeta in ji- ma iarekata vse priznanje, k. ZADNJI LETOŠNJI KONCERT v ponedeljek, 16. decemb- ra je bil zadoji večerni kon- cert letos v Celju- Nastopil je moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Branka Rajštra. Gostje so se predstavili z re- nesančnimi ter slovenskimi umetnimi in narodnimi pe- smimi. Ptujski pevci so pri- jetno presenetili in zato uspešno 2aiključili letošnjo koncertno sezono. Za uvod je s tremi pesmi- mi nastopil tudi celjski ko- morni moški zbor pod vod- stvom Egona Ktmeja. M. B. OD PRVEGA SAMO ŠE TKANINA Kolektiv trgovskega pod- jetja Tkanina-galanterija v Ce- lju se je odločil, da bo na slavnosten način izročil name- nu novo poslopje oddelka na debelo ob Teharski cesti v soboto, 4. januarja. Sicer pa se bo ta kolektiv od prvega januarja dalje imenoval tr- govsko podjetje na debelo in drobno Tkanina. M. B. GRAD TUDI POZIMI Gostišče na celjskem Sta- rem gradu bo odprto tudi vso zimo. Kiirjen je mali in lepo urejeni salon, cene pa 90 znižali in tako povečali fconlkurenčnost. - mb HONORARJI NAD DVE MILIJARDI Po podatkih zavoda za so- cialno zavarovanje v Celju so delovne organizacije na nje- govem območju izplačale v desetih mesecih letos nad dve milijardi starih dinarjev za nadurno in honorarno delo- Pa naj še kdo reče, da nima- mo prostih delovnih mest in da števila zaposlenih ni moč ix>večati! M. B. NAJMANJ 600 NO- VIH DINARJEV Plenum občinskega sindi- kalnega sveta Celje je začel akcijo, ki fspričo svojega na- mena zasluži največjo poaor- nost. Gre za predlog, da naj bd najnižji mesečni osebni dohodek za redno delo v de- lovnih organizacijah celjske občine ne smel bdti manjši od 600 novih dinarjev. Ta meja, če bi jo lahko tako imenovali, naj bi veljala za vsa delovna mesta, za katera se ne zahteva strokovna usposobljenost, marveč le priučenost. Po mnenju cedjiske sindi- kalne organizacije, je doho- dek 600 ND tdsti minimum, ki še komaj opravičuje ren- tabilnost delovnega mesta in ne nazadnje uspešnost po- slovanja delovne organiza- cdje. Pa še nekaj Je pomembno — uveljavitev najnižjega ose- bnega dohodka ne bi smela iti v škodo dosedanjih raz- merij t notranji delitvi do- hodka. Na predlog otočinske sindi- kalne organizacije v Celju naj bi vodstva delovnih or- ganizacij najpozmeje v treh mesecih predložila samo- upravnim organom pred- log aa uresničitev te pobude! M. BOŽIČ MALI INTERVJU vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Roman Mazej Roman Mazej je tisti, ki ima brado, malce daljše lase, nosi očala, poje, riše, sestav- lja verze in tudi komponira. Roman Mazej je tisti, ki ga poemajo od Maribora do Ko- pra, najbolj pa v Ljubljani, kjer stalno nastopa s celj- skim ansamblom SINKOPE. Tvoje delo, ki si ga opravil do danes? Nastopam skupaj s Sinikopami, poisnel sem tri skladbe za ljubljanski radio in v januarju bom nastopil na II. mladinskem pevskem festivalu v Ljubljani. Po- znan si kot pevec, ki poje vse ... ? Res. Tako kot Sinko- pe imam tudi sam izredno širok repertoar pesmi. Zakaj? Samo s širokim repertoarjam lahko popolnoma uspeš, ker zadovoljiš vse zahteve poslu- šalcev. Nastopate v Ljublja- ni. Podpisali smo p>ogod- bo, da bomo vse leto nasto- pali po trikrat tedensko v Festivalna dvorani. Sprejem pri občinstvu? Tudi največje skeptike smo presenetili in osvojili. Včasih so te primer- jali s Tomom Jonesom ... Da- nes isto delajo z Edvinom Fliserjem. Vse skupaj pa je kot da, bi primerjal siamsko mačko z veverico. Vsak po- sfcus imitiranja pomeni pro- pad. Kaj najraje poješ? Po- jem vse, najraje pa pesmi v stilu starih in dobrih balad. Samo pri kvaliteti pesmi lah- ko daš vse od sebe in doka- žeš svoje znanje. Komponi- raš? Seveda. Teksti? Kar jih napišem so vsi v angleščini in to predvsem zato, ker po- slušalci enostavno nočejo sprejemati tistega, kar je či- sto domače. Mnenje o posln- šalcih? Večina se jih na glas- bo prav ndč ne spozna in žvižgajo zato, ker se delajo pametne. Enostavno se dela- jo kritične, v resnici pa so daleč od i^e. Načrti? še sne- manja na radiu, festival, v marou prva samostojna plo- šča. Resnično sem šele začel delati. Kako so te sprejeli v Ljubljani? Z orkestrom iz- vrstno. Boste nastopili tudi v Celju? Za prihodnje leto pripravljamo več samostoj- nih koncertov in upamo, da se bomo predstavili tudi Ce- ljanom. Presenečeni bodo in to v poaiitaivnem smislu. PRIPRAVE ZA JELKO v starah se skrbno pri- pravljajo na pracmovanje novoletaie jelke. Za Store je značilno predvsem to, da se je šola tesno pvovezana z druž- beno političnimi organizaci- jami v kraju in tudi z žele- zamo. Tako sodelovanje se kaže tudi v pripravah na praznovanje ob prihodu ded- ka Mraza. Program priprav- ljajo osnovna šola, vrtec in ŠEKC ob sodelovanju štor- ske Svobode. V Storah bodo tri prireditve: za predšolske otroke, za vrtec in za učen- ce 1. in 2. razredov, za učen- ce osnovne šole in posebej za dijake ŠIKC in učence 7. in 8. razredov. Na to prire- ditev bodo povabili tudi starše. V pripravah eodeliuje tudi sindikat železarne. Le-ta bo praznovanje denarno pod- prl. Osnovna šola bo za učence osrednje šole tn nje- nih podružnic poskrbela za kino predstave. ŠE DVE DROBNI Učenci osnovne šole so svečano proslavili 50. obletni- co Cankarjeve smrti. Cla- nd dramatskega krožka so predstavili učencem nekaj odlomkov iz Cankarjevih del. PRK je organiziral za svo- je člane predavanje »Boj proti tuberkulozi«. Predava- la je dr. Poženelova. Vod- stvo PRK je poskrbelo, da gledajo učenci večkrat filme s področja zdravstvenega varstva. UČITELJI SE UČIJO Vodstvo osnovne šole sikr- bi za nenehno iapopolnjeva- nje učnega osebja, tako v strokovnem kakor tudi v po- litičnem pogledu. Na vsaki mesečni študijski delovni konferenci je na dnevnem redu po en referat. Doslej je učiteljski zbor obdelal tele teme: Okupacija češkoslova- ške in politična situacija v svetu. Razvoj in izpopolnje- vanje sistema vz:goje in izo- braževanja v SFRJ in temo Izobraževanje učitelja. Glede na to, da se je pravkar kon- čal 6. kongres ZKS, je vod- stvo šole povabilo na študij- sko konferenco v mesecu de- cembru tov. Emila Rojca, se- kretarja obč. komiteja ZK Celje. S temeljito pripravlje- nim referatom »Družbena in idejna podoba prosvet- nega delavca« je tov. se- kretar seznanil učno oseb- je z osnovnimi značilnostmi družbenih odnosov v Jojgo- slaviji, z vlogo Jugoslavije v svetu, z osnoTOimi značilnost- mi vpojno izobraževalnega sistema, s p>ostavkami našega reformnega šolstva, zlasti pa z družbeno idejno vlogo uči- telja. VITANJE NOVOLETNO PRAZNOVANJE Pionirji vatanjske osnovne šole se že dalj časa priprav- ljajo na novoletno praznova- nje. V okviru praznovanja so si pred dnevi ogledali Narod- no galerijo in muzeje v Ljub- ljani, nižji razredi pa pred- stavo Čarobne piščalke t SLG. Na silvestrovo pa bodo pionirji lutkarji uprizorili lu- tkovno igrico v prosvetnem domu. Vsak razred priprav- lja še svoj program. OBDARITEV Krajevni odbor RK sibdra obleko in obutev. Za Novo le- to bodo prispevke ohčanov raadehli socialno šibkim otrokom. Sindikat trgovsikega pod- jetja PHižinar je priredil ogled drsalne revije Holidajr on Ice. Poleg članov so si revijo ogledali tudi nekateri prebimlci. LAŠKO CANKARJEV VEČER v RIMSKIH TOPLICAH Prejšnjo soboto so tudi v Rimsikih Toplicah počastili 504etnlco Cankarjeve smrti. Ob tej priložnosti je DPD Svoboda »Antona Aškerca« pripravila v dvorani zdravi- lišča večer Cankarjeve umet- niške besede, ki so se ga udeležili tudi prebivalci ie oddaljenih vasi. Recital, ki ga je pripravil M. Lipovšeđc, glasbeno pa ga opremil J- Goric, so izvedli — Z. Janja- Po osemijjdvajsetih le* bilo nov iu4>anistični kakor pomembna ugoto' napoveduje, da se bo ta* poslej razvijalo v skla" torej tako, kot so pred' valci. Ta predvidevanja' drugi strokovnjaki, obi> 2e odborniki obeh zbol činske skupščine. Urbanistični načrt po' go disciplino, pomeni ' ment je tudi zrcalo * skupine strokovnjakov, * Hko naporov za rešitev ' nističnih vpra.šanj. Teh 1 bilo in ni malo. osar, M. Liipovšek, A. i, A. Marinšek in M. Namen prirediteljev in Icev ni bil samo, da bi ttvo seznanili z življe- velikega pisatelja, mar- zibudili pri lj.udeh buidi anje za njegovo delo, 1 približala, da bi postal rešljivi spremljevalec lega življenja. M. K. VELENJE VODNIKI TABORNIKI konec decembra so v u pripravili zaključno 4šnjo za vse tiste mla- ki so v zadnjih dveh h obiskovali tečaj za ike-vodnike. K tej pre- ji se je prijavilo 32 ikov. Večina le-teh bo oče vodilni steber ve ga taborniškega odre- ga nameravajo ustano- lalu po novem letu. D. VSE NAROČNIKE IN BRALCE NOVEGA TED- NIKA OBVEŠČAMO, DA BO KOLEDAR ZA LETO 1969 PRILOŽEN V PRVI ŠTEVILKI PO NOVEM LETU. TEDNIK BO IZ- ŠEL 9. JANUARJA. KAJ BO STORILA OBČINA študentje šaleškega štu- dentskega kluba so na svoji redni letni ijkupščtni v okto- bru izvolili tudi komisijo za materialna vprašanja študen- tov iz velenjske občine. Do- slej je omenjena komisija že zbrala podatke o štipendijah za okoli 100 študentov in jih bo posredovala komisiji za štipendiranje pri skupščini občine Velenje. A- D. ŠOŠTANJ ^ SILVESTROVANJE V KAJUHU v Šoštanju Je hotel »Ka- juh« pripravil silvestrovanje za 40 din, žal samo za 240 ljudi, ker več prostora tod nimajo. Obljubili so dobro silvestrovo večerjo, igral pa bo domač ansambel Ritem. Torej z ritmom v novo leto. GOLDWARN IGRA s 1. januarjem so v šo- štanjskem hotelu angažirali inJštrumentalni kvartet »Gold- wam« iz Bolgarije. Le-ta je doslej bil angažiran v baru »Nebotičnik« v Ljubljani. V Šoštanju bodo bolgarski god- beniki igrali ves januar- K. ROGAŠKA SLATINA VODOVODNE NEPRIJETNOSTI Kaže, da republiški sekre- tariat za urbanizem ne bo dal soglasja za obnovljeni vodovod v Rogaški Slatini. Potrebno bo zgraditi še eno zajetje v Gabemiku z zmog- ljivostjo 8 sekimdnih litrov. Letos so namreč že zamenja- li cevovod od Gabemika do Rogaške Slatine. Čeprav Je tako stališče pravilno, pa bo zagotovo sprožilo precej neprijetnih vprašanj. Težko bo mimo dej- stva, da so zemeljska dela za I>odaljšek vodovoda proti Rogatcu opravljena že do po- lovice in da ob jarkih — ki se bodo med zimo sebuli — ležijo pripravljene oevi. Brž- kone ne bo zadovoljna še steklarna v Straži, ki je za podaljšanje voda že prispe- vala 350.000 dinarjev, dodat- no pa še 100.000 za obnovitev cevovoda Gabemik—Rc^aška Slatina. Na občini Šmarje tu- di menijo, da bo čez zimo v Rogaški Slatini vode preveč, v Rogatcu in straški steklar- ni pa je bo primanjkovalo. KONJICE DELOVNI PROGRAM v delovnem ipjogramu sin- dikalne organizacije tovarne kovinskih izdelkov v Vita- nju, ki so ga sprejeU na nje- nem občnem zboru, ima ze- lo pomembno mesto sploš- no, strokovno in družbeno- ekonomsko izobraževanje za- poslenih delavcev v tej de- lovni organizaciji. Ugotovili so, da bo izboljšanje izobraz- bene strukture ena osnov- nih nalog v prihodnjem ob- dobju, ki jo po eni 'strani zahteva sodobna telmologija, po drugi pa vedno močnejša konkurenca na raznih trži- ščih ter se najostreje pojav- lja pri cenah končnih proiz- vodov. V. L. UGODNE ZVEZE v žicah pri Slovenskih Ko- njicah ugotavljajo, da imajo dnevno skozi ta kraj sredi Dravinjske doline 29 avtobus- nih zvez v obe glavni smeri, to je proti Slov. Konjicam in Poljčanam. Razporejene so skozi ve!s dan od zgodnjega jutra do pol enajstih zvečer. Vse to kaže, da so ti kraji dokaj dobro povezani z več- jimi središči, saj več avtobu- sov vozi tudi do Celja. V. L. SLABA AKTIVNOST Na sestanku osnovne orga- nizacije ZKS v kovaški indu- striji v Zrečah so med dru- gim razpravljali o delovanju sindikalne organizacije tega podjetja. Razprava je pokaza- la, da je njeno vodstvo zad- nji čas bilo premalo aktivno za reševanje vseh nalog, ki bi jih sindikat moral oprav- ljati. Zato so sklenili, da bi na prvi seji izvršnega odbo- ra sindikalne organizacije podjetja kooptirali nekaj no- vih članov, saj so nekateri od izvoljenih odbornikov v zad- njih mesecih zapustili to po- djetje. Kot prva naloga od- bora bo vsekakor ureditev nekaterih organizacijskih za- dev in priprava občnega zbo- ra, ki naj bi bil v prvih me- secih prihodnjega leta. V. L. OBNOVA DOMA Pred kratkim so v Slov. Konjicah začeli s temeljito obnovo in preureditvijo mla- dinskega doma. Stavba je sta- ra že nekaj desetletij in za- dnja leta ni bila primemo vzdrževana, zato je ractum- Ijivo, da so začeU posamez- ni deli propadati. Tako bo treba obnoviti celotni strop, pode In še nekatere dri^ge protstore. V. L. SILVESTROVANJA Kot vse kaže, bo tudi le- tošnje leto v konjiški občini dovolj možnosti za silvestro- vanje t vseh krajih od sredi- šča komime do Rogle na Po- horju. Gostinska podjetja, posamezaia društva in oiga- nizacije so že pričela s pri- pravami, da bi se vsi oni, ki bodo želeli pri njih jemati slovo od tega leta in priča- kati leto 1969, pri njih čim bolje počutili. V. L. ŠMARJE i NOVE MEJE v Šmarju so določili nove meje mestnega zemljišča in gradbenih okolišev. Krajevne skupnosti, ki 'so nove meje predlagale, želijo s tem do- biti več denarja za krajevne potrebe. Odveč pa je boja- zen nekaterih kmetov, da bodo morali plačevati prispe- vek za mestno zemljišče, saj takega prispevka od kmetij- skih površin nihče ne pla- čuje.___. J. I«. NOVA ČRPALKA v soboto (21 dec-) so v Šmarju odprli bencinsko čr- palko, ki sta jo v manj kot treh mesecih zgradila komu- nalni sklad pri tamkajšnji občini in ljubljanski »Pe- trol«. V občini so sedaj tri črpalke poleg šmarske še v Rogaški Slatini in v Kozjem. ŠENTJUR OKRAŠEN TRG TD Šentjur je zbralo 4.000 dinarjev za novoletno okrasi- tev trga. Prispevali so pod- jetja, ustanove tn zasebni gostilničarji. Nekateri so da- li denar, drugi material ali delo. Letos bodo okrasili tu- di zgornji trg. Za praznični videz bo po- skrbel še »Merx«, oziroma njegova šentjurska enota »Resevna«. Trgovci bodo olepšali predvsem okolje lo- kalov. P. ATOMSKE TOPLICE TD Podčetrtek želi, da bi skupščina občine Šmarje čimprej zavarovala zemljišča za nadaljnji razvoj »atom- skih toplic«. Zaščititi je treba območje škofij aka in šestki- lometrski pas okrog vrtine III v toplicah. Zelja turističnega društva je v skladu s sklepom re- publiškega posvetovanja o »atomskih toplicah«. To je bi- lo že novembra 1967. P. MOZIRJE TU IN TAM Gomjesavinjčani, ki so ne- strpno pričakovali otvoritev žičnice na Golte vsaj za No- vo leto, bi skorajda ostali za Silvestrovo doma. Tako pa so jih rešili le gostinci, ki so za letošnje praznovanje pri- pravili vrsto zabav. Mozirskl Turist pri tem izstopa, saj bo imel Silvestrovanje in v kooperaciji s Kompasom iz- let v Logarsko. Ta primer na- vajamo zato, ker je to prvič, da so v Gornje Savinjski do- lini videli kruh tudi oni iz potovalnih agencij. MALAANKETA MAJHNE ŽELJE MAJHNIH LJUD v teh dneh, ko vsak po svojih močeh poskuša z Ijube^ znijo in pozornostjo opozoriti svoje drage nase, srečuje- mo tudi ljudi, katerih dragi niso dovzetni za to ljubezen. Kohko otrok bo ostalo ob teh praznikih, ki bd naj bili mnogo več kot samo dela proti dnevi, osamljenih, zapušče- nih in sebi prepuščenih. PETER GREGL, star 9 let, doma iz TABORA v Savinjski dolini: »Želim si eno debelo hruško. V šoli sem marljiv, zato mi jo bo mama zagoto- vo kupila. Rad bd, da bi ma- mi in atu uspelo dobiti lepo stanovanje, kjer bi lahko po- stavili veliko smreko, polno sladkarij, ob kateri bi '»e vsi bratci in sestrice zbrali in ži- veli vedno skupaj.« SLAVICA MAČEK, stara 11 let, doma iz KRŠKEGA: »Ra- da bi, da bi me mama več- krat obiskala. Rada bi bila vedno z njo. Igrala bi se s pupo in mamici pomagala. Želim si dva zavitka bonbo- nov, čokolado in krilo. Takš- no, ki bi kar frfotalo okoli me- ne. Zakaj me mama nima ta- ko rada, kot starejšo sestri- co?« ALOJZ COKL, star 10 let, doma iz ZIBIKE pri Šmar- ju: »Kako bi bilo lepo, če bi imel noge zdrave, tako, kot jih imajo drugi otroci. Da bi se lahko sankal s sankami, ki bi mi jih mama kupila. Mamica me ima rada, tudi jaz jo imam, zato bi bil rad vedno z njo. Učim se pridno, sem najboljši v razredu, za- to je tudi mama srečna« IVANKA PELDIN, stara 12 let, doma iz HUDINJE pri Celju: »Rada bi bila zdrava, želela bi imeti starše, da bi lahko ob praznikih in v po- čitnicah šla k njim. Tako pa sem takrat, ko se drugi ve- sele, sama. Vedno sama. Ka- ko lepo bi bilo imeti lepo obleko in nove copatke. Takš- ne, pisane, kot sem jih nekoč videla v trgovini.« ALEKSANDRA PLAVSTAJ- NER, stara 10 let, doma iz ŠENTJURJA pri Celju: »Ma- mica in ata me imata rada. In me obiskujeta. Jaz bi bila rada pri njima doma. V šoli sem pridna, tako, kot sta mi onadva naročila. Ko pridem domov sem najbolj vesela. Mogoče mi bo Dedek Mraz prinesel škornje, ki si jih ta- ko želim, čeprav jih ne bom mogla vedno nCsiti zaradi proteze« Izbrali smo pet otrok, ki med šolskim letom žive v savodu »Ivanke Uranjekove«. S petih malih obrazov Je žarelo pet parov Iskrivih oči in nekaj več želja. Nekaterim se bodo te želje že v pnihodnjih dneh uresničile. Dmgi pa jih bodo vse življenje nosili s seboj, kot pečat, ki so jim ga pritisnili drugi, za katerega sami ne nosijo krivde, ali pa morda, da so bih rojeni. Naj zveni še tako nečloveško, vseeno je res, da lahko ostane veliko teh želja neizpolnje- nih zaradi preveč popitega vina, zairadi utapljanja v pre- grehi, zaradi neodgovonosti . .. ije do- je vse- hkrati Savinji iČrtom, iiačrto- ili tudi tzadnje ke ob- i stro- doku- \ dela žili ve- 1 urba. !stu ni Novi arbanistični načrt je rezultat timskega dela. Skratka, vanj je vlože- nih nič koliko napornih delovnih ur, veliko misli in pobud. Toda? Pa še res je, da navzlic odloku o ur- banističnem načrtu, navzlic vsem na- porom, prizadevanjem nastajajo mimo urbanističnega načrta poleg čndh gra- denj tudi črne garaže ali barake čud- nih oblik, Id jih ni sram, če stojijo ce- lo ob lepem stanovanjskem bloku (Goj- zova ulica), oziroma ob Ulici 29. no- vembra, pa na najrazličnejših mestih na Otoku in drugod. Kaj In bilo če bi po zgledu črnih gradraj rušili tudi črne raraže? B. b02ic HOROSKOP 21. marec 20. april Voščilnice z vseh strani- Pri- jatelji pripravijo preseneče- nje- Računajte s tem, da vas obišče nekaj nepričakovanih gostov- 21. april 20. maj Slabo storite, če se pustite pregovoriti, da bi bežno spre- menili svoje okolje. S staro zadevo končate in se počutite olajšanega- 21. maj 21. junij še veliko dela. Ne zamudite priložnosti, ki jo imate, žen- ska se trudi, a brez uspeha. Moški vam jKMnaga z nasve- tom. -Težave po Novem letu. 22. junij 22. julij Trenutno slabo počutje kma- lu preide. Razumevanje v dru- žini- V družbi se ne počutite dobro. Prazniki minejo brea glavobola. 23. julij 23. avgust Premišljujete, ali bi se od- ločili za nekaj, kar vam lah- ko prinese težje posledice- V veseli družbi vsak dvom splahni- Maček vas zbistri- 24. avgust 23. sept. Nekdo se vedno bolj navezu- je na vas. ženska z rdečo torbico vam pokvari srečo. Bolj ko ste pred prazniki bolj ste sitni- 24. sept. 23. okt. Neljub dogodek vam zakuha nekaj neprijetnosti, ki se jih rešite v novem letu- Poceni preživite praznik v planinski koči- Denar- 24. okt J 22. nov. Znebite se sentimentalnosti. Manjši spor v vašem okolju. Ona ne bo preveč pcxz3oma, on pa bo skušal narediti vse, da vas osreči. 23. nov. 21. dec. ste zadovoljni, ker je šlo vse po načrtu. Okvara na avto- mobilu vas spravi v slabo voljo. Pozabite nanjo, ko pri- dete na cilj. 22. dec. 20. jan. Do nje niste preveč malena kostni. Ona bo imela svoj predlog. Nekdo si želi vaše naklonjenosti. Očitki in pre- pir po Novem letu. 21. jan. IS.febr. Ne mislite, da bi dosegli ka- kšne večje rezultate- S svo- jo slabo voljo imičite veselje drugih- Zaključek ob televi- edji. 19.febr. 20. marec Ravnate kot hočejo bližnji. Vprašanje vas spravi v zadre- go- Kar zamudite, nadoknadi- te kasneje. Ona vas spravi na noge. KAKO PREGANJAMO MAČKA? Pravijo, da je najbolje mi- sliti na mačka že tedaj, ko se nanj običajno sploh ne spomnimo, torej »na višku razpoloženja«. Toda, ker je to — sodeč po izkušnjah — tako, kot če bi pričakovali, da bomo slehernega prvega v mesecu mislili tudi na zadnje dni — nasvet ni naj- bolj uporaben. Pa smo se odločili za. anketo in zbrali naslednje »'sočutne« napotke: # dan po prekrokani noči je najbolje prespati, 0 če pa je že treba vstati, začnite dan s kozarcem vo- de, v katero .ste oželi limo- no. Ne dodajajte sladkorja! % privoščite si prho, bolj hladno kot toplo, % in nato jejte! Pa, če vam jed diši ali ne! 0 jejte tople jedi. Kar zjutraj se bo prilegla dobra ^ juha z domačimi rezanci, obara po dimajsko, sarma, kislo zelje in podobno, 0 kasneje si privoščite še kakšno pomarančo ali limo- no ali morda, če vam pose- bej zadiši, kozarec hladnega mleka, % na kavo rajši pozabite, saj ste jo prejšnjo noč spili verjetno še preveč, 0 in tudi ti'sto, da se klin s klinom zbija ni najbolj za- nesljivo. Sicer pa je treba dan po »taki« noči začeti in živeti počasi. Počasi vstati, se po- časi oprhati, počasi jesti in celo počasi misliti in govoriti, voriti. Ce pa Je bilo prejšnji ve- čer vsega preveč, potem bo treba pač potrpeti m vdano prenašati brnenje v glavi in tresoče se noge! Navsezad- nje se to morda celo splača, če je bila noč taka, kot 'smo si jo že dolgo časa želeli! praznično razpoloženje SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO SILVESTER ZA DOMAČO MIZO Zdaj, ko ste se gotovo že dokončno odločili, kje boste preživeli zadn.io noč starega leta, se vas že loteva tisto značilno razpoloženje, ki je nekakšna mešanica pričako- vanja, veselja, nestrpnosti in morda še drobnih pobliskov strahu. To še posebej velja za tiste, ki bodo silvestrovati doma, saj ima to najintimnejše slovo od starega leta po- leg številnih prednosti tudi nekaj skrbi. Med drugim — Silvestrova miza! Kaj postaviti nanjo, da ne bo vse tako kot sleherni dan? In kako ob teh željah upoštevati še finančne možnosti''! Ni samo mojster Jvačič umetnik v kuharski stroki. Tudi bliže jih imamo. Pa smo se odločili, da jih bomo obiskali in jih zaprosili za nasvet, kakšni naj bodo doma- či Silvestrovi menuji. Moramo reči, da smo v večini go- stinskih objektov — razen v hotelu Evropa v Celju, kjer so nam sicer prijazno, toda vendarle, razložili, da rajši po- svečajo vso skrb svojim jedilnikom — naleteli na veliko pripravljenost. In tako vam skozi besede štirih kuharskih strokovnjakinj predstavljamo nekaj jedilnikov za sloves- ne jše priložnosti. »Tudi doma je prijetno sH- vestrovati. Seveda pa si žene na ta dan ne bi smele nako- pati preveč dela na glavo. Si- cer se bo najprijetnejša noč v letu spremenila v najtež- jo. Mislim, da bi v primeru, da pridejo v hišo gostje, lah- ko 'sestavili takle jedilnik; domači narezek, pljučni fi- le s šampinjoni, gnjatni oovrtki, radič s krompirjem v solati, ajdovo potico, silve- strovo kavo, pomarančno bo- vlo in drobno slano pecivo. Ker ne dvomim v kuhar- ske sposobnosti naših gospo- dinj, bi posebej predstavila le šampinjone, ki jih pri nas premalo uporabljamo. To so umetno vzgajane gobice, ki jih pripravljamo podobno kot ostale gobe. V našem primeru bi jih dušili v oma- ki, ki smo jd dodali morda nekoliko črnega vina in sme- tane, šampinjone je moč kupiti pri tovarišu Plevčaku na Mariborski cesiti v Celju. Silvestrovo kavo pa pri- Štefka Emeršič Vodja kuhinje hotela »Ce- leia«: pravimo takole: skuhamo močno kavo, vlijemo v sko- delico tudi nekoliko ruma, na kavo nakapljamo rume- njak, ki smo ga vmešali s sladkorjem in na koncu še okrasimo s smetano. Ce pa bo za Silvestrovo za mizo sedela samo družina, bi si morda postregh z me- šano ragu juho. pečenim pu- ranom, mlinci, ki jih lahko kupimo v pekami, dušenim rdečim zeljem, prekmursko gibanico — recept je v vsa- ki boljši kuharsiki knjigi, s sadno solato in seveda kavo. In še nasvet za hladen »menu«: oMoženi kruhki, hladna mesna plošča, na ka- tero bo gospodinja naložila več vrst mesa, zelenjavna ali francoska solata, čokoladni minjoni — naredimo jih iz biskvitne mase za torto, raz- režemo na kocke ui jih obU- jemo s čokoladno glazuro. Končno postrežemo še z ru- movim punčem, za kratek čas pa grizljamo slane paM- čice iz listnatega testa. Že- lim vsem, ki bodo silvestro- vali doma, čim prijetnejšo noč!« Ana Vučer Upravnica restavracije »Ma- jolka«, Celje: »No, silvestrovo doma si- cer ne pomeni za žene ne- koliko več dela. Toda včasih je to kar vredno, saj sta za- dovoljstvo gostov in njihova pohvala lepa nagrada za skr- bi in kopico opravkov. Predlagam pet menujev, morda bo kateri ,pravi': % dvojna močna juha, sla- ne paličice, srnin hrbet, ocvr- ti krofi, brusnična omaka, pečen štajersOci kopun, mi- moza solata, mandeljnova torta, ananas bovla in kava s smetano 0 gosja jetrca v aispiku, bifteki z jajci in zelenjavno oblogo, mandeljnov kipnik z vinskim polivom, drobno pe- civo in kava 0 obloženi kruhki, mlad pečen prašiček, ocvrte krom- pirjeve krogljice, zeljnata so- lata, orehova potica, terjet, kava 0 šimka z nadevanimi jaj- ci, pečena purica, mlinci, motovUec ali radič, drobno pecivo, Silvestrov punč, me- šano sadje, kava 0 francoska solata z ma- slenimi pastetkami, ocvrte p)OStrvi, maslen krompir, mo- tovileč, saher torta, mešani sir, kava. Mimozo solato pripravi- mo iz kuhanega krompirja, stročjega fižola, graha, ku- maric in gobic, kar vse sku- paj pomešamo z majonezo in garniramo z gomolj ikami. še, kaj je to terjet, bi ra^ da povedala. Gre za staro slovensko sladico, ki je šla že marsikje v pozabo. Tanke rezine mlečnega kruha ope- čemo in ga nato zloženega v skledi, prelijemo s kuhanim vinom, ki smo mu dodali sladkor, klinček, cimet in morda še kakšno dišavo. Ko se kruh z vinom dodobra prepoji, je sladica nared. Tistim, ki bodo ostali za Silvestrovo doma želim pri- jetno zabavo, gospodinjam pa srečno roko pri kuhi. Ce pa bi potrebovali za katero od naštetih jedi še poseben recept, kar pokličite. Radi bomo pomagali!« Kuhinjo hotela „PAKA" v Velenju vodita tovarišici Marica Ogrinc in Marica Hriberšek. Predlagali sta kar devet vetstrovih menujev. »Za raz- lične okuse, možnosti in že- pe,« sta nam pojasnili, ko smo se zahvalili za prijaz- nost. 1. Goveja juha z domačimi rezanci, svinjska domača pe- čenka, rizi-bizi, krof, turška kava, vino. 2. Gobova juha, mešana mesna hladna plošča, oreho- va potica, čaj z rumom. 3. Hladni narezek, ocvrte ribe z majonezo, krompir, sadna kupa, vino. 4. Obloženi kruhki, čevap- čiči, pleskavica, ražnjiči, vlo- žena paprika — kumarice, orehova potica, vino. 5. Vratovina s hrenom, kr- vavice ali pečenice, kislo ze- lje ali kisla repa, prazen krompir, vinsko pecivo, do- mača izabela, turška kava s . smetano. 6. Marinirane ribe, nade- van piščanec, pommes frit- tes, radič, orehova ali sirova potica, pravi dolenjski cvi- ček. 7. Piščančeva ragu juha, divji zajec v pikantni omaki, žemljevi cmoki, zelena sola- ta, čokoladna rolada. 8. Francoska solata, telečji steeck z jajcem, pečen krom- pir, motovilčeva solata s fi- žolom, mešano pecivo, bri- Ijand vino. 9. Možgani z jajcem, na- ravni zrezek v omaki, doma- či široki rezanci, mešana so- lata, pohorski omlet, hru- škov kompot. Radgonski bi- ser. »Nekoliko težje je pripra- viti le marinirane ribe in divjega zajca. Ribe spečemo že nekaj dni prej. Prelijemo jih z oljem, ki smo mu do- dali dušeno zelenjavo — ko- renček, čebulo, peteršilj, lo- vorov list in drugo, nato pa damo vse skupaj v hladil- nik. Cez nekaj dni 'so ribe marinirane,« je razlagala to- varišica Ogrinčeva. »Podo- ben postopek je tudi z div- jim zajcem, vendar bi go- spodinjam, ki ga še niso ni- koli poskusile pripraviti, skoraj odsvetovala, naj tega prvič ne store šele na Sil- vestrovo. Lahko bi se kaj ponesrečilo, pa bi ostale brez večerje,« se je še na- smejala ob pogledu na moj svinčnik, ki je hitel beležiti njene nasvete. In še pojasnilo, kaj je pravzaprav pohorskih omlet: gre za bi'skvit, med katerega dva dela naložimo najrazlič- nejše sadje, sladkano, po- škropljeno z dobrim liker- jem in limono. Končno še vse bogato okrasimo s sme- tano in »omleta« je priprav- ljena. To stran je za va.s pripra- vila: IVICA BURNIK Ko se našim današnjim gostjam zahvaljujemo za sode- lovanje, se seveda pridružujemo njihovim iskrenim željam, da bi vaše silvestrovanje v domačem krogu čim bo!,ie us- pelo. Ob tem — pa veliko sreče pri urejanju slavnostne mize. I. BURNIK 26. december 1968 STRAN , 18 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Obljuba dela dolg, zato naš dolg danes poravnavamo in objavljamo nagradno kri- žanko. Za spremembo smo vam tokrat po daljšem času ponovno pripravili skandinav- sko križanko in prepričani smo, da vam ne bo delala po- sebnili preglavic, saj po na- šem mišljenju ni ravno po- sebno težavna. Tokrat smo pripravili sle- deče nagrade, ki jih bomo med reševalce razdelili z žre- banjem: 1. NAGRADA: 150 din 2. nagrada: 100 din 3. nagrada: 80 din 4. nagrada: 60 din 5. nagrada: 30 din 6. nagrada: 20 din 7. nagrada: 10 din L 8. nagrada: 10 din r 9. nagrada: knjiga 10. nagrada: knjiga Pri žrebanju bomo upošte- vali vse tiste rešitve, ki jih bomo v naše uredništvo pre- jeli do petka 10. januarja 1969. Nikar ne pozabite na rob križanke pripisati svoje- ga popolnega naslova, ker v nasprotnem primeru ne bo- mo rešitve upoštevali pri žre- banju. "Vsem reševalcem novoletne križanke želimo veliko razve- drila in srečo inri žrebanju. Izid žrebanja bomo objavili t 2. številki NOVEGA TED- NIKA, ki izide 16. januarja. Uredništvo REŠITEV KRIŽANKE 1. Split, 6. prakssa, 12. tra- sa, 13. Rangim, 14. rovt, 15. koks, 16. PID, 17. asa, 18. So- lea, 19. le, 20. HP, 21. otrok, 32. mer, 23. oe, 24. ring, 25. Lens, 26. tkalka, 28. sonce, ao. ateist, 30. Asuan. I REŠITEV MAGIČNEGA LIKA Rešitev: 1. strelec, 2. tra- pist, 3. Lepanto, 4. mlLinček, 5. mestece. STRAST ZA OGNJEM (Četrtič) Vsakokrat, ko je v Lastni- Cu, gorelo, je na kraj dogod- ka prihajala tudi komisija in pa tovariši, ki so pri tajništ- vu za notranje zadeve v Celju obravnavali požige. Le-ti so neprestano vzpodbujali koz- janske miličnike k iskanju kar najbolj verjetnih osum- ljencev. Miličniki so zasliša- li vsakogar, Id bi utegnil kar- koli vedeti, Id je bil priprav- ljen karkoli v zvezi s požari povedati. Miličnike pa je k iskanju gnalo tudi to, da so ljudje vse bolj očitali var- nostnim organom neučinko- vitost, da so se mnogi nor- čevali, češ da bo požigalec znan šele takrat, ko bo umrl in I)odo požari prenehali. Omenil sem že, da je kro- žilo o požarih v T^astniču vse pohio zg db, mišljenj in o- vadb. Ljudje so bili s stra- hu, da bo naslednja na vrsti prav n,iihova domači.ia, zato so želeli, da bi storilca čim- prej odkrili. Pri izbiri osunir Ijencev so bili vedno manj tankočutni. Kaj če osumijo deset sovaščanov, če bo le med njimi tudi pravi. Pre- gled raznih pričevanj je pra- va zmešnjava sledi. Med osumljenimi, ki jih je za mo- rebitne požigalce imenovalo javno mnenje, so bili taki, ki niso imeli nobene zveze s po- žigi, razen da so bili tudi sa- mi kandidati za pogorelce. Ne bi rad razgrebal žerjavi- ce, zato je bolje, če obidemo Imena, ki so jih miličniki za- pisovali v zapisnike, le-te pa pošiljali v Celje. Strokovnjaki za izsledova- nje požigalcev so zdaj širili, zdaj ožili mrežo najbolj sum- ljivih oseb. Vsakokrat, ko je v Lastniču ponovno gorelo, je bila pofušena prejšnja do- mneva in osumljenec za prej- šnje požige ni bil več tako zanesljivo siunljiv. Od sed- mih domačij, ki so v dveh letih pogorele, bi bUo komaj za dve mogoče določiti soro- den motiv. Med osumljenimi so bili gospodar, Id naj bi želel raz- širiti svojo posest, slaboum- nej.še dekle, mlajši gospodar, ki se je s sosedi rad prepi- ral, nekdo, Id je dokazano požgal lasten dom. osumljeni pa so bili tudi razni potepu- hi, tepiharji in celo lastnild požganih domačij sami. Toda večkrat ko je gorelo, manj je bUo verjetnosti, da so zbrani osumljenci resnič- no sumljivi. Tako je bUo vse do požara Osolnikovega hle- va. Med prvimi, ki jih je kozjan- ski komandir i>osta,je milice zaslišal, je bil gospodar Fanc Osolnik sam. Povedal je, kdaj je opazil požar, kje je po njegovem začelo goreti, da ni videl okoli hiše sumljivih ljudi, da nikogar ne sumi, da ni nihče sovražnik njega ali koga od domačih, da bi utegnil primakniti gorečo vži- galico k slamniti strehi. Gospodar Osolnik se ni mo- gel domisliti nikogar, ki bi bil sumljiv. Z vsemi sosedi je v dobrih odnosih in če bi ne imel resne pomisleke, da je ogenj nastal zaradi nesreč- nega naključja, bi verjel, da ognja ni nihče podtaknil. — Pa ste slišali koga dru- gega, da bi omenjal morebit- nega požigalca? — Pač. Soseda Terezija Zmajšek mi je po požaru skrivnostno namignila, da bi naš hlev utegnil zažgati De- belak, ki je sam trikrat po- gorel. To naj bi bil storil zato, da bi odvrnil sum od sebe, ki je baje »zagvišno« požgal še neobnovljeno gos- podarsko poslopje, da bi do- bil visoko zavarovalnino. In ni dejala samo to. Požgal da je tudi zato, ker je mislil, da bo ogenj pokončal tudi njihovo, Zmajškovo domači- jo- Tako namigovanje je posta- lo sumljivo, saj so bili Zmaj- škovi z DebeLikovimi v svar šivu. Zmajškov edini sin je bil poročen z Debelakovo hčero Anico. Nadaljnje poiz- vedbe so odkrile, da odnosi med Zmajškovimi in Debela- kovimi niso najbolj pri.jazni, da so prej sovražni. Zmaj- škova se namreč ni strinj'la, da bi se njen sin poročil z Debelakovo, ker je zanj ime- la v mislih drugo nevesto. Ko pa je Anica vseeno prišla v hišo, sta se večkrat sporekli in Anica je večkrat ušla na- zaj k svojim staršem, kjer je ostala večji del svojega do- tedanjega triletnega zakona. K Debelakovim ji je sledil tudi mož, Franc Zmajšek, to pa je mater baje močno jezilo, očeta pa tudi, kajti za delo na posestvu je bilo pri Zmaj- škovih premalo rok. Uslužbenec tajništva v Ce- lju je ob novih podatkih dvi- gnil obrvi. Nova sled je bila naenkrat tu in še zelo verjet- na povrhu. Vsaj kar je v zve- zi s požigi pri Debelakovih, je bila možnost zelo velika. Toda zakaj požari pri Božič- kovih, švajgerjevih, Valenča- fcovih in Osolnikovih? Sta v Deseniču dva požigalca? Mor- da? Toda najprej je treba imeti v rokah vsaj eneg.». Bil je november 1960. V Kozje so k zaslišanju pova- bili Terezijo Zmajšek in nje- nega sina Franca. Tu v Koz- ju naj bi obrazlož la svoj .siun do Debelaka, ali pa vsaj vzroke, zakaj je Zm:ijškova sosedu očrnila sinovega ta- sta. Po nekaj spretno pos- tavljenih vprašanjih sta se Zmajškova in njen sin začela zapletati v protislovja, v laži. Ko je' sum nad njima tako narastel, da je bUo razlogov za pripor dovolj, so 11. no- vembra 1960 oba odi)eljali v oeljsike zapore. (Se nadaljuje) Kreditna banka - CELJE s podružnicami: Celjsko mestno hranilnico in podružnico za kreditiranje kmetijstva ter ekspozitu- rami v: Brežicah, Laškem, Mozirju, Ro- gaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Sev- nici, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju in Žalcu OBVEŠČA cenjene stranke, da v času od 3. do 6. januarja 1969, zaradi zaključnih del ne bo poslovala za stranke. , 26. december 1968 stran 19 AKCIJA RDEČA GOS Najprej me je izprašal o mojem znanju razstavljanja vseh vrst razstre- liva. Od ročnih bomb do letalskih. Prav preveč nisem bil podkovan v tej stroKovnosti, toda zadostil sem Ho- landčevim zahtevam. Bil sem sprejet v spec.ar.zirano delovno komando, ki je na področju mesta in njegove bliž- nje okolice odkopavala in demontirala letalske bombe, ki niso eksplodirale, i Zelo nevarno in težko delo je bilo to. ^ Opravljali so ga strokovnjaki, kneflin-i gi, poa strogim nadzorom esesovskih oficirjev. Včasih je tičala neeksplodi-1 rana bomba v bližini hiše nacistične- ga mogotca. Zato ni bilo vseeno, ali bodo jetniki bombo varno odkopali ali se bodo z njeno pomočjo rešili trplje- nja. Nemalo primerov je bilo, ko je jetnik bombo nalašč sprožil. Ni mu bi- lo mar lastne smrti. Cela desetina kneflingov je umrla na ruševinah. Za začetek so meoie določili za de- lo pri razkopavanju ruševin in bomb. Demontažo so opravljali le res specia- liziram strokovnjaki. Dobil sem listek in v taborišču sem bil premeščen v posebno barako. Bili smo privilegirana komanda. Zaradi ne- varnega iU težkega dela smo dobiva- li večje in izdatnejše porcije hrane, pa boljšo obutev in obleko. Odstranje- vanje letalskih bomb s področja MUn- chna pa njegove bližnje in daljnje okolicc ie bilo za Nemce tolikanj po- membno da so hoteli pri življenju ohraniti čim dlje vsakega laieflinga, ki je deial v tej komandi. Zaradi izkustev, ki si jih je pridobil pri delu. V novi baraki so me lepo sprejeli. Našel sem kamerade vseh evropskih naroden Tudi nekaj Italijanov je bilo. V večini je bila inteligenca. Delo v komandi je slonelo bolj na razumu kot v rokah. Vsakdo od nas je imel pri delu v oblasti svoje in življenje ce- le stotinje Samo majčken napačen udarec s krampom, pa je eksplozija uničila področje v širokem radiusu. Dobil sem celo novo obleko. Osupel sem ugotovil, da so mi dali mojo la- stno, v kateri sem prišel v taborišče. Z vsem inventarjem. Celo nožiček so mi vrnili. »Je to navada v tej komandi?« sem vprašal štubaka. Ta mi je ravnodušno odgovoril: »Golo naključje, ni pa prvi primer.« — Samo da sem imel na hrbtu suknjič prerezan v obliki križa in vanj všito či- sto drugo blago. Tako ne bi m^ogel po- begniti. In na srčni strani suknjiča sem moral všiti rdeč trikotnik z ozna- ko narodnosti in svojo taboriščno številko. Dva nova soseda sem dobil na po- gradu. Nekega Italijana Paola Lazzara iz Torina in Slovenca Gregorja, kii se mi je predstavil, da je doma iz Ljub- ljane. Niti z najmanjšo kretnjo, pogle- dom aU z za las spremenjenim glasom nisem pokazal vznemirjenja ob sreča- nju — z Gregorjem, čeprav ga nisem pričakoval, vse prej kot to. In zopet sem moral piziti na izgovorjavo po- pačeno smešne slovenščine in na to, da vsega, kar mi je govoril, nisem smel razumeti. Kot nekdaj pri Plev- niku. Signal, da sem dobil v soseščino Gregorja, je bil zame rešitev. Tudi Ita- lijan Lazzaro md nd bil nič bolj všeč kot Gregor. Verjetno ju je nastavil v i mojo bližino isti človek in z istim na- menom, pa da drug za drugega nista vedela. Vse popoldne in ves večer me ^ nista izpustila izpred oči. Kadarkoli' sem segel v žep ali celo da sem se po suknjiču samo popraskal po ramenu ali hrbtu, sta izbuljila oči. Pazila sta name, kako se počutim v svoji stari obleki. Nisem vedel, da je gestapo za mojo obleko in za vsemi mojimi stvar- mi v centralnem skladišču organiziral pravo hajko. Najprej, da so stvari do- bili, nato pa, da so vse skoraj rentgen- sko preiskali. Ko niso našli nič, iskali pa so ali skriti oddajnik, šifre ali pa vsaj naslove sovražnih agentov v Nem- čiji, kamor bi se moral zateči, so mi obleko in stvari vrnili in nanje- prilepili dva vohuna: Gregorja in La-i zzaro, ki naj bi pazila, od kod bom sam potegnil skrivnost. - ' Prišel je lagerski policaj — knefling" in me odpeljal v taboriščno pisarno. Gregor in Lazzaro nista mogla z me- noj. Opazil sem njune obupane pogle- de. V pisarni sem moral podpisati for- malno izjavo, da se prostovoljno jav- ljam v specializirano delovno koman- do in da se zavedam nevarnosti dela. Isto izjavo bi lahko podpisal tudi na] bloku. Ne bi bilo treba pome pošilja-j ti policaja. Zakaj je prišel, sem 27ve-^ del nekaj trenutkov pozneje. I Skozi odprta vrata me je poklical v' svojo sobo oče Sebastijan in vrata sem moral za seboj zapreti. »Vse v redu in nared?« me je vpra- šal z istim mirnim, neprizadetim, pro- stodušnim glasom, s kakršnim je go- voril z menoj ob najinem prvem sre- čanju. »Z moje strani je vse v redu in na- red sem.« Srečala sva se z očmi- Opazil sem njegovo vznemirjenje. Zaskrblje- nost. Torej le ni bil tako nedotakljiv, kakor je delal videz. Položil je prst na usta in mi s šepetaj očim glasom razložil. »Ni tako v redu. Pod budno nemško kontrolo ste. Pričakujejo vaš pobeg. Celo želijo si ga. Slišal sem za ukaz blokaču in štubaku, naj vam dodelijo na pograd nekega Slovenca Gregorja in Italijana Lazzara. Vaš rojak Gre- gor je na posebnem seznamu kneflin- gov, ki jih nihče ne sme poslati iz la- ger j a, zato nisem mogel ustreči želji vaše jugoslovanske sekcije, da bi ga poslal s transportom. Ko je nemška taboriščna uprava zvedela o vaši do- delitvi v delovno komando za Miin- chen, sem moral uradno odgovoriti, na čigavo pobudo ste bili dodeljeni v to komando in pod kakšnimi okoli- ščinami. Takoj nato sem dobil ukaz, naj v isto delovno komando sprejme- mo tudi Lazaara in Slovenca Gregor- ja. Po vsem tem je vse jasno?« Ugovarjal sem, ker me je nekaj stvari motilo. »Ne čisto. Nekdo nekoga lovi. V ne- varnosti sem samo jaz-« Oče Sebastijan se je ntismehnil in mi prijateljsko pojasnil. »Tako mislite vi. Vsi smo v nevar- nosti, čeprav trenutno love samo vas. Odstranite pomisleke, ki vas mučijo. Midva si morava zaupati. Vi imate dragocene podatke, jaz pa naslov, ka- mor morajo podatki priti. Oba sva za gestapo enako težka in pomembna. Ste pripravljeni?« Vstal je, se mi približal za pol me- tra in se mi zagledal v oči. Nisem jih odmaknil. Tudi sam sem v njegovih iskal isto, kot je verjetno on v mojih. Potrdilo zaupanja in odločnosti. Zato sem takoj svečano izjavil: »Pripravljen sem.« »Torej tule je naslov. Preberite, po- novite, zapomnite si ga, nato ga bova tmičila. Mož je star čez petdeset let. Je Parižan, toda nemško govori tako. da ga nihče ne bi prepoznal. Po po klicu je lekarnar. Stanuje v porušenem bloku na koncu Bayerjeve ulice v sre- dišču Miinchna, skoraj nasproti glav- nega kolodvora. Zapomnite si dobro ulico, številko, nadstropje, ime, pri- imek, poklic, Parižan in geslo: »Prile- tela je rdeča gos!« — Odgovor mora biti: »Prepleskali jo bomo v zele- no!« — »Kako pa bom prišel do njega?« Oče Sebastijan me je ostro preme- ril od nog do glave. »To je vendar vaša stvar. Pravite, da ste bili jugoslovanski partizan. No, torej ... Pogum in iznajdljivost, pa ne- koUko sreče! V komandi, v katero ste dodeljeni, je lažji pobeg kot iz ka- terekoli druge- Tudi nemški stražarji se boje za življenje, zato so v previd- ni oddaljenosti in na varnem, kadar izkopavat« letalsko bombo.« »Ja,« sem prikimal. Italijan pa je nadaljeval: »Z nekaj stvarmi sem vam hotel olajšati akcijo- Tri dni ste poleg osta- lega dodeljeni za razdeljevanje hra- ne. Pod kruhom bo skrbno skrit pu- lover. Samo v primeru, da ste se od- ločili za pobeg, ga oblecite in odvrzite suknjič, na katerem imate vrezan ta- boriščni križ. Vsa ostala vaša obleka je popolnoma civilna. Težko se bo- ste reših Lazzara in Gregorja. Zanju sem izdelal poseben bojni načrt, ki vam lahko mnogo pomaga pri pobegu.« Svojim ušesom nisem verjel, kar sem slišal. Do najmanjših podrobno- sti je oče Sebastijan predvidel vse, zato sem ponovno zelo resno podvo- mil, da je duhoven, ampak v dobri šo- li izšolan vohun za najdrzaiejše po- dvige Akcija gestapovca Ota Fritza, da bi odkril tajno taboriščno organizacijo, ki je v eni noči pobila pet njegovih agen- tov, je tekla po enem tiru, po drugem pa je tekla akcija obersturmfiihrerja Kerstena, da bi v Italijanu Emiliu Co- peciu odkril enega izmed treh pogre- šanih specialnih agentov, ki so jih Angleži s posebno nalogo poslali v Nemčijo. Oto Fritz je dal pripeljati v mučilnico vse, ki so bili kakorkoh od bliže povezani s petimi ubitimi Jugo- slovani. Strahovito je mučil sleherne- ga, za katerega je le majčkeno zaslu- til, da kaj ve. Ko je hotel zaslišati tu- di Copecia, se je temu uprl Ker- sten. »Ni Jugoslovan, rii povezan z niko- mer od ubitih in še tri dni ima rok, da mi poroča!« Tako je odločil in Fritz je moral kloniti. 26. december 1968 STRAN 10 lit vinov, Danielova in Ba- fikJ. ki jih je sovjetsko so- ^čc obsodilo na pregnan- (lO. ker so demonstrirali fOti okupaciji ČSSR, so zdaj išli — prvi v Cito na mon- jlsko-kitajski meji, druga za tri leta na ozemlje Irkut- a, in tretji za tri leta v bli- fio Omska. čez nekaj let jih jdo morda pošiljali na me- ic . Na kongresu sovjet- :ih glasbenikov je skladatelj jstakovič dejal, da morajo lOJetski glasbeniki uporab- iti »rusko glasbo kot orožje boju med socializmom in ipitalizmom«... V Moskvi 'OŽI takale zgodbica: češki fi sn'nh ne i vrnili. . . Kakšni poslanci naj bodo in odborniki? v sedanjih skupščinah je mnogo direktorjev, premalo pa delavcev, inženirjev, kmetov in žensk! - Že zdaj razmislimo, o vsem tem, zakaj pomladanske volitve bodo kar naenkrat tu Na volitve v občinske, v re- publiško in v 27ve2ino skup- ščino, ki bodo spomladi, se je že treba pripravljati. Za- to je izvršni odbor republi- ške konference SZDL sprejel dokiunent, v katerem je go- vor o tem, kako naj bi v zve- zi s skupščinskimi volitvami uresničevali nekatera kadrov- ska načela. Socialistična zveza je nosi- lec in organizator političnih priprav na volitve ter nosi- lec predlaganja in .sprejema- nja odbomiških ter poslan- skih kandidatov. Zavzemala se bo za to, da bi bile bodoče skupščine čimbolj urstrezno sestavljene. V sedanjih skup- ščinah je. denimo, preveč di- rektorjev in drugih vodiinih ljudi, premalo pa je (zlasti v republiški skupščini) znan- stvenikov, tehnične inteligen- ce in študentov. Prav tako ve- lja dobiti v skupščine več odbornikov in poslancev iz družbenega in zasebnega trž- nega kmetijstva. Izbirali naj bi seveda med ljudmi, ki se zavzemajo za moderno kme- tovanje, za pospeševanje ko- operacije in za razvijanje so- cialističnih odnosov na va'si. Več naj bi bilo med odbor- niki in poslanci v prihodnje neposrednih proizvajalcev. To, kdo vse spada med ne- posredne proizvajalce, pa ka- že razumeti široko. Ne gre samo za ročne delavce! Ob sodobni tehnologiji oziroma tehniki so nei>osredni proiz- vajalci tudi, recimo, inženir- ji in tehniki, ki so v nepo- srednem stiku s proizvodnjo. Med zaposlenimi v Sloveni- ji je kar 41 odst. žensk in njihovo število še narašča. Hkrati pa 'se število žensk med odborniki in poslanci celo zmanjšuje, kar seveda ni dobro. Vemo, da so zaradi materinskih dolžnosti in go- spodinjskih del mnogo bolj obremenjene kot moški, da irjaamo premalo otroškovar- stvenih ustanov, zato se žen- ske bojijo funkcij. Res pa je, po drugi strani, da bi prav probleme, ki najbolj žu- lijo ženske, najbrž hitreje urejali, če bi bilo v organih, ki odločajo, več žensk. Prav tako kaže dobiti med poslance in odbornike več mladih ljudi. Le-ti naj v no- vih skupščinah uveljavljajo intere.se mladega rodu. koli- kor bolj se bo mladostna za- vzetost in novo znanje pove- zovalo v skupščinah z izkuš- njami starejših, toliko hitre- je in ustrezne je bomo lahko obvladovali razne probleme. Nekateri se zavzemajo za to, da bi enostavno predpi- sali, koliko kandidatov mora biti za posamezni mandat. Toda to bi omejevalo svo- bodno odločitev volivcev v posamezni volilni enoti. Po- nekod bodo smatrali, da jim zadošča en sam kandidat, drugod pa se bodo morda odločili za to, da bodo po- slanca ali odbornika izbirali med več kandidati. MIRO ZAKRAJŠEK PTT - pokrovitelji kurirjev in vezistov NOV Znano je, da so kolektivi FKKijetij za PTT promet v Sloveniji prevzeli pokrovitelj- stvo nad partizanskimi kurir- ji in vezisti NOV Slovenije. Na nedavnem zasedanju de- lavskega sveta združenja podjetja za PTT promet pa so sklenili, da bodo še bolj ohranjali in gojili tradicije NOV. Tako bodo financirali avtomatsko telefonsko centra- lo v Lokvah, ki naj bi zače- la delati junija prihodnje le- to. V Prekmurju se bo zače- la in na Slavniku nad Ko- prom končala nova planin- ska transverzala slovenskih kurirjev in vezistov NOV. Na Slavniku je bila tudi v letih osvobodilne vojne zadnja ku- rii'ska postaja. TOLE SO PRVI TRIJE LJUDJE, ki so iz vesoljske ladje APOLLO 8 v torek dopoldne videli Luno »v hrbet«. Od leve proti desni: snemalec BILL ANDERS, star 35 let, letalski major in doktor fizike, oženjen in oče petih otrok; na- vigator ladje JAMES LOVELL, star 40 let, letalsiki kapetan, oženjen in oče šti- rih otrok; komandant ladje FRANK BORMAN, star 40 let, letalski polkov- nik, oženjen in oče d\'»eh otrok. Anders je tokrat prvič v vesolju, Lovell in Borman pa sta tak izlet poskusila že pred 3 leti, ko sta letela 298 kilometrov nad zemljo in se z ladjama GEMINI 7 srečala v vesolju. Ladja APOLLO se je v treh dneh potovanja proti Luni od- daljila od Zemlje za več kot 384 000 kilometrov in letela z največjo hitrost- jo 38 946 kilometrov na uro! Najmoč- nejša ameriška raketa SATURN V., ki je ponesla Apollo 8 v vesolje, je bila dolga 110 metrov. V programu »Apol- lo 8« je sodelovalo 350 000 znanstveni- kov, inženirjev, tehnikov in drugih de- lavcev ter 20 000 podjetij. Apollo 8 naj bi po načrtu letel 6 dni in 3 ure, stroški tega poleta pa znašajo 420 mili- jard starih dinarjev. Telefoto: UPI TELEGRAMI LAGOS — Zaćenži z božičnimi prazniki se je v Nigeriji, kjer div- ja državljanska vojna že poldru- go leto, začelo osemdnevno pre- mirje. Britanski premier Wilson Pa je dal novo pobudo za inir v Nigeriji. CAPE KENNEDV — Trije a- meriški kozmonavti, ki so jih 21. decembra izstrelili v vesolje, so srečno prišli v tir okrog Meseca. Će bo šlo vse po sreči, računajo, da bo stopil prvi človek na Mesec že julija prihodnje leto. PANMUNJOM — Severna Kore- ja je pred božičnimi prasaiiki os- vobodila 82 mornarjev z ameriš- ke ladje »Pueblo«, ki je bila pred enajstimi meseci zajeta v sever- nokorejskih vodah. Ameriški pred- stavnik je moral podpisati izjavo, da je ladja vohunila, preden je Severna Koreja izpustila jetnike. BUDIMPEŠTA — Nedaleč od madžarskega glavnega mesta se je zgodila ena najhujših železniških nesreč v madžarski zgodovini. S polno hitrostjo sta trčila potniški in tovorni vlak. Po prvih poroči- lih je bilo mrtvih najmanj 43 lju- di, medtem ko je bilo 57 huje ali laže ranjenih. DUN.^J — Na Dunaju so obso- dili tri južne Tirolce, udeležence atentata junija lani, pri katerem, so bili ubiti štirje italijap..ski kara- binjerji. Glavni obtoženec je bil obsojen na osem let zapora tedenski zunanjepolitični pregled Gromiko v Kairu Vsi, ki spremljajo razvoj krize na Srednjem vzhodu, so postali zelo pozorni na obisk sovjetskega zuna^ijega mini- stra Gromika v Kairu. Gromi- ko se je s svojim namestni- kom Semjonovim dolge ure pogovarjal s predsednikom Naser^m in njegovim zuna- njim ministrom Mahmudom Riadom. Ti dolgi pogovori, čeprav so ostali tajni, kažejo, da skuša Sovjetska zveza pred prihodom Richarda Ni- xona v Belo hišo ponovno te- meljito proučiti položaj na Srednjem vzhodu. Po vseh poročilih sodeč, se nekaj za kidlsami »kuha«, in to med ZSSR in ZDA. Obe »supersili« si prizadevata, da bi ozdravili krizo na Sred- njem vzhodu, ker postaja če- dalje bolj nevarna tudi za nji- ju. Politični opazovalci sodi- jo, da je Gromiko v Kairu razložil Naserju in drugim najnovejše poglede sovjetske vlade na položaj. Moskva v bistvu zagovarja načrt, po katerem bi se Izra- el umaknil z vseh zasedenih ozemelj, zato pa bi ga prizna- le arabske države in mu tudi dovolile neomejeno plovbo po srednjevzhodnih vodah. Nobena skrivnost ni, da si Sovjetska zveza želi v tem delu sveta politično rešitev. Gromikov Liamestnik se je pred kratkim tajno sestal v Združenih narodih z izrael- skim veleposlanikom, da bi se poučil o izraelskih ciljili in namenih. Pomembno .je tudi to, da Se je odnos Kaira do Wa- shingtona precej omehčal. ZAR je prekinila odnose z ZD.'\ po junijski vojni z Izrae- lom leta 1967. Odtlej so bili zamrznjeni, toda obisk oseb- nega odposlanca novega ame- riškega predsednika v Kairu pred nekaj dnevi je pripomo- gel k zboljšanju teh odnosov. Nekateri opazovalci napove- dujejo, da bi ZAR in Ameri- ka ob novem letu utegnili ob- noviti diplomatske stike. To bi vsekakor olajšalo skupno akci.jo ZSSR in ZDA na Srednjem vzhodu. Navse- zadnje .je Sov,}etska zveza prodrla v Sredozemlje in se trdno zasidrala v arabskem svetu. Zdaj bi bilo potrebno, da ZDA to stan.je priznajo ali se vsaj z Li,jim spri.jaznijo. Moskva .je dovolj realistična in ve, da ZD.^ ni mogoče po- polnoma izriniti iz tega. tako pomembnega dela sveta, saj imajo ameriškr družbe tod ogromne petrolejske interese. Zato Moskva tudi ne naspro- tuje ponovni vzpostavitvi di- plomatskih odnosov med Kai- rom in Washingtonom. Osta- ne samo še vprašanje, ali bo skupna pobuda »supersil«, če bo do nje prišlo, lahko ubla- žila in naposled ozdravi- la srednjevzhodno »bolezen«. Težave so videti še vedno sko- raj nepremostljive, toda spo- razumen nastop ZSSR in ZDA na Srednjem vzhodu bi jih le utegnil premostiti Na Kitajskem se je spet za- čelo veliko preseljevanje. To pot odhaja na stotisoče matu- rantov srednjih šol in študen- tov na deželo, da bi se aava- dili »umazanega« trdega dela in da bi s svojim znanjem po- magali kmetom. Od septem- bra letos je odšlo na kmete iz mest dva milijona dijakov in študentov. Številna znamenja kažejo, da se na Kitajskem začenja novo, mirnejše obdobje. Kul- turna revolucija je marsikje povzročila zastoje v industrij- ski proizvodnji in v kmetij- stvu, poleg tega pa je razva- dila mladino, ki je z ustanav- ljanjem rdeče garde dobivala tudi oblast v roke. Zato ne- kateri opazovalci vidijo v se- danjem pošiljanju študentov na deželo tudi »maščevanje« vojske in državnega in partij- skega aparata za tisto, kar so jim rdeči gardi.sti zakuhali v zadnjih dveh letih. To je gotovo del resnice, to- da ne vse. število mladih lju- di po šolah v mestih je tako naraslo, da so v breme pre- skrbi, ki jo je kulturna revo- lucija močno oslabila. Z od- hodom na deželo postanejo števil li študenti proizvajalci in ne potrošniki hrane. Tudi v zunanji politiki je čutiti določeno spremembo. Peking je nedavno dal pobudo za se-stanek z ameriškim ve- leposlanikom v Varšavi, sli- šati pa je tudi glasove, da je oživela ideja o sklenitvi spo- razuma o koeksistenci z ZDA. Trenutek .je ugoden, posebno še, če bodo v Vietnamu skle- nili mir. Tudi v Belo hišo pri- haja nov človek. Glavni raz- log za novo kitajsko »prož- nost« pa ,je zelo verjetno strah, da ne bi Kitajska osta- la povsem izven dogovarjanja med Moskvo in Wasliingto- nom. dogovarjanja, ki bi ute- gnil« biti njej v škodo. RIM — Papež Pavel VI. je za 11. oktober prihodnjega leta skli- cal sestanek vseh katoliških Ško- tov. To bo drugi sinod škofov v zgodovini rimskokatoliške cerkve. RIM - Nova italijanska vlada levega centra je dobila zaupnico v parlamentu. Za program vlade je glasovalo 351 poslancev, proti pa 247. Vlada je potrebovala 300 glasov, da bi dobdla zaupnico. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Dokaj povečana sredstva za nujne dejavnosti I ilEPLBLIŠKi PiiORAČlJN ZA 1969 — Republiška skupščina je rej.šnji teden sprejela zakon o roračunu SR Slovenije ter druge Jremljajoče predpise o delitvi redstev v prihodnjem letu. Po ob- izložitvi Jožka štruklja, člana re- ubliškega izvršnega sveta, naj bi lašali skupni dohodki republiške- i proračuna 613,200.000 Ndin. Red- !a republiška proračunska potroš- Ija naj bi se povečala za 5 odst. točno pa se bodo povečala sred- tva za vzdrževanje in razvijanje fekaterih nujnih dejavnosti. Tako 6 odmerjenih več sredstev za na- Ddno obrambo, za izenačevanje izlik v pokojninah, za povečanje sebnih dohodkov prosvetnih de- dcev ter miličnikov, za šolstvo, a znanstveno raziskovalno ter kul- irno dejavnost ter za izboljševa- je javne uprave, zlasti davčne in išpekcijske službe. ■ NEZAKONITE AVTOMOBIL- HK TAKSE? Ustavno sodišče Ju- Oslavije je 17. t. m. obravnavalo redlog CP »Dela« oziroma njegove 6vije »Avto«, naj sodišče oceni, li je zakonita taksa na avtomobi- ki je bila uvedena v Sloveniji začetku letošnjega leta. Na obrav- iyi se je več mnenj nagibalo v rid stališču, da uvedba te takse I bila upravičena. Ustavno sodi- le bo vse prizadete pismeno ob- ^tilo o svojem stališču oziroma Uepu. ■ 8»b VEČJE STARE POKOJNI- KE — Sprejeti republiški prora- inski predpisi zagotavljajo, da se^ Odo prihodnje leto povečale stare; t>kojnine povprečno za 8 odst. M ZA ŠOLSTVO 800 MILIJONOV Din — PribcKinje leto naj bi po- rabili v Sloveniji za šolstvo in izo- braževanje dobrih 800 milijonov novih dinarjev. B POPLAVLJENO SARAJEVO — V četrtek je reka Miljacka v Sara- jevu zžradi močnega dežja prepla- vila nekatere mestne predele, odne- sla nekaj mostov ter prizadela ško- do tudi nekaterim podjetjem. Ško- do cenijo na več kot 10 milijo- nov Ndin. ■ KAKO POKOJNINE PO NO- VEM? Zvezni svet za delo je pri- pravil osnutek tez za nov pokojnin- ski sistem, o katerem bo zdaj te- kla javna razprava. Predlagane so dokajšnje spremembe. Edino meri- lo za višino pokojnine ne bi bil več osebni dohodek iz zadnjih delovnih let, kar je zdaj marsikoga prizade- jalo, ker s staranjem upada delov- na sposobnost človeka. Glavni po- goj za pridobitev pravice do F>okoj- nine ne bi bila več delovna doba, marveč starost. Zavarovanec bi do- bil pravico do p>okojnine šele po 60. letu starosti (ženske po 55. le- tu), če bi imel najmanj 20 let po- ko.lninske dobe. ■ ŠOVINISTIČNI IZGREDI V TETOVU — V noči od nedelje na ponedeljek so se v zahodno make- donskem mestu Tetovu začeli šo- vinistični izgredi, ki so v presled- kih trajali tudi v ponedeljek. Za- čelo se je s tem, da je skupina albanskih skrajnežev napadla foto- grafsko delavnico Srečka Janov- skega. češ da je snel albansko za- stavo z neke druge delavnice. Med demonstranti je bilo večje število učiteljev in drugih intelektualcev albanske narodnosti, ki so za svo- je početje izkoristili tudi učence. Demonstranti so poškodovali več poslopij, lokalov in avtomobilov. Ranjeni so bili štirje miličniki, voznik nekega kamiona, ena žen- ska, ki so jo demonstranti zadeli s kamenjem, ko je z balkona gle- dala demonstracije. Vse kaže. da so bile demonstracije, ki so doži- vele med ljudmi ostro obsodbo, pripravljene vnaprej. ■ PRAZNIKOV NAJ NE BI PO- DALJŠEVALI — Zvezni izvršni svet. Zveza jugoslovanskih sindikatov in zvezna gospodarska zbornica so priporočili delovnim organizacijam, naj bi praznovanje Novega leta omejili na dva dni. Podaljševanje prazničnega oddiha s tem, da po- nekod to nadomeščajo z delom na prosto soboto in nedeljo pred No- vim letom ali po njem, namreč zmanjšuje proizvodnjo ter poslov- no dejavnost sploh. ■ SPET ODPRT IZVOZ ŽIVINE -— Za Avstrijo sta pred dnevi tudi Italija in Nizozemska spet dovolili uvoz živine in mesa iz Jugoslavije, ki sta ga prepovedali pred nedav- nim zaradi slinavke in parkljevke. Uvoz iz Jugoslavije je dovoljen od 1. januarja 1969. DOLENMtUST^ TEDNIK^ VESTNlK: vsah-ietrM 6Đm(y izvodov! 21 MALI OGLASI PRODAM KOZOLEC 4 okenski, 1000 kg zimskih jabolk in 250 šopov slame prodam. Ivan Rovš- nik, Braslovče 34 (p>o do- mače pri Učakar). DOBRO ohranjeno spalnico prodam. Eimest šotel. La- ško 128. ENOSTANOVANJSKO hišo in lep vrt z brajdo, 15 minut od železniške postaje pro- dam Cecilija Krajne, Polj- čane 4. MANJŠE posestvo ob pro- metni cesti v okolici Celja prodam. Naslov v upravi lista. VISOKO brejo kravo prodam. Guček, Zagrad 108. FIAT 600 prodam. ViU Raz- goršek, Dobrna. NOVO enoosno prikolico za prevoz živine, nosilnost 750 kg, prodam. Naslov v up- ravi lista- DOBRO ohranjen Fiat 750, 1- 1966, prevoženih 26.000 km prodam. Možnost upo- rabe garaže (do dveh me- secev) na Otoku. Ogled mo- goč vsak dan od 15—17 ure v Kajuhovi 7, priti. št. 2. TELIOO, staro leto in pol prodam. Jože Kajtna, Tr- movlje 119 Celje (Gaji)- GARAŽI v dolžini 4,20x2,80 m, z zemljiščem prodam in iz- delujem vsa tesarska dela. Jože Kosec, Aškerčeva 8- PLETILNI stroj SINGER dvoprstni popKjLnoma nov z 10 letno garancijo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. POSESTVO na najlepši son- čni legi, 200 m od glavne ceste, nova hiša, gospodar- sko poslopje, (zemlje za 1 kravo, 2 prašiča), 1,5 ha go- zda prodam. Slavko čuk, Kapla 56, Tabor ZAZIDLJIVO parcelo ob Ma riborski cesti v Arclinu, primerno za obrtnika pro- dam. Celje, Plečnikova 23 (I nadstropje), Jožefov hrib. STANOVANjr SOBO ali sobo in kuhinjo v Celju iščem. Plačam za dve leti vnaprej. Ostalo po do- govoru. Informacije v re- cepcija hotela Evropa —do- poldne. OPREMLJENO sobo oddam. Celje, Cigaletova 1- OPREMLJENO sobo oddam dvema mlajšima delavkama. Naslov v upravi lista- NAGRADO — dvoprstni ple- tdilnd stroj, dam za stanova- nje v Celju ali bližini. Na- slov v upravi lista- SOBO za 2 osebi — moški ali ženski oddam. Naslov v upravi lista. RAZNO UPOKOJENCA — ljubitelja dežele sprejmemo k samo- stojni družini, za varstvo doma. Hrana in staa^vanje brezplačno. NasiC'v t upra- vi lista. ODSTOPIM 2 posamezna gro- ba na najlepšem predelu pokopališča- Ponudbe nau- pravo lista pod »Cfelje«. DNE 15 decembra sem našel moško ročno uro. Lastnik jo dobi proti opisu pri Do- linšek-Povše, čuprijska 21 od 10 do 12 ure, do 1. I. 1969- PREKLICUJEM vse neresnič- ne izjave, ki smo jih širili glede očeta in moža. Obe- nem se zahvaljujeva, da je odstopil od tožbe. Ljudmila Vozlič st. in hčerka, Šem- peter 39. V NAJEM vzamem, aM odku- pim prikolico, nosilnost 4— 5 ton. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico z veseljem do kmečkega dela sprejmem. Nudim sta- navanje. Naslov v upravi lista. GOSPODINJO za 4 ure dnev- no iščem k odrasli osebi- Lorbek, Friz-erski salon, Tomšičev trg 9. BOLJŠA družina išče gospo- dinjsko pomočnico z zna- njem kuhe in delno nem- ščine- Plača 80.000 SD in popolna oskrba. Ponudbe na upravo tista pod »Šta- jerska«. ODBORU združenja ZB NOV Dolgo polje želijo ob vsto- pu v novo leto zdravja, us- pehov in osebnega zadovolj- stva, za pozornost v letu 1968 pa se lepo zahvaljuje- jo — matere in vdove pad- lih borcev. STANETU Podbregarju želijo srečno nove leto — njegovi prijatelji Služba družbenega knjigovodstva podružnica Celje razpisuje po sklepu Sveta delovne skupnosti natečaj za dodelitev TREH ŠTIPENDIJ za študij na Ekonomski ali Pravni fakulteti v Ljubljani. Višina štipendije znaša za prvi dve leti študija 350.— din, za drugi dve leti pa 400.— din. Kandidati morajo predložiJta prošnjo, kolkovano z 0,50 din upravne takse, spričevalo zadnjega letni- ka in zaključno spričevalo srednje šole, potrdilo o vpisu na eno izmed omenjenih fakultet, potrdilo o opravljenih izpitih ter lastnoročno napisan življe- njepis. Rok za predložitev i>rošen/j je 10. januar 1969. O rezulta-tu natečaja bodo kandidati obveščeni pa»- meno. ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi mojega ljubega moža, ateka, starega ateka, brata, strica in svaka Ivana Kolarja se iskreno zahvaljujem dr. Lukiču, vsem zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka celjske bol- nišnice, dr. Aleksiču za lajšanje bolečin in obiske na domu. — Prisrčna hvala 6č. duhovščini, še pose- bej za ganljive besede oto odprtem grobu, sosedom in vsem, ki so mi kakorkođi pomagali v težkah dneh prestajanja njegove bolezni in ob smrti z menoj sočustvovali, sindikatu in sodelaivoem tovarne EMO, kolektivoma Splošne zavarovalnice SAVA in CIN- KARNE, godbi, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izraziM ustno ali pismeno sožalje. žalujoča žena Rozi, otroci in ostalo sorodstvo. Oeflje, Maribor, Svioa, Kanada. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta Franca Pangerla se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate- ljem, sosedom in znancem, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga spremili do njegovega posled- njega doma. Iskrena hvala organizaciji ZB škofja vas, kolektivu in njegovim sodelavcem v EE I-tovar- ne EMO Celje, družbenim organizacijam, govorni- kom za poslovilne besede, godbi EMO in pevskemu zbom Svoboda. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni prim. dr. Cadežu za pk>sebno prizadevnost in skrb v času pokojnikove bolezni ter ostalemu medicin- skemu osebju oddelka ZA NOS, UŠESA IN GRLO celjske bolnišnice. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Globoko žalujoča družina PangerI VINOGRADNIKI! Nudimo Vam pn'ovrstne trsne oepljenke naslednjih sort: rebula, malvazija, laški rizling, renski rizling, tokaj, pinela, zelen, sovinjon, rizvanec, rdeča kralje- vina, žametna črnina, traminec, rulandec, merlot, teranovka (refošk), barbera, modra franktnja, kra- ljica vinogradov, afus aM, muškat Hamburg in le- dina!. Vse sorte so na podlagi B. x x. Koiber 5 BB. Sorta teranovka (refošk) je tudi na podlagi Rupeatris du liOt. Na zalogi imamo tudd korenjake vrste B. x r. Kober 5 BB. Trsni material prodajamo vsak delavnik od 7. do 14. ure v trsnici Vrhpolje pri Vipavi. Na željo kupca dosibavljamo trsni material tueH po železmcd in pošti. Kmetijska vinarska zadruga VIPAVA 9. No, notranjost je ostala nepoškodovana. Avto so odvlekli in v enem tednu - da, kaj danes zmorejo kleparji in ličarji - je bil avto tak kot nov, če ne še lepši! In zavistnežem ni preostalo drugega, kot da spet pozelenijo! - Avto je zdaj stal na dvorišču pred ljubko hišico Paradižni- kovih in »čakal nadaljnjih navodil«. Gospodar in gospodinja sta medtem polnila kovčke; priprav- ljala sta se na prvo veliko potovanje. - Prtljaga je bila kmalu nared in Paradižnik je skočil iz hiše. »Še enkrat ga obrizgam,« je dejal, »se mi zdi, da je malo praška sedlo na lak!« - Para- dižnik je svojega ljubljenca polival kot z blago slovljeno vodico. S hladnim blagim curkom. Ob- lival ga od zad, od spred in z obeh strani. Pa tudi od zgoraj. - Bil je skoraj pri kraju s pra- njem, ko je curek nenadoma zamrl! RADIO LJUBLJANA VSAK UAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 27. DECEMBRA: 8 08 Glasbena matineja s slovenskimi skladbami. 9.25 »Morda vam bo všeč« — stereofon&ka oddaja. 10.15 pri vas doma. 11.oo P oročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Mar- ko Bertoncelj: Hlevi z odplako^a- njem gnoja. 12.40 Cez polja in po- toke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za tu- rist«. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in adrav- je. 18.15 Zvočni ra^ledi po za- ba\Tii glasbi. 18.45 Na mednarod- nih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s jievceim Sta- netom Mancinijem. 20.00 Koncert Komornega zbora RTV Zagreb. 21.15 Oddaja o mor}u in pomor- ščakih. ■ SOBOTA, 28. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Čez travnike zelene. 9.50 »Naš avto- stop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi-stični napotki za tuje gaste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — Ekonomika. 12.40 Narodne IJesmi iz Vojvodine. 13.30 Pripo- ročajo vam ... 14.05 Glasbena pravljica 14.25 V vedrem ritmu. 15.20 Glasbeni intermesazo. 15.40 NaS podlistek — Ivan Kušen: Umor v spanju. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižne- ga trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmi- ra Šepeta. 20.00 Sobotni zabavni mozaik. 20.30 Radijska igra — dr. VValter Gerteis: »Vozli inšpektorja Braina«. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22 15 Oddaja za naše iz- seljence. ■ NEDELJA, 29. DECEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 VeseU tobogan — (posnetek javne radij- ske oddaje). 9.05 Koncert iz naših krajev — Kamnik vabi Štajersko. 10.05 Se pomnite, tovariši . . Mi- lan Guček: Po neizhojenih gazeh. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45 —13.00 Naši poslužaloi čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Po- ročila vremenska napoved — Tu- ristična napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri. 13.30 Nedeljska rejortaža. 14.35 Humo- reska tega tedna — Slovenske no- voletne. 14.45 Z novimi ansambli narodno zabavne glasbe. 14.05 Ne- deljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se že- ni«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenad- ni večer. ■ PONEDELJEK, 30. DECEM- BRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Bojan Nendek: Prvi uspehi na go- vedorejo usmerjenih kmetij. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in poz- dravljajo. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. ie.l5 »Signali«. 18.36 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete 20.00 Simfonični cw- kester RTV Ljubljana v Mariboru. 22.15 Za ljubitelje jazEa.. 23.05 Li- terarni nokturno. ■ TOREK, 31. DECEMBRA: 8.08 Operna matineja, 8.55 Radij- ska šola za srednjo stopnjo — Razstava glasbenih slik. 9.25 »Mor- da vam bo všeč« — (stereofonska oddaja). 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Albin Stritar: Poslu.'ialcem kmetijskih nasvetov ob koncu le- ta 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Čestitke za praaaiik. 15.30 Silve- strovo popoldne za najmlajše po- slušalce. 17.05 v veselem pričako- vanju. 18.15 Polke, valčki in do- mače viže. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Na—ma za Novo leto. 20.00 —23.55 Silvestrov oroskop. SREDA, 1. JANUARJA: 8.05 Radijska igra za otroike — H. Ch. Andersen: »Snežna kraljica«. 9.05 Najmlajši poslušalci v Novem lotu in zimi. 9.35 Ansambel Moj mira Šepeta in Ljubljanski jaaz ansam- bel. 10.15 Novoletna voščilnica or- kestra RTV LjuMjana. 11.00 po- ročila — Turistični napotki za tu- je goste. 12.10 Čestitke za praz- nik. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 Nove domače melodi- je pred občinstvom in pred mikro- foni. 15.05 Mladina sebi in vam. 16.00 Radijska igra — Marcel Pag- nol: »Lepa pekovka«. 17.05 Novo- letni koncert Ger!diwinovih in Straussovih melodij. 18.25 »Le-te fabule inu babje vere«. 19.00 Lah- ko noč, otro«! 20.0o Plesnd orke- ster RTV Ljubljana na odru celov- ške koncertne hiše. 21.30 Novolet- na Top-Pops 11. 22.15 Ples v novo- letni večer. ČETRTEK, 2. JANUARJA: 8.05 Radijska š- Ijana) 19.00 V središču poaomosti (ljul>- Ijana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Jo. jo — francoska filmska komedija (Ljubljana) 22.05 Zabavno glasbena oddaja — (Ljubljana) 22.35 Poročila (Ljubljana) SOBOTA, 4. JANUARJA 16.00 Berchtesgaden: Snuučarska tekmovanja v velesilalorau (do 17.05) (EVR) 17.45 Narodna glađja (Beograd) 18.15 Mladinska igra (Beograd) 19.15 S kamero po svetu: Indija II (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Iz tuje glasbene produkcije (Zagreb ) 21.35 Filmske burleske (Ljubljana) 22.00 Sherlook Holmes — serijski film (Ljubljana) 22.55 TV kažipot (Ljubljana) 23.15 Poročila (Ljubljana) Proti koncu devetnajstega stoletja se čedalje bolj oglaša klic znanega francoskega državnika Clemen- ceauja: »Revanche!« ki pomeni težnjo po obnovitvi francoskega vpliva proti vse bolj naraščajoči moči nemškega soseda. Ko Je postal Clemenceau prvič minister, se je ho- tel osebno prepričati, če Je kaj resnice na govoricah, da uslužbenci ministrstva zamujajo službo. Zato se Je nekega jutra že ob osmih nenadoma pojavil v ministrstvu. Spremljal ga Je šef kabineta. Stopita v porvo pisarno: nikjer nikogar. Pogledata v drugo: tudi ta je bila prazna; nato v tretjo, četrto in dalje. Povsod same prazne pisalne mize. Nazadnje naletita v sedmi pisarni na uradnika, ki je sladko dremal v svojem stolu, šef kabineta po- hiti, da bi ga prebudil, toda Clemenceau ga ustavi in mu tiho reče: »Nikar ga ne budite. Potem bo še on odšel...« EMO-S in iMO^S sta OSVOJILI SVET in NAGRADILI kupce — 40 srečnih dobitnikov s fiatf^m 124 in 39 nagrad — izdelki tovarne EMO iz Celja. Dobitniki nagrad ob zaključku prve akcije 8 -f 5 so bili na zabavno glasbeni priredit- vi 14. decembra v Novem Sadu izžrebani in prejimejo: # zastavo fiat 124 — Ivan OCEPEK, KO- MENDA, Dobrava 9 pri KAMNIKU # štedilnik TOBI tip 166 — Katarina AN- TOLIC, RIJEKA, Kumičićeva 38 # električni štedilnik TOBI tip 166 — An- ton ZIMŠEK, CEIJTE, Mariborska 32 # kombinirani štedilnik TOBI tip 170 — Dragic OAFADAVIĆ, BOR Timočka bu- na la-8 in Franja ROKLICER NOVI SAD, Petefi Šandora 49 © peč na olje EMO 8 — Milena ANICIC, OPATIJA, Maršala Tita 93 ® dodatni štedilnik na olje EMO 6 —• Ljudmila FANEDL, LJUBLJANA, Po- Ijanski nasip 10 # peč na olje EMO-5 — Rczika MULEJ, ŠTORE, Prožinska vas 110 % omarico za pomivanje posode — Vla- da VETČALIĆ, STARČEVO, Partizan- ska 16 # garnituro kuhinjske posode za 4 osebe — Ivan RODIK, VARAŽDIN, Vrazova 1 # centrifugo C 03 — Bojan GREGORČIČ, MARIBOR, Valvazorjeva 19, Borka DRAJER, Zarkovo, BEOGRAD, Odaba- fflćeva 2, Mojca SAVNIK, BREŽICE, Ilije Gregoriča, Mirko KRAUEVIČ, LI- ŠTICA, Đačka b. b. in Alma OSREDEG- KI, ZAGREB, Kušlanova 25 0 dvoploščni kuhalnik TOBI tip 230 — Dušan BRODARIČ, SPLIT, Vinka Alji- noviča 33 in Slobodan RAKOCEVIČ, SISAK, Rade Končara « dvoploščni kuhalnik TOBI tip 220 — Lepa MILINKOVIČ, BEOGRAD, Dord- ža Vašingtona 1 in IlLja PAVUAŠEVIČ, BANJA LUKA, Dure Jakšića 1 # econom lonec — Stanko K&ELA, APA- ČE, Vrat ji vrh št. 6 in Marija PANIČ, MARIBOR, Dahnatinska 51 # sokovnik — Mihalj AUGUSTINOVIČ, KUPUSINA, Bela zemlja 3, Marija MA- RUŠIČ, NOVA GORICA, Prvomajska 46 m Živko MADERIČ, KOPRIVNICA, Dubovac 19 # garnituro posode novum — Dušan KO- STIČ, PARACIN, Rudnička 21, — Au- gustin MAJERIĆ, Peklenioa 14 pri ČA- KOVCU, — Zora RAPE, LJUBLJANA, Linhartova 34, — Josip BOCAK, SAV- SKI MAROF, Vinogradski put 26, PRI GORJE, — Jože KNAP, KOPER, Bidov- čeva 10 in SUva ERKER, SIX)V. BI- STRICA, Devina 25 # ABC ponve — Ljubisav STOJANOVIČ, NIŠ, D. Tucović br 24, — Jan PAGAČ, GLOŽAN, APV Maršala Tita 22 in Ja- nez JANDRAŠIC, Šalovci 153 pri MUR SKI SOBOTI # jedilne skodele — Simeon KIRIN, VR- BOVEC, Gredo 34 — Smajo ELEZO- VIČ, MAGLAJ S. Omerobića b. b. — Josip POPOVIĆ, ZAGREB X trokut 8 in Štefica SMILJANIČ, BANJA LUKA. Krajišnih brigada 99 % special posoda — Dinka ČAMBER, ZA- GREB, Padovčeva 9, — Franc KOVAČ, RADEČE pri ZIDANEM MOSTU št, 14 in K. Žarko NENADIĆ, B. TOPOLA, Mičunovo Nagrade bodo izžrebanci prejeli do kon- ca letošn,^ga leta. Tovarna EMO ob tej priložnosti obvešča kupce peči na olje, ki bodo peč še kupili in vse, ki v prvem žrebanju niso prejeli nagrade, da je začela nova al^cija, za naj- srečnejše udeležence pa so pripravljene nove nagrade in kot prva RENAULT 16 TS. Vsem zvestim potrošnikom želi kolek- tiv tovarne EMO iz Celja obilo uspehov in zadovoljstva v Novem letu 1969. * l^^a^l^*: DOLENJSKI LIST f TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodoidi 13 Novoletni motiv iz Logarske doline Besedo ima: TOM HERCFEUR »Sem mislil, da M tudi jaz napravil nekakšno in- venturo za minule mese- ce 1968, vendar tega ne bom počel. Inventur bo tako ali tako r teh dneh dovolj ter se nam tako lahko zgodi, da bomo zdaj tu, zdaj tam butnili v zaprta vrata. Sicer pa te ob določenih stvareh lahko brez inventure vr- že na . . ■ Zadostuje n. pr- | da greš po nekaterih ploč- nikih v Celju ali Zalcu, pa te bo vrglo po ledu kot strela z jasnega. No ja, pred cel.}Sko kreditno ban- ko te že ne more. Tu so namreč navajeni vsako stvar zasoliti; recimo ob- resti itd- pa so zastran tega vztrajni tudi v hiš- nem svetu s soljo za ploč- nike. Ko bi nasploh bUi v Celju tako vztrajni vsa; denimo okrog snega in plundre. Vse ceste so pla- vale, ker se voda ni imela kam odtekati. Plugi so namreč zrili sneg na stran, tistega s pločnikov pa si ga ljudje tudi niso zatak- nili za klobuk in tako je bilo vse vkup tam, kjer bi morala teči voda v po- žiralnike- Upam, da so si Celjani dodobra tisti dan okopaH noge in da se kaj takega to zimo ne bo po- novilo. Sicer pa, kaj si bodo skuhali, to bodo po- jedli. Pred dnevi sem prebi- ral decembrsko gradivo za sejo skupščine Velenje in ugotovil, da je odbomica te skupščine zelo zaskrb- ljena nad zdravim teles- nim razvojem šolske mla- dine. V svojem predlogu se sicer ne zavzema za najosnovnejše, kar hi mo- rala imeti vsaka šola — to je za telovadnice, pač pa za to, da bi občinska bla- ga^ dala denar za šol- sko smučarsko vlečnico t Belih vodah. Presneto razkošno! Kaj bo občina storila, ko bo prišel iz vrst delavcev predlog za de- lavsko smučarsko vlečni- co, pa iz vrst krojačev (tem se še kako krivijo hrbtenice!), ca krojaško smučarsko vlečnico, pa za strojepisno smučarsko vle- čnico ... Ja, kdaj bi se pa potem učili in delali, če M imeli toliko naprav za vleko, potegovanje, prete- grovanje in sploh .. ah Z otvoritve ceste Dol—šmarjeta Kakor je naravno, da verjamemo mnogo- čemu brez dokazov, nI nič manj naravno, da o marsičem kljub dokazom dvomimo. Vauvenargues KAR SEBI POMAGAJ! Dragi Pepe, če ti po pravici povem, nisem popolnoma prepričan, da je tvoje pismo veljalo prav menL Vem namreč, da je še kdo, ki ima več kot jaz, hkrati pa me seveda čudi, od kod je soseščina, o kateri pišeš, dobila takšne podatke, ko je vendar osebnemu delu z zasebnimi sredst\i bolj kot ne zajamčena tajnost poslovanja. Lepo te prosim, kdo ti bo pa dal takšne po- datke, če ti jih ne dam jaz? Sklicujete se lahko kvečjemu na nepremičnine, te pa še zdaleč niso vredne 200 milijonov! Pišeš o bogatenju in o neupravičenem bo- gatenju, ki da oboje ni socialistično. To me ne zanima. Jaz samo zaslužim in služim in imam. Imam pač takšno obrt, ki jo družba vedno nima. Zakaj, misliš, kakšno gostinsko podjetje, ko je v družbeni lasti, ustvarja le izgubo, kakor hitro ga dajo v roke zasebniku, pa prinaša dobiček? Ali ne zato, ker nekdo od obeh ne zna gosjKMlariti? Zakaj bi moral biti potemtakem kralj na Betajnovi v s\toji ob- čini? Zakaj pa ni občina kraljevina Betajnova? S primerom, ki si mi ga dal za zgled in me hotel z njim spodbuditi k novim podvi- gom, da bi bil moj privatni čudež še bolj ču- dežen, me, odkrito povedano, nisi preveč pre- senetil. Ga namreč zelo dol>ro poznam. Vse, j kar se naučiš iz njega, je to, da ga človek pri nas lahko pač tako dolgo lomi, dokler ga ne polomi in se vse ne konča s polomijo. A pri tem, ne pozabi, ni vedno kriv ta, ki ga lomi, ampak je krivo tudi to, kar dopušča, da ga kdo polomi. S tem seveda ne opravičujem Alojza, ki je pokazal res nekoliko preveč ini- ciative in poslovne spretnosti, ampak ga kveč- jemu obžalujem, ker ga je očitno nekoliko zaneslo na stranpota, kakor ga prav tako ra- zumem, da je hotel čimprej obogateti. Kdo pa danes ne bi bil rad bogat? In koliko nas je, ki smo bogati? Po nepotrebnem te skrbi, če me bodo po novem zelo priškmili. Ne rečem, da me davek ne bo nekoliko bolj prizadel, ampak lepo te prosim, kaj pa ti sploh veš o davku, če nimaš davčnih obveznosti? Kako bi mi s svojo nizko plačo tudi lahko pomagal? Ali ni to izzivanje? Kar sebi pomagaj, Pepe in bodi zadovoljen, če si lahko pomagaš! Ce bi rad vedel, poznam tudi jaz delavca, ki res gara, pa zasluži ver- jetno še manj kot ti, takole kakih 55 starih tisočakov na mesec. Ima kup otrok in dru- žino, žena pa ni v službi. Ta se nič ne po- stavlja, da bi komu pomagal. Kaj hočeš, tak- šno je življenje in tako ga j« treba jematL Vsi nimamo enakih želodcev. Tvoj je gotovo n\anjši od mojega. Bodi lepo pozdravljen in glej, da boš dobil kakšen gibljivi del za Novo leto! Tvoj sosed Jaka vovi tednik — ured- ništvo in uprava celje, gregorčičeva 6, poštni pre- dal 161. urejuje uredniški »dbor. glavni in odgovor- ni urednik bernard strmcnik, tehnični ured- nik jure krasovec. novi tednik izhafia od decembra 1968 kot nasled- nik c tednika, ki je i«- hajal od li955 leta. novi 48 fednik izhaja vsak če- trtek. izdaja cp »delo« — enota intormacije pro- pagandna celje. tisk in kli.šeji cp »delo«. ro- kopisov ne vračamo. ce- na posamezne številke 60 par (60 sd), letna naroč- nina 30 novih din (3.000 sd), polletna 15 novih din (1.500 sd). za tujino Diaša naročnina 60 novih din (6.000 sd). tekoči ra- čun 507-1-1280 — tele- foni: uredništvo 23-69, mali oglaiu in naročnine tl-05, ekonomska propa- ganda 30-85. I -I I iif !ii ailili; 1^41 lil! ,s li il II ilisisiil II 1.-1 I IIJ lil 11^ i KREDITNA BANKA CELJE — 32 — KREDITNA BANKA CEUE kar sem bral iz vašega obraza, ne, kar sem slišal iz vaših ust, svečano izjavljam, da vani ne prodam Funte Hermose ne za pol milijona ne za miUjon! Natočimo si čistega vina, gospod Bekker! Za vsem tem tiči neka skrivnost. Jasno je, da ima Punta Hermosa za vas neko posebno vrednost, ki nima z njeno lego prav nobene zveze. Vem prav zagotovo, da ne obožujete lepe narave, zato mi povejte kar naravnost, kaj pravza- prav hočete, potem morda navsezadnje le napraviva kupčijo.« Gospod Bekker je bil še vedno rdeč ko kuhan rak in njegovi krat- ko ostriženi lasje so se jezili. »Ta človek je ponorel,« je zaklical. »Vrag me vzemi, če ne govori zmešano. Ponujam mu ceno, ki je blazno visoka. On pa mi odgovarja z žalitvami. Pravzaprav bi ga moral pozvati na dvoboj! Zadnjič vas vprašam: ali sprejmete mojo ponudbo ali ne?« Pri vsaki besedi, ki jo je Bekker kriče izgovoril, se je stresel senjo^ Paqueno v svojem naslanjaču, kakor da bi ga kdo elektriziral. Veliki vojvoda pa je mirno in smehljaje se nadaljeval: »Ali naj vam morda nekoliko pomagam? Naravnih lepot ne obču- dujete, gospod Bekker, malo poprej pa ste sami rekli, da se za zgodo- vinske znamenitosti in starine ne zanimate. Zakaj torej pravzaprav gre? Vi ste v Ameriki špekulirali z vsemi mogočimi stvarmi, morda tudi z rudniki? Kaj pa, če ste morda na svojih malih izletih v Punto Her- moso odkrili tam kaj posebnega?« Gospod Bekker je prebledel in se na vse mogoče načine trudil, da se ne bi izdal. Hotel je nekaj zamrmrati, toda beseda mu ni prišla iz grla. VeUki vojvoda pa je vstal in ga opazoval s pogledom, ki je bil za gospoda Bekkerja strašen. »Gospod Bekker,« je rekel mirno, »bodite tako dobri in nehajte s to igro! Ta bi vam morda uspela v Mehiki, nikakor pa ne tu na Menorci. Dovolite, da vas opozorim na tole: Jaz sem visočanstvo in absoluten vladar tega otoka. Ali razumete — absoluten vladar? Prvi in edini pred- stojnik podjetja, kakor ste se malo prej izrazili. Sem dobrodušen vla- dar, toda če hočem, vas v desetih minutah izženem čez mejo — seveda brez čolna, gospod Bekker — ali pa vas vržem v ječo zaradi nesramne žalitve vladarja te države. Naše ječe v trdnjavi so sicer že skoraj popol- noma razpadle, toda verjemite mi, toliko časa kot vi bi vendarle še lahko zdržale.« »Samo predrznite si to,« je rekel gospod Bekker, toda hitro se je popravil, »tega si vaše visočanstvo vendar ne bo upalo. Jaz, jaz ... bom takoj zaprosil za varstvo našega konzula.« Veliki vojvoda se je prizanesljivo nasmehnil: KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB FRANK HELLER BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE I. DEL PALME IN PINIJE ROMAN POKLANJA BRALCEM NOVEGA TEDNIKA IN SVOJIM STRANKAM KREDITNA BANKA CELJE ^ ^ l?i atp|!f!li:lli fil! I Ink : ^!! lil 5! mmmmmiiiimi H a'Si"c-g-aš'fsoi.-s>'2McS'SoS ajSS~£s_-iife-2,'ga3°2'B s KREDITNA BANKA CELJE — 18 — KREDITNA BANKA CELJE in. POGLAVJE PRI ZAJTRKU SPOZNAMO REDKEGA GOSTA IZ HOLANDSKE Zajtrkovala sta pri odprtih oknih v stan jedilnici, katere pohištvo je glasno in jasno opominjalo, da je na tem svetu vse minljivo in da kmalu postane plen črvov. Avgust je molče postregel z Joaquinovo ve- getarijansko juho, potem pa v vinu in vodi dušene sredozemske školjke, ki so bile zelo okusne in za don Ramona prava poslastica. Nato so prišli na vrsto kunci. Don Ramon je naložil svojemu fi- nančnemu ministru precejšnjo porcijo na krožnik, a tudi sam se ni branil te jedi. Tako senjor Paqueno kakor sam veliki vojvoda si nista upala nadaljevati pogovora iz kabineta. Veliki vojvoda je molče jedel, senjor Paqueno pa ni posebno hitel, igral se je z drobtinicami kruha, ki jih je raztresel po prtu, in je le zdaj pa zdaj zaužil kak košček s krožnika. Veliki vojvoda mu je natočil kozarec izvrstnega bordoj- skega vina — spomin na zadnje državno posojilo — in rekel: »Dragi Paqueno, zakaj bi izgubili takoj pogum? Gledati napetost in priča- kovati, kako se bo izteklo, bo je vendar najbolj zanimivo za taka ple- salca na vrvi, kakor sva midva. Saj imava še mesec dni časa. Samo po sebi je umevno, da se bo stvar dobro uredila. Menorca je že 200 let brez denarja, pa se je vendar vedno izvlekla iz vsake krize. Zakaj naj propademo prav leta 1910? Na koncu koncev se pa tudi zanašam na našega deželnega zaščitnika, svetega Urbana z Mallorce, ki naše dina- stije še nikoli ni pustil na cedilu. Je pa res, da je on poleg našega Joa- quina in njegovega strica, ki nam je danes poslal tako lepo rejenega telička, edini človek z Mallorce, ki morem o njem trditi kaj takega.« Avgust je prinesel sir in smokve in jih postavil na mizo, ker je veliki vojvoda odmahnil z roko, ko mu je ponudil še eno porcijo kun- cev. Don Ramon se je molče posvetil siru, smokvam in bordojskemu vinu. Potem je ukazal prinesti črno kavo in si prižgal cigaro. Prekrižal si je roke na glavi, gledal malomarno na morje, nad katerim so v ču- dovitih krogih, podobnih kolobarjem dima njegove cigare, krožili bedi galebi in se zibali v lahnem jutranjem vetru. Njegov jasni in odkrito- srčni obraz je dobil spet izraz najpopolnejšega zadovoljstva z življe- njem. Nihiče, ki bi ga bii opazoval, ne bi bil v njegovi osebi spoznal KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB KREDITNA BANKA CELJE - 31 • KREDITNA BANKA CELJE gove debele ustnice so se tresle zdaj zaradi razočaranja in jeze, zdaj iz neodločnosti, pa spet iz trenutne življenjske moči. Senjor Paqueno je pričakoval, da bo zdaj zdaj poskočil in zaničljivo odbil pretirano za- htevo velikega vojvode; toda ta hip je bral v Bekkerjevem obrazu spre- membo, kakor da je že pripravljen sprejeti zahtevo. Potem se je spet premislil in gledal velikega vojvodo v razočarani jezi. Senjor Paqueno ni mogel verjeti svojim očem. Holandec se še vedno obotavlja, še vedno ni rekel ne. Veliki vojvoda se je zganil, pogledal je proti stropu, kakor da bi hotel reči: vedel sem, da vam bo cena previsoka. V tem trenutku pa je dobil obraz gospoda Bekkerja odločen izraz, useknil se je in po- časi odgovoril: »Da, da, visočanstvo, z vami ni dobro zobati češenj! Pol milijona, to ni malenkost. Zdi se mi, da je vaš namen, da prvega poštenega špe- kulanta, ki hoče z vami napraviti kupčijo, prav pošteno izkoristite. Vaša sreča je samo, da ste našli tako dobrovoljnega človeka, kakor sem jaz. Cena je smešno visoka, neumno pretirana in nihče ne bi niti trenutek premišljeval, da se obrne in gre. Toda jaz... jaz hočem o stvari še pre- misliti. Kaj, mi ne verjamete? Naj me vzame vrag! Dam vam pol mili- jona za Punto Hermoso. Kaj pravite na to? Kajne, moral sem se prav zares zaljubiti v ta vaš otok?« Senjor Paqueno se je tako prestrašil, da ni ničesar več slišal. Po- greznil se je še globlje v naslanjač in mrmral: »Madre de Dio, torej časi čudežev še vedno niso minili? Pol milijona — pol milijona! Semjon Markovič bo izplačan, a veliki vojvodini ostane še 200.000 gotovine!« Kakor blazen je planil pokonci. Veliki vojvoda se je naslonil na steno in se ves tresel od smeAa; tako se je smejal, da so se tresla tudi tla pod njegovim težkim telesom. Tospod Bekker, ki je nekoliko prej utihnil, ga je prestrašen opazoval, ker je mislil, da ima pred seboj norca, ki je zblaznel zaradi prevelike sreče. 2e je hotel preklicati svojo nepremišljeno ponudbo, toda preden je mogel kaj reči, se je veliki vojvoda nehal smejati, obrnil se je k rado- darnemu kupcu in rekel popolnoma resno: »Gospod Bekker, povejte, gospod Bekker, zakaj ste si obrili brado In brke!« Gospod Bekker je od jeze zardel. Planil je pokonci in skoraj zarjul: »Kaj vam to mar? Tristo hudičev, povejte mi, kaj vam to mar!« Veliki vojvoda ga je resno in molče opazoval: »Nikar se ne razburjajte, dragi gospod Bekker! Vprašal sem vas to le zato, ker se zanimam za vašo osebo. Mogoče je namreč — sicer ni- sem prav nič radoveden — mogoče je, da hočete tako skriti svojo pre- teklost, toda vaš obriti obraz izdaja vse misli vaše duše. Po vsem tem. KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB I i!MI IIP -il I mUi^l! tli fil^ f M «t.3.S.«<-a.2,^.553 I risi s g,«- » § g'g|n:=,^ C «t I 1^ 15 iit!lPit 1^! II f^ftlfiiiil 1 i II I }^il|tiill^l!lf!II|i!^ PiliFt! i I misli I ^ if. i I I mu lil imi i i I i^i :-!i4fs-i|i!siiiii3rlfiiiiir2|i!ii-i g i i ill = I ill is& il .si II ^11 isisi I g KREDITNA BANKA CELJE — 19 — KREDITNA BANKA CELJE človelca, icaltršen je v resnici bil — neomejen trinog Menorce in človek, ki ga čaka po enem mesecu popoln propad in silna sramota. Senjor Paqueno, ki je molče poslušal njegove besede in se brez uspeha tru- dil, da bi ostal prav tako ravnodušen kakor njegov vladar, ga je opa- zoval z nemim občudovanjem. Avgust je prišel in prinesel skodelice s kavo ter jo natočil. Njegova visokost je popila skodelico kave, potem pa se je spet obrnila k senjoru Paquenu z besedami: »želodec je izhodišče in središče vsega,« je rekel filozofsko premiš- ljeno. »Poglejte me samo, dragi Paqueno, kako dobro sem razipoložen zdajle. Pripravljen sem na najplemenitejša in najneverjetnejša dejanja — tako sem na primer danes pripravljen, da odpustim vsem tistim, ki sem jim kaj dolžan. Pripravljen sem celo, da dam svojemu ljudstvu ustavo. Tega doslej nisem storil in tudi ne bom, ker vem, da je moje ljudstvo mnogo predobro, da bi sprejelo ustavo. Pod mojo vlado žive Menorčani mimo in zadovoljno, kakor so živei njihovi očetje. Mislijo le na to, kaj je treba njihovim želodcem. Ko pa bi jim dal ustavo, bi začeli misliti na druge stvari, ki so čisto nepotrebne. Zato sem se od- ločil, da ne dam svojemu ljudstvu ustave toliko časa, dokler bo pač to šlo. Dragi Paqueno, ali nimam prav?« »Visočanstvo ima popolnoma prav, parlamentarizem je popolnoma v nasprotju z našo zgodovino. Požrtvovanje in delo, ki ju je posvetila ljudstvu dinastija vaše visokosti, vas opravičuje, da temu ljudstvu vla- date kot absolutist.« »Ne govorite tako dvorjanski, dragi Paqueno! Ravnanje moje dina- stije z ljudstvom je bilo — milo rečeno — dosledno nizfeotno in ne- sramno. Pomislite le na Louisa X., ki je prodal našo mladino v zahod- no Indijo! Jaz nisem absolutist v svojo korist, ampak le zato, ker že- lim svojemu ljudstvu samo dobro. Jaz ljubim svoje ljudstvo z ljubez- nijo, ki prihaja iz globin stoletnih zvez med ljudstvom in dinastijo; zato ta ljubezen tudi ne more biti tako plitka. Jaz hočem, da je moje ljudstvo srečno. Vem, da vzdihuje pod bremenom težkih davkov, ne sicer glasno in javno, ampak vzdihuje vendarle. Vem pa tudi, da je za Menorčane mnogo bolje, da mi redno in pravilno plačujejo davke, kakor pa da jim naložim na vrat še ustavo. Z ustavo pridejo razne druge stvari, na primer industrija in druga podobna bremena. Tedaj bi bilo moje ljudstvo šele nesrečno! Na svojih potovanjih sem se pre- pričal o upravičenosti svojih načel. Danes se ne more na Menoroi nihče pritoževati. Res živimo v velikih gospodarskih stiskah, ki pa dajejo navsezadnje življenju vendarle mikavnost. In jaz sem z vami, dragi moj Paqueno, ker jaz ljubim svoje ljudstvo, posebno po takole dobrem zajtrku.« KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB KREDITNA BANKA CELJE — 30 — KREDITNA BANKA CELJE »300.000, da, toda k temu ste me prisilili vi. Saj ste skoraj izsiljevali vsoto za vsoto. Prvič sem vam vendar ponudil 100.000.« Veliki vojvoda je vstal in se nasmehnil: »Torej preklicujete svojo ponudbo? To sem si tudi mislil. Storili ste to v svoji nepremišljenosti in prepričan sem, da ne daste za Punto Her- moso niti 100.000, kakor ne bi nikoli dali zanjo 300.000. Dvomim, da ste sploh nameravali kupiti ta grad. Zal mi je, da sem vas za trenutek imel za resnega človeka, in zdaj vam želim: zbogom!« šel je počasi do vrat, kakor da bi bil hotel pokazati gospodu Bekkerju pot. Ta je še vedno sedel na stolu in preplašeno rekel: »Visočanstvo, razumeli ste me popolnoma napačno, če sem se kdaj šalil, sem se zdajle, ko sem govoril o sili in izsiljevanju. Morda grad res ni vreden teh 150.000, kakor vi pravite, pa k vragu, meni je všeč njegova lepa lega, zame je vreden 300 tisočakov. Sem bogat in nekaj beličev več ali manj... Torej ostajam pri svoji ponudbi.« Napeto in nervozno je opazoval velikega vojvodo. Ta pa je mirno in dostojanstveno odgovoril: »Oprostite, gospod Bekker, vidim, da ste resen in zanesljiv trgovec. Razumem tudi možnost, da je Punta Hermosa za vas vredna 300 tiso- čakov, še več, prepričan sem o tem in imam vašo ponudbo za tako kakor vi... (Gospod Bekker se je pri teh besedah nehote nasmehnil.) Toda pri vsej stvari je neki ,ali'. Iz razlogov, ki sem jih vam pravkar navedel, je grad Punta Hermosa zame in za senjora Paquena mnogo več vreden kakor teh bore 300 tisočakov. Če bi ga pa hotela navsezadnje vendarle prodati, tedaj bi bila najnižja cena, razumete, gospod Bekker, ne 300.000, ampak pol milijona.« Iz grla senjora Paquena se je izvil globok in obupen vzdih. 2e je mislil, da se je rešil Semjona Markoviča, propada in sramote, ki sta jima pretila. Tako srečen je bil, da ni niti poslušal, kaj je govoril don Ramon. Čakal je samo, kdaj bo sprejel vojvoda velikodušno ponudbo tega prekletega Holandca. Kaj za to, če ostaneta brez zavetja! Saj imata še vedno stari samostan v Barceloni. Zdaj pa je visočanstvo s svojimi pretiranimi zahtevami pokvarilo vse, ker je vedel, da bo Bekker tako zahtevo kratko malo odbil. Pol milijona! 2e sama misel je bila skrajno smešna. S pogledom, polnim očitkov, je gledal svojega vladarja, ki je stal mirno in z resnim obrazom, kakor da si je bil nadel železno masko. Potem je pogledal Bekkerja in pričakoval, da bo odklonil pretirano za- htevo. Toda začudil se je. Poteze v obrazu tega človeka bi bile naj hvaležne j ši predmet za štu- dij o ljudskih strasteh. Njegove male, svetle oči so bile uprte v mrzli obraz don Ramona, njegovi debeli prsti so mečkali namizni prt, nje- KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB ga - anao VMNva VNxia3H:H — s^ — anao v:HNvg vNJ^iga^H zx Itui3zi BS»Aois zajq ui aoioiu oou 04814 as ui Bi^afpocl oulB3'Biq ouhsi^ 05ieu z ii3jiziimiB af jaoaAZ a4oqos a2{aM aoiT^r^poiep aloAS ui ofioipd aa}[ -j^aa JopoajL ie4Tqajd af 'nf4arpod luauafuamo ud oioaiuoii aisaA afOAs i-jisjAZt Bfioiiod aup B3a>[au Bia4oq af oyi oajuiBU 043] oua 'oiBf'e4sqo qoids af4afpođ af iai:5iop 'sbd saA Bf4afpođ iqznis a 1^450 af tjp '0A4sfap afnzBiiop JBJi 'AaojBfBpoiap qTfoAs OA4sfiOAop«z ouiodod a ja^ii^ag pods oS iBiap af j03{B5iesA 'uiupru qiu2Bi ozi^bub bz BouapaAzt (irioiio*^ T-^d 3{Tuf04spajđ AoSafu afauzod iBpeAodzi af 021^4) oqznis \vU^vjdo af f^Jinj, •SjaAaj^ ui snnqua4iv nf4afpod tuo5{saBpru luauafiAou-Bisn oaoubu ud Aa4 -T4eeui'8u oaou iiqop ui oq?n|S 04 ii4snd'B2 6681 ^5^1 ^^^"i IPBJBZ om^s •4S-Bii5[s az afupBZBU iB4sod af Bp 'ouf'Bi4ZA 055^4 ooiin ouBZBum a oui^o zo5{S aiBpaiS os Bd loo aAoSafu 'fiiBiiiuiaJi qiuzBJ uid^mzi qTAiftpiuis ui qu4so uiod oupeA iTq af sou AoSafu 'iiubziibub iuiiuioa4U03{ iuiiuAB4soua z aan^iag posoS ipeiiu iiefaBA^in af as uioujio uia4 bz •Bfuo4BaoqBi Bžaj^s -IUJBA04 zt iiBfBqtad os ijf 'i^ipBdpo z qBAaBq qioo§oui qasA a auBAJBqo 'aotuAazap ur B4Biq Buiod Bnq af Bd fBpz 'aouos aoojA oiBAasqo fBpz af of \y[ 'ooifn ouBZBuin ui os^zo a paiSzBJ laiui af a5{ao aijT^aA 34 afoABZ Tzo^S 'fiBiap 8f ia34BJi A 'aqos nu^o bu bubjjiisbu Bnq af i^t 's 05iJ0 pod ■B431 op afuafiAiz OAoSafu oi2{94 af Bf4afpod B§a4 qtfuo4BJoqBi ui qBu -jBSTd A 00 UI suBui40oao apoAziojd augiuid^ bz aujBA04 9y[iiQ\ nfuo4Bi -oqBi a 4UB3ii43iBjd 4021 insodBz as ui aios zi iido^szi (jauizBJ qiu40uiS qTA -04900 qTqBis ipBJBz aosfes^ssA) af uia40d[ oiiiBaj ofzra ui oio§ ouaouso af ijsjAoa "Tpnfi miBui 100J40 aqop OBd of jojibji 'afoSzA uazaiap Bd ms AoSafu 'OBfojJi ua4Buzau nq af Bfaei^Jiaa: Bfjopoax Bjiopv BSauafuauio aoo "auiT 04sa5[ afoAS iBSfBJ^io 021:110Jiau fBpz ipn4 af 021 'iBfisiuiaad otu ABJd tu as Bp 'ouAeuin ipn4 af uie4ođ 'j^aoiiud ui auii afoAs iBfueui 4Bi3t -oaA af Bp 'ouBZBs^op af jQy[ Bpo4 'Jopo9X Sf iBAouauii aaois af as 'lojou -apM BU qT3{po§op a oSoia ouabiS lauii af '14SIJL 'la^iJiea jopcaj, Jiopv T5iau uafoj B4ai B§auafuauio Bfnnf Boasaui [iq af Bp 'ouBsidBz af uibx fnuiBpja4suiv a aAj^jao auio4s iSifuii iuoi4bui a t4iA04o§n oiBp af as oj, •nuiBpja4Stuv a g^gi B4ai la^^i^aa podsoS uafoJ iTq af qT5i4Bpod ^94 oj ■i4iqop nSoui qif ouis JO^tiioJi '9ii4Bp -od 34 I4S9ABU OUIBJOUI JBpuaA 'OAlflJlfuBUIOd 0\QZ 3f 'lOJOUap\[ n2i040 BU 0T6I ZI qBiajB od Tq9SO lAoSefu o i49p3Az oiSoiu af as jb^i isouAu^ts ofusfaaajd a 04TA0 BuiouioaA af Bfja^piaa Bfiopoai BpodsoS afuafiAiz •as9AOđ OSBU A UI apOAfOA BŽ951I13A OOIUUpaf A BJ92{2l9a BfjOpoaX BpodsoS IBfiadud af afauzod a4nuiui lod ui ooiutuafajds a laspo af 4sn§AV »•piunpaf a 'b4 -oqos af oii 'sauBp Bui9fajds oa^siiboosia OAoSafu Bp 'mu a4ioaa« BpoA -fOA as afBfmauis la^faj af »juias Bi^aAOTO 34TrTaduđ 'istiSav« anao v:HNva vNxiaaH:H— — anao vxNva vNiiaaaH aH — anao VHMva vNxia3HH — g>i — anao v^Mva vNxia3HH 'ouanbBd lia4Blud lABJd johbji aiouioiod uiiJisaBpodso:s pajd jjp Jta4nu -aJ4 JfBSA oujiro4s ouABjd Bp 'ipn4 a4saA ui a4iABJd 'fBzoiod sbu a4Buzod •B^iBfsn BUBfuBSajd B3oqn BAp Bz Bi3{ad zi oiis BZ poqzi 'ja^isjag pods -ož 'a5sr4aABZ afupBZ 3sbu sf iA4sasod iaiifuziiq luiasA z — iu?3as ouiiu -ojaf uop iiq af bS iBpizas — BsouuaH B4unj puBJO uiausBf bu 3fu4 isa is ouis iua40d i4fSM '04 ipn4 a4saA bp 'af afioa č^uanbBd Baofuas bz ui aoiBZ BsouuaH 'B4und pbj3 luauiod fB^i 'a4saA hb 'jaj{2{aa podsoo« :ia5iaj af Bd 04BU 'BfaaiiJiaa Bpodso3 jBpaiS ouafisiuiBZ af BpoAfoA ii{iiaA 'qBoioui afia4 {sa os a05{4nuaj4 fBs^aH "OBfuBisBU a iraz3-i3od af as ui 'bojs po uauiBii 3{aza4 niBApo af nui as BP J02iB3{ 'iiuqipzA 03{oqoi3 af UBqa4sa Jofuas ub4S 1045 npnuod nui ui oqos A fBZBu Bfia5i>[3a BpodsoS af ttuSa4od 'fBriq3Uis i3qBa ZBiqo AopoA -fOA i34apjd af BUiopBU9i>i ■9IS9J4 ouzoAjau as os 9ora4sn 9pq9p aAoSafu 'ijjiujoBU iuiiuafiqojqoau pod aiBosatq as os 100 aAoSafM BfuBAOJiBoiJd ituiuiod 'ipai3od iuii4adBU ui luiiuiau z iBAozBdo af b3 aa^tj^aa podsoo •luiBa lAafaasiJ^aa bu osioj iBZjp 9f oupaA a§ 'iBfiAB4oqo af as 94nuiui lod •a4osA a3iB4 op lasud 30b3tup iq Bp '9po3oui9u qoids OAifituoAp oufBJ2{s af nsBO 11134 A ioqpnuod 04 iaf3ađs iq oii 'fB3{ — osouu3h 04und[ BZ Bfnuod qif jsi^jpa podsoS B4 — 0OOOO8 "zom u9p9JA 14SBD 9UB4sod :j3ds Bp ui BoiAo^iaBp^ Buofui9s BOBidzi BP '9fn4sopBZ B40SA B4 — OOOOOe — ABJd Buii ou9nbBd Jofu3s ■iBfiAB4oqo j{94nu9J4 as ui fBzolod saA lauinzBJ af fos^B^ ■UBqa4sa jofuas ]iuuiods fBpz fuBU af b3 l^ ui oabi3 oAo39fu pBU lasiA af 15^ '?aui Aafaii^ouiBa i9343id bu iiqBzod 04S19 3f uiafj33{ii3a uiopodsoS z uioaoAoSod p3ui ;i3S3a4s 3f as uouiBa uoa »ia4fBpoj[d 'a4iisiuiajd 'oa4suboosia — oiao^ijbiai uofuias — OOOOOg« :iB4ađas af 'uafuauiaads BUiouiod -od iiq af Bd zBjqo AoSafu '[bzbu [aj^aiA oudaiz af b3 iy[ 'uBq94sa JOfuas TJB4S 04 af na "ABJIOJ BZ aoajA op2{3u bS bp 'uino af aasi 'iiujqo oj4iq BpoAfoA i^inaA af as n5i4nu9J4 11134 a OOO'OOS 3? bibjuuiu B4sn BAogafu os 'SBJd BU 030U OU3 z Ild04S 3z J9il5I9a podS03 af 05[ nSBJd BiBA9znqijd 9S B4S flOq a02lII02l 'Br93A ui Bf03A 0Up3A 'BnA34S .BU5IIAa454S3S 9IB49d9S 9aiU4Sn 3A9f 13513193 OS Bđ SBO B4 S9A ■npoqZI I40J;d IIUIJ OUpiA9Jd 194 isbo -od b3 UI BOaid BA9fj:9315I9a Bl30J5tO BU o3i0j OUZ9I9Z OfOAS 3f {IZOIOd »■949fn391pBU 3U 93A aiu Bp UI 94IUBa4SpK) 9s Bp 'UllSOJd Bd SBA fBpZ ■lBA94SOđn BpJOUI iq 'lA ABJd au UI Snjp op5i IBA043AS 04 lui iq o^ jbibah« "spoAfoA i3III3a {uoAoSpo af »'ja5{3iaa podsoS 'loaj ip?o^ 9')s 04 'afuafiAiz oaou 94iugBZ uj« »iP04 po oojd 94fn4ođ ui 'n3(04o bu 949jaqođ 03iqBi jb5i '34iJ3qod '000'SLI ^34 34tui3za 'ui9fn4aAs ouibs tuba zBf sba bz B40SA b4 luauiod fB2i 'ouibs IS 34fBriAB4sp3Jd iOOOSLI a4ilsiuiod — gn f3i04 ouip -ai — OST iA03|rBC>osi4 OSI 34nsiuiod 'OOOOSI nu3Uii uiafzoq a fajoj,« anao vxNva VNJ.iaaHH — — anao vHNva vNJLiaaan KREDITNA BANKA CELJE - 20 - KREDITNA BANKA CEL.JE VuuKi vojvcKia je umolknil in opazoval senjora Paquena s tihim in zadovoljnim nasmehom. Dobro je videl na obrazu svojega starega finančnega ministra, da so njegove misli kilometre in kilometre daleč proč od razgovora, videl pa je tudi, kako stari minister s svojo priro- jeno vljudnostjo skuša prikriti odsotnost svojega duha. »Paqueno,« je nadaljeval veliki vojvoda, »vi ste bili in ste še vednu preveč ljubeznivi do Semjona Markoviča. Ta res ne zasluži, da toliko mislite nanj. Mnogo bolje bi bilo, da mislite na to, kje bi našli še človeka, ki bi mogli iz njega izvleči pošteno vsoto denarja. Mnogo bolje bi bilo, da posvetite svoje duševne moči in državniške zmožno- sti temu vprašanju. Kaj pravite, ali bi kje v arhivu našli kako staro uredbo, po kateri bi lahko krvavo obdavčili gospoda Bekkerja, saj se mudi že mesec dni na našem otoku. Don Jeronimo je nekoč izdal ured- bo, po kateri so morali inozemci, ki so se mudili v naši vojvodini, po- ložiti v državni sklad za borbo proti nevernikom 50 odstotkov svojega premoženja. Kaj pravite na to? Mogoče imate tudi vi kak pameten predlog?« Senjor Paqueno je nejevoljno odkimal z glavo, toda preden je mo- gel odgovoriti, so se odprla vrata in v sobo je stopil Avgust. Izraz ti- hega nasmeha je bil začrtan v njegovih dvorjanskih potezah. »Zunaj čaka človek,« je rekel z brezbarvnim glasom, »ki prosi za sprejem pri vaši visokosti.« »Človek? Avgust! Kakšen človek? Hoteli ste reči ,gospod, kajne?« »Ne! Olovek, visokost!« (Načina, kako je Avgust izrekel te besede, ni mogoče popisati.) »Posetnice nima, pravi pa, da se imenuje Bekker in da je Holandec.« Veliki vojvoda je hitro pK>skooLl in debelo pogledal Avgusta. »Bekker, Holandec? Res je, če govoriš o volku, pa se ti prikaže. Ali ste čuli, dragi Paqueno? Bekker zahteva sprejem — jagnje išče leva v brlogu.« Obraz starega finančnega ministra je pokril izraz odkritega začu- denja. Ne samo da so bili redki dnevi, da se je sploh kdo prijavil za sprejem pri velikem vojvodi vojvodine Menorce, ampak če se je to že zgodilo, potem je bil to vedno kak nestrpen upnik — zdaj pa nepriča- kovano Bekker, ki so o njem vsi trdili, da je neizmerno bogat. »Kaj hoče ta človek od visočanstva?« je zamrmral Paqueno. »Mislim, da me hoče slikati. Saj ste mi rekli malo prej, da je to njegov poklic. Toda iz tega ne bo nič. Dal bi tako policiji in časopisom svojo sliko, ko bi se po naključju zgodilo, da takole čez mesec dni kar čez noč izginem.« Senjor Paoueno se je nehote stresel. KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB KREDITNA BANKA CELJE — 29 — KREDITNA BANKA CELJE jaz pa mislim, da je ta polom dejansko že davno tukaj. Ko sem prevzel vlado (gospod Bekker se je nehote namuznil, ko je slišal besedo »vlada« iz ust bankrotiranega kneza), je bil grad Punta Hermosa zastavljen za neko manjše posojilo pri podjetju Apelmann v Barceloni. »Apelmann in sinovi«, je pripomnil Bekker, »tudi to vem.« »Ne, pri starem Apelmannu, takrat še ni imel svojih sinov v na- slovu,« je nadaljeval veliki vojvoda. »Sicer pa je podjetje naš velik upnik.« »Kot Domingo Huelvas v Madridu in Viviani v Marseillu,« je hla- dno dostavil Bekker. »Vidim, da ste o stvari zelo dobro poučeni; našel sem torej nekje 60.000, da sem rešil Punto Hermoso iz Apelmannovih rok; posojilo je sicer znašalo le 40.000, drugo pa so bile obresti in upravni stroški še iz dobe mojega očeta. Takrat sem podaril grad gospodu Paquenu z vsemi dednimi pravicami. Če zdaj pride čas, da nas prisilijo k državnemu po- lomu ali celo k odpovedi prestolu, nama še vedno ostane Punta Her- mosa, kjer se lahko naselim, gospod Bekker. To se lahko zgodi tudi v primeru, če se mi ne bo več ljubilo dalje vladati, kar pa se do zdaj — in to je precej čudno — še ni zgodilo. Gospod Bekker, taka je stvar.« Gospod Bekker se je zvito smejal in rekel: »Prav dobro razumem to potezo. Je pa takole: navidezna odstopitev z namero, da oškoduješ svojega upnika — take stvari so po zakoniku v moji domovini zelo kaznive.« »Motite se! O navidezni odstopitvi in o kaki kaznivi nameri oško- dovanja bi lahko govorili šele tedaj, če bi to storil v zadnjem trenutku, da osleparim in oškodujem svoje upnike. Toda to sem storil že pred ' 15 leti, a kakor veste, so moji upniki prav posebne vrste. Veliki vojvode Menorce že od nekdaj nismo na dobrem glasu.« Veliki knez je podal čez mizo senjoru Paquenu roko, ki jo je ta ves ginjen poljubil. Z vedno večjim spoštovanjem ga je opazoval gospod _ Bekker iz Holandije in rekel: »Torej kaj ste pravzaprav hoteli s tem povedati?« »Gospod Bekker, zdaj veste, kaj pomeni grad Punta Hermosa meni in mojemu staremu Paquenu. Ali pa sploh veste, koliko je ta grad s po- sestvom vred vreden? Ko sem ga rešil iz rok barcelonskega Apelmanna, sem dal posestvo oceniti nepristranskim izvedencem, ki so ga cenili na 125.000 pezet. To je bilo pred 15 leti. Recimo, da je zdaj vreden 150.000 zaradi višjega tečaja. A vi, gospod Bekker, ki ste, kakor trdite, odličen trgovec iz Amerike, mi ponujate 300.000?« Gospod Bekker, ki si je brez vprašanja za dovoljenje prižgal cigaro, jo je zdaj odložil na rob mize in rekel: KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB anao v:sNva VNXiaaa:H ia[v:hnvhxs wifOAS ni v:aiNaai laa 1 MOAf OA vNfvovia aanan MMvaj g:H — anao v^Nva vnxiq3h:h — ara — anao v^Nva vNxiQ3aH •uaituiau ouCbj^is iiq af sini -■Bu aCoAs r^iuauiajds UIStui uias az m iuiba pBU i'eđnqo az uias o^sio« ■jasiJiaa pođsoS luOAoSpo oup^m af »'iia^jiii a^jsiu ouqasođ 'on« »•TuafiABidiid ouis iiu 'jofuag« :i'Biađa§ -Bz nui UI iBziiqiJd niu as 'srni ijdo^sA af 'ao^sojd iu['Boiqo fOAS bu IBZjaAiua Bia^oq iOTupaqo a aa^iJiag pođso3 lapasn afauzod lup iin« af as os[ 0161 BfJBnjqaj -gl ITq af 'iiesido aB5{ABJđ b3 ouis t5{ 'joaoSoj * IBzjaAiufi Bia;oq nDsiudo:)s uiaae^s uiasA od iBAauipo qauis af Bp 'lefauisBz ousbi§ 03ib:j af as iisiui fa; uj »• • • B>iaA3{od Buo af nui ao '("bh jboii Bi3ia:iBZ 05ib; aaj^Jtag pođsoS buii fBijBZ 'lapaA a^jBpuaA iq Bđ pBa« :iiuuiođs Bsaoau iTq as iq Bp jo3{B31 'liAB^sn af as 'oiudo^ts apajs op lasijđ af Bd o^ tiBoiuđo^s od isBOođ o^Bu af las jJBuap ("oas iiuai>iBz oafn:^ af oao^oo -BomABonfisi BSnjp BJjau as BiiuaiJiBz af as Bp 'ibsiis af 'nijiupoii bu i'^'sja pajd iB^sod điii Bz aiB4 fBH io^ai^iajd uoAoSpo uauinau uiauaqo ui uauiBisau 03(B4 inj af 05i 'iBsfiBpod -jBJJiua bz fBSA zBjqo AoSafu af as Bp 'nfja^isiaa oiapz af as Bp '03IB4 01 UI BAlSABiap 'BA4SIBAiq9ad 'BA^Spnfl ipBJBZ uiojoa -oSzi uiiuuinau z aqpnuod aAoSafu iiqpo af Bd uia^od 'i^souAusts asA BSafu zi af niiszi jSbja i5{SABUiq B4 'Aodoi 141AZ bx buouibh uop i^BfU -il>iaad o^isuBfjoS od ABjd laoBz af 'a^igo^ a; op lasud nfuBAafisiuiaad luafoAS a jai^siaa af o;^ -^azad OOO'OOC m^sBjaq bz afiodn^i a; iiuaii^s lu bp 'oiBMfuBiu af oiBui d-j "agosi^ o^s ui o^s iiz^isbz 02{qBi iq oja^ -B21 s 'Bfiodnsi Bu^iuauii Biiq iq 04 'oiBui ui 03{4bjh "lauioid is^sioui -od BZ osBiBu 405I oSai ofoAs s af pi 'BosiuB^sud iuiziiq A izai fBJ5i jasi 'iiiuaqou A051SOJ4S qt5isiuzaiaz -i^BfisruiBz pSoui lu asfioq af ts Bp 'bu -oqpo 031B4 Bd B3ai 'iDJOuai/\[ bu b^is BUAOjap Bnq af luaood oufBJi^s '-^9^ -ojd BU onq af uiAOjns qiuqaJ40đ 'a^sjA aAJd onq af 'isn^^sod luiifoAs s lasBu af b3 121 'oidaAz ibusi^bji 04 ui "BuiBf b^bjz BABJd — I140U1 02{paj ef as qiun9BJ qifOAs a ui — ^Boudaid uibs af as jo5ib51 'bho. 9f BsouuaH B;and[ aiJOBU afoAS n^sndo nqadsnau uiaAjd uia; od iq Bp 'oi bu insiui 9i Bd fuBui as 'ipoAfOA uiastnaA ud uiafajds bz nsoJdBz af Bp 'ibz onq nui m Bsaia; B§aAo3afu nap ija:^B2iau iibaozbj^op os jb5i 'ua:^noqo ABid 01 ui 'zBiod ua^nuaj; fspz bz pAizop af Bp '^Buzijd ouagjoSo ibjoui af is JBpuaA opoAfoA iui3(iiaA z BiOAoSod BžafOAS ipBJBz iBsan as iq Bp i-^ipj^ BP au ipn^ as Bd o^bz 'BU4noqo9jd Biiq lu BqnSzi ao 'fuBfap qifoAS IBS921 fBp^i as iq Bp 'i^ipj^ as Bp 9it5{aa podsoS uibs :a3(OJ auoajs ABJd lauii lu 'nuouiBa uop ud nuiafaads bu iiapiA ■eS ouis 021 'BfJBniqaj Boasaui a;oqos a^sij, •i^iqn§z fB5i aiJBpuaA auij-} afoAS ipBiBz laSoui iq Bp 'iBoud -ajd oupj'; af as ao '^jbjjibi ai af iBqaupo 'iBuzod lu ja^^siaa podsoS B§ai 'i^iznisBz fB3i laSoui iq lafst 'uba^s a i:jBqaupo 'lA^jspajs iuiia -ifluioAp faoajd s qisBOA fip loasop ibjoui af Bp '^saABz afoq auAasnp ausi{B5i A BiBfiABjds lu b3 osfe^ ABJd 'oiiSBid tu B§ ox "flP I93Sop aoo3 -ouiau af Bp 'i^^apiA pa{3od lAjd bu oiiq af ABJdag 'iBqaupo nojttu lu jasi -j^aa podsoo 'BfjBuap a^osA as^ipA bz oi§ af ost ':}bj51b:j ai i-^sou-^sbi afOAS ai iBZBSfod af Bp 'i^Bfuauio faqasod as Bqaji im afn'Bn auznf zi pso anao v:aNva VMXiaaa:H — — anao v:HNva vNXiaaaH a^ — anao v:HNva vNJ.iaaai^ — a^ — anao v:^iMva vNXiaaaH afpnfi 'oa^sppafiod "buiaosj^ 'B^od asiH iiiuauiovds jtu aaoui au as pjouaj^ BU nx podsoS 'a^ij^s as ia« •iiuqaujsBU ou^sojbz af as sm^ »a^ipajnajd of Bp • • • of Bp Bd hb oojouajAi ajiisndBz Bp :yfoAp ai euBiso lUBA uia^^od« 'ja3i2iaa tSBOod luoAoSpo af »bsjb^ jba^s af ao« »lojouaj^ bu ouiiAiz ja^i 'Jofuas 'o;bz 05ib^ af ox iiznisBz fB5i ^laAop Tq Bp 'B3aua:)sođ fBsi p3asop M^Aop iq Bp 'aooSouiau af nx 1^1 o^saAp qifupBZ isiiupajd lAoSafu HBpp os jb5{ '05 HBpp bjoui s^aAop 'k39aou fBsi ippBz ago3ouiau o^sio af nx iTO-iouap^ bu n; uii^oi as fBu Bsag 'ai9ooq fB5{ Bpox iJofuas 'afuafiAiz afoAs asA iBsnsisod uias 0% 'Ba« •uaqBAiz fioq asA iBfB^sod af smT ■jasisiaa psiaj oudnBZ m oupnfiA af »'si^a sib^ Iiqop uias fBSA zBf 'afgBJzo ojfsuBOJouaiu o:^ pBu ntu3iAp as iq ip^oH izapuBujaH Jofuas 'iudaiqpsBO a:)s ia« »•ousbj:js ^souabjbu af afuafiAiz o:^ ui pjouap^ bu 9Bd OUIIAIZ 'osjB^ az af« 'iuoAo3po ousnpouABJ af »'a^aooq fB^i« oasA os^suBuzau uoisfod b^, iiq af nsinT »•siizaf SBU bz BuituBZ as 131 'BJiaAop pjouapv f^^l^H ipn^ uiBoajs Bp 'ipsoA aui Bd opz bsiiz -af Bžajisuua^Bui BSafoAs as uias iipBApo ui luifn:^ a iiq uias B^ai bSioci •osisuBds isfBJ oSouui uiuoAog ZBf« 'p^iej af »'zapuBiuan Jofuas« oSajpBz oAaoiuapBiiu iizBdo af aasisiaa podsoo •aupspuBioq BfuBuz B3aAoSafu oauosi oitq af Jasi 'o^Bz auo3tzjq 'iboioui af JBpuaA 'afuBs^sBi 0% \no af 021 'ppjBZ ouqBiBU af siuT zapuBuiaH luiznjp a oqaso osfauquiauiodfBu bz Bsini Buit Bp 'HBZB210P OUIBS nzoui uuiapBiui p'ioq af uiOABJpzod uiifoAS s •ppaA ojqop ABJd Ja2i2iaa podso3 af ox 'auiznjp babi3 ouibs nsBood mosiuiiud uiiuiod ui Jofuas tuouauii z as Bp 'bpbabu af pjouajM ^ti •jasisiBa psiaj af »'os^s -puBioq a^iJOAoS Bp 'iiuuiods iijiu as uiasiu 'zapuBUjan Jofuas 'Ba« •siizaf B^ ipn^ Buz Bp 'uasouod '02ispuBioq od iiABjpzpo af »'aa2i2iaa podsoS 'uBp jaqoa« •qBjqo iiqnqBZ ui loapj AoSafu ppiA ui iBp -aiS af b3 srni oupBABuau faoaJd apBABu aAoSafu bu apaiS oiiq af ox »iUBP jaqoa« :aqoz izo3is ibjuijuibz ui BOBfuBiSBU zr ib^sa af Bd jas^s^aa podsoo "igo afOAS iJdpo osfOJis af 'OA5SB3oq 0'\ iBpaiSBz smq ipBiui af 051 •I3ia0 s B0IZlfU2I a02{lU^BIZ BdnSI BSasiIpA 39IOđ BIBZ9I 9f iztui B^ •qid9z A puii af Bd a2ioj 'oJBSp iBzjp ouai af qnsn a 'TCios a noBfuBiSBu uiau -rpa a BSaoapas oupoSBi Bfjasiiiaa BpodsoS psBU af 'iido^sa af •oqos OAo3afu a ia:^iq af uafinqzBi ui uapaAopBH uibs iqas 21 IB01121 -od j92(2i9a podsoS af BS021 'fBpz oiipBuauzi rioq osripa af bS o^bz uiop anao vxNva vNXiaaa:a — '^^p — anao v:HNva vNxiaaax KREDITNA BANKA CELJE - 34 KREDITNA BANKA CELJE »No, torej prvi korak k poboljšanju! Vendar gospod Bekker — ta vaša nesrečna brada! Zakaj ste se vendar obrili? Ko sem videl vaš obraz, sem takoj vedel, da se ne boste obrnili nikoli na kakega konzula.« Gospod Bekker je še bolj prebledel, ko je veliki vojvoda nadaljeval: »Vidite, hotel sem govoriti z vami pametno besedo. Prav lahko bi mi bilo poklicati iz Barcelone kakega strokovnjaka za rudnike in stvar bi bila urejena. Gospod Bekker, hodiva torej odkritosrčna! Pomislite, kupčija je kupčija, in to z menoj ali pa z nikomer. Gospod Bekker, sem edini predstojnik tega podjetja, če pride med nama do kupčije, bodite prepričani, da se bova kljub vašemu precej čudnemu nastopu lahko po- godila. Na to vam dam svojo besedo.« Obraz gospoda Bekkerja je spet postal mikaven predmet za psiho- loške študije, vreden samega Foraina. Neodločnost, strah in pohlep, vsa ta čustva so se bojevala v njem. »Tisoč hudičev!« je vzdihnil. Vendarle mu je preostajalo še nekaj, še vedno je lahko izsilil najboljše pogoje, ki jih je bilo možno doseči. »Morda,« je rekel počasi, »je res tako, kakor ste ... kakor pravi vaše visočanstvo. To se pravi...« »To se pravi?« je zaklical veliki vojvoda. »Mislim, da sem res nekaj našel v okolici Punte Hermose.« »Ce tako misli tak mož, kakor ste vi, če samo misli, potem je gotovo nekaj na stvari,« je rekel vljudno don Ramon. »Hm, morda, prav lahko mogoče; upam, da se ne motim. Seveda popolnoma natančno še ne vem, ker še nisem vsega preiskal, nameraval sem to začeti šele pozneje, ko bi uredil kupčijo.« »Da bi mi priredili takole nekoUko presenečenja, kajne?« je rekel don Ramon. »Da, natančno tako kakor pravite, kakor pravi vaše visočanstvo,« se je hitro popravil Bekker. »Zato pa bom zdaj odkritosrčen, visočanstvo.« »Sijajno, gospod Bekker! To je pač najboljše, kar lahko storite. Samo brž!« »V zadnjem času sem napravil nekaj izletov na Punto Hermoso ...« »Dalje, dalje! Poslušam.« »Vsa okolica me spominja na kraje, ki sem jih videl v Ameriki. Ne grad sam, pač pa zemljišče, posebno tisto na obali in tisti grič, no, kako se že imenuje?« »Monte Cartagen.« »Da, visočanstvo, Monte Cartagen. Ima krasno lego, dviga se iz ze- lenih gozdov ...« »Ne tratite časa z občudovanjem narave! K stvari!« »Tam sem napravil nekaj poskusov, tako mimogrede, ki seveda še ne morejo biti odločilni.« KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB KREDITNA BANKA CELJE - 47 - KREDITNA BANKA CELJE vi mislite. Toda svojo skrivnost ohranim zase, ali ste me razumeli? Zdaj pa hočem vaš jasni in odločni odgovor.« Bekker je opazoval Luisa s svetlimi očmi, ki so žvigale sem ter tja, kadarkoli se je spomnil, kako otročje je nasedel velikemu vojvodi. Luis pa je hitro mislil. Bekker mu ni bil več tako všeč, prehitro mu je izdal svoje karte. Luis mu še vedno ni zaupal, še vedno se je bal, da ga nazadnje vendarle spelje na led. Nikakor se ni mogel odločiti, da bi se vnel za predloge in načrte neznanega tujca kar tako na slepo. Toda pred očmi so mu bile lepe Bekkerjeve obljube, da bi imel on največje koristi. Zlato, čast, dostojanstvo! In ko bi vse to dosegel, potem bi gotovo ne bilo tako težko, da preslepi Bekkerja in se ga otrese. Če pa odgovori, da ne, potem bo Bekker gotovo našel koga drugega, kar mu ne bo težko. Ko je pomislil na vse to, mu odločitev ni bila pretežka. »Dobro, senjor,« je rekel, »vsa stvar gre sicer nekoliko prehitro, vsaj po mojem mnenju, toda gotovo imate svoje vzroke, da se vam tako mudi. Vaš sem, senjor! Toda verjemite mi, čaka naju težko delo! Naše ljudstvo je otopelo za vsako novo misel iz samega spoštovanja do gosposke in vlade. Če pa mi pustite proste roke in mi daste dosti denarja, vam obljubljam in prisegam, da je naša zmaga gotova. Toda, senjor, denar, denar in spet denar — to je glavna stvar.« Pomenljivo je pogledal čekovno knjižico in zlato, ki je ležalo pred Bekkerjem na mizi. In ta pogled je izražal spoštovanje, pohlep. Toda gospod Bekker je na kratko odgovoril: »Glavna stvar? Morda za vas, dragi Luis. Če si predstavljate stvar tako, potem dvomim, da bi dolgo skupaj orala. Vem, da je za revolu- cijo potreben predvsem denar. Toda dokler mi ne predložite natančno izdelanega načrta, kaj hočete in kako boste izpeljali svoj načrt, vam j ne dam niti beliča. Morda pa že imate načrt narejen?« »Deloma, senjor! Rekel sem vam že, da sem s prijatelji snoval najrazličnejše načrte, ki pa so bili zaradi pomanjkanja denarja nezane- sljivi in neizvedljivi, še nocoj pa bom poiskal prijatelje, da se bomo posvetovali, in v najkrajšem času vam bom sporočil naše sklepe.« Luis je izrekel te besede z velikim dostojanstvom in rahlim očitkom. Jasneje so govorile njegove poželjive oči: takole majhen predujem bi ne bil nikakor odveč, bil bi zelo koristen, če hočemo narediti revolu- cijo. Toda Bekkerjeve oči so ostale mirne in nikakor niso mogle ra- zumeti te neme govorice. »Dobro,« je odgovoril. »Dogovorite se s prijatelji in potem mi o vsem poročajte! Samo nekaj vam moram svetovati: Kolikor hitrejši boste v svojih sklepih, toliko bolje*bo za vas. če imate količkaj vreden načrt, pridite, denarja je dovolj!« (Pokazal je na denar na mizi.) »če KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB a:h — anao v:hnva vmxiq3a:h —ga —ariao vmnvs vnxiq3hh -fOA liih^A ou^souauiis oiaz atubsbuqo oaosalu 'apasaq aaosatu oupn? opz af ia5i5{aa podsos Bpo:^ 'auiaouiop afoAS nfuB^s uiau^sojb? o [biatiaosod luufu z al as iji 'uiaofni uiisouiu az iBAopaAodud af 'nfjaji ->iaa npodsos sauBp [bpaaod af jm^ isoujbpuaad ui 4SoupiAaad uiafu a oiipnqajd af \3d aiauaqo "oa4sb§oq bu — BfuafiAiz bsaaosafu 1'ito ui lozA Bu biiuuiods af 'jaiiijaa podsos [Oiiajzi 4bj5ifb5(au ui05{JBpn -od s af of 151 'jbuap epasaa liuij^ajd buiopsuau sini af bs bd nj, »• • ■ zBf ^a^a^bu afoas i^ioiusaan nSoui iq bp bfjbuap omuaa a4afnqaj40d iie Bpoj, saj Buiouiodod 'af saj 'bp 'a^ia -t-.d 'jbuap ui qoyi lual'iuibso a^siu ijozbu luiifoas s bp 'uiafno oy[ 'zap -ubuj3h jofuas 'nasaa aiu o>(bf lu^auibd oiaz 'saj 'lu^auibd oiaz a;s ^sop -bjui ofoas bz niioio bu ibuzods b3 uias ij{ 'siaaoi? lusaj ui luoi^bduiis lajd ais ia jzapubujah jofuas 'iaiuiiubz a^s fioq ui rioq oupaa« :iiJOAo3po isbood ui ibfisb^bz af jaijjtaa podsoo »ajlabp ajinaa bsbibu iubu abjda? 'au bpoajoa iJtnaA sbu i^iu 'aoqim ^jbuap iojoua]a[ bu buii opm bpoj, ipoui op ipn^ apijd Bp '^somaain buaqou lu obd uia^od 'jbuap m^aoi? bui| aQ jbuap ui doui :i;b3buiz nSoui buiifu z iq m 'uibuzod la^spajs aAp ouibs ouiajotu au ijaiB5{ zao 'ijjajdBZ ifosAfBU b:js afoap o^ 'a^ipia aa?? -ouui or|so[B4soBz ui ofisouuinau z ouibjoui as npo^ 'oajspnfi af uibu T^ojd Bpox laifijbui ui tuzois ouis 'buiusod ui afisjaua fioaop oiubuij •ajjdbu afoas i^iisjazi ui nbžbuiajd nSoui ouisiu qif Bp 'ajinaA osib:^ aiiq o3 'afubu na^ai^^u oupaa ouis iJi 'ajiao Bpox 'ifocj^o osiu iuibj3 -ojd isbu bp 'o^sojdajd ui ouuinau oj^b^ iu opp asbu bp 'a^auibfjaa tiu omqbt luiaoiuop tsBu a afub^s ou^soibz tiBsfioqzi iq bp 'libsldbu az aoiubjsojd oiina^ 'nipa-ibu az ouis ao^jobu os^naA 'lui a:}fnjaa 'zbf jojib5i o^ibua ofiisiui 151 'ojinaa o; ui 'asiiuafisiiuos 'uibuii nif bpaaag« »iaiarndnqo fbi^bz 'lusnpoibui 05ib:i a-js fbijbz 'luauinzbj au joj^b^iiu uiaiod '05{bua a^iisiui i5{ 'oaa af sba ag t,f^h i^ojiiuarisiuios 'aaoubuz 'aafiajbfijd a^bui -lu Bpjoui iiv bsausaa fB^i naobz oj^za:! obd af uia^od« 'bzoui bsapbiui ibpais ousaj ui ja^^ifaa la^^aj af »'luafiuibso ijozbu luiifoas s a:)s ap« »jilijo^s af lui fb5i 'jofuas 'lui a:jToaj bpoj, la fcpz a^nstui j05{b5i '05ib4 abjd uisiui ;bj5{oaA az uias bp 'nr^^ uioq au tprn o^bz 'uiaA o:i 'uauinau luasiu« 'ouf|oaopbz laijaj af »'jofuag« oibfbsn fioq as nsmi af ox »auiaguiop afoas fbzoiod i^b^ -floqzi nsoui tq Bp ouibs 'asa ni-io^s iq Bp 'uias uboijdajj baoji bsasba afzoui ipbiui niabfod as os 05{ 'lojouaiai bu iiiuauiajds oibjoui aijbpuaa as iq fB5{aM« 'Ja^^j^aa lei^aj ousaj af »'fiaibfud i3bjp 'as a^nop^« »buibs bojouajv bd fubuifbu 'pipajuajd oiu bp au as lojouajm bm ooe pajd oiiq af jo^b^ 'oi^b; ABJd oib^so af asa — anao vxnva vnxia3ax — £^ — 3nao viinva vniiaaan a:h — 3n30 v^nvg vnxiqaa:a — gx — anao vnnva vniiaagg >{b5i ao5{b5i 4sbuu:j fioq nq af 'oabis a nsuboosia 'oa:jsubdosia Bpo; 'bp 'ifi^JO Biifosod Bdai bibp B3a; ouABpau af afBa 'sobbsi i2iuBq isisaiSuB piau 'bp 'Ba« »iajtfio a§bu bu Biifosod apai3 nf^afpod nuiaiisaiSuB ntua^iau XYes -id fbjaoa bp 'iiutuods as uias 'uba:^s fa^ o bauoaos az bd ja^ "tui -buidbiqzi luiiuadna^s luiiAoSafu ui uiafiaiijiaa paid oajspnfi afoas fbsa uiafnjba bp 'af ■;souziop bfoj^ imdQiAoy[svyi z BjajB fpaop lu tui t^v •bfjaiijiaa nqpo uias 'boiao^iibk bu lunsim aa^i 'o^bz abjj •:^mzar jaqop a^aub^so ui a']s ia« 'bpoafoa iy[i\QA ituqauisbu af as »'ouanbbj 'qv« »ia:mSUU b01ao51jbjm buo f uias ouibs 'oA^SUBOOSIA 'B0IA031 -jBiv buofuias bu a^nsiuiod • • * ur • • • bibaopaidbu oi^z nsrbo uiafupbz a af BuaiSiH i,a?BSnjp os^nom^u i^jipajn jba;s nSoui au aijbpuaa iq n^« 'ouanbbj jofuas tuoAoSpo uiosbis iui9a!4qjp z af »'oa^jsuboosta 'Bpox« »iaodoi i^ai^tajj i03io oua uiausuBz bp 'aoij^o^spo ss bd tuaui 'nbfidtui^sbz isBOod iq fbu aifiuzoipod a3oqn afoui tn afobjzo asA jisouiiaH T^tinj a is^iupnj anao vhnva vnxiaah:h — g g — anao vihnva vnxiaaax KREDITNA BANKA CELJE - 46 KREDITNA BANKA CELJE vsekakor zavarovati. Dovolj mu je bilo, da ga je danes nekdo že ope- haril za njegovo skrivnost. »Dragi moj,« je rekel z besedami, v katerih se je videlo, da komaj premaguje jezo, »predvsem vam bom rekel tole: ne tratite časa z vpra- šanji, kaj nameravam,.kakšni so moji načrti! Drugače me prisilite, da takoj prekinem vse stike z vami, potem seveda ne bo nič z mojo de- narno pomočjo. To je in ostane moja zasebna stvar, razumeta, in pika! Odkrijem vam svojo skrivnost le v toliko, da gre za podjetje, ki bo koristilo Menorci In njenemu prebivalstvu, največ pa seveda meni in vam. To pojasnilo vam mora za zdaj zadostovati, če pa niste zadovolj- ni, si bom moral pač poiskati koga drugega, ki je previdnejši in pamet- nejši. To pa bi bilo škoda, kajne? Vi ste kakor ustvarjeni za to, da boste nekoč oblekli uniformo predsednika .. .« Luis je zardel, toda še vedno je bil neodločen. »Podjetje, ki bo koristilo otkoku?« je rekel. »To je nekako čudno,' senjor. Zakaj torej moramo najprej vreči vlado? Mi nismo navajeni podjetij, ki bi prinašala dobičke. Ce pa ste vendarle iztaknili kaj takega, sem prepričan, da vas bo prehitel oni pohabljenec z dvora ... Denar namreč ni njegova najboljša stran, to veste najbolje sami. Mislim, da so vaše skrivnostne besede in vaša namigovanja čisto odveč, posebno, če se tega poslužujete v pogovoru z menoj. Priznati vam pa tudi mo- ram, da se takih stvari bojim.« Gospod Bekker ga je za hip gledal, se sklonil k njemu, ga prijel za suknjič in rekel: »Poslušajte, dragi prijatelj, mislim, da ste dovolj pametni, da razu- mete moje besede. Prav zato, ker je vaš klavrni vojvoda zabredel v tako blato, prihajam k vam. Ko bi ta človek zvedel za moje namere in načrte, je seveda gotovo, da bi vzel vso zadevo sam v roke in tudi ves dobiček sam vtaknil v žep. Sicer pa je ta možakar popoln norec. Danes sem ga obiskal, dal sem mu tako od strani razumeti, da imam neke načrte, ponudil sem mu zelo ugodne pogoje. In veste, kaj mi je odgovoril: da rajši ostane pri starem in da dobiva denar tako, kakor ga je dobival do zdaj. Kaj pa dela ljudstvo, to pa ni njemu prav nič mar. Ljudstvo naj živi, kakor hoče, boljšega tako ne zasluži! Tako mi je nekajkrat ponovil. Povejte to svojim prijateljem! In kaj pravite vi, dragi Hernandez, o takem vladarju?« Opazoval je nekaj časa mladega moža, potem pa razburjeno nada- ljeval: »Vendar hočem jaz na vsak način obračunati s tem človekom! In to z vašo pomočjo! Ali pa si poiščem druge. Vraga, dovolj denarja imam, da kupim ves ta beraški otok, da vržem desetkrat vašo vlado. Ljudi pa, ki mi bodo pomagali, mi ne bo treba iskati, kakor morda KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB KREDITNA BANKA CELJE— 35 —KREDITNA BANKA CELJE »Zelo ste skromm, gospod Bekker! In?« »Bil sem zelo razočaran.« »Tako! Bili ste razočarani, da ste se odločili kupiti Punto Hermoso.« »Haha! Pričakoval sem, da najdem srebro. Veste, visočanstvo, sre- bro je bilo vedno moja specialiteta.« »Prav nevoščljiv sem vam, o sebi ne bi mogel kaj takega trditi.« »Srebra sicer nisem našel, toda... seveda še ni popolnoma zanes- ljivo, jaz samo mislim ...« »Razumem, razumem! In občudujem vašo skromnost.« »Kakor rečeno, srebra nisem našel, a zdi se mi, da sem zasledil žveplo.« »žveplo? Smolo in žveplo! Razumem vaše presenečenje in razoča- ranje. Seveda si niti mislili niste, da boste našli kaj takega.« »Visočanstvo, stvar še ni popolnoma gotova. Toda če se ne motim, stvar ni čisto nova, žilo žvepla je že nekdo zasledil prej in jo tudi izkoriščal.« »Kaj vendar ne poveste, gospod Bekker?« »Da, da, to je moralo biti že davno. Našel sem namreč sledove, ki kažejo na starinski način kopanja. To je tako imenovan kalceronski način, zastarel način za pridobivanje žvepla, ki ga danes ponekod še uporabljajo. Toda ti sledovi so skoraj popolnoma zabrisani, da se ko- maj da ugotoviti, kje so pravzaprav bili rovi. Zato sklepam, da so mo- rali tu kopati pred davnimi leti.« Veliki vojvoda je zamišljeno opazoval Bekkerja in rekel: »Vi ste prav čuden človek. Prišli ste sem — zakaj in kako, bogve — naredili ste nekaj Izletov v okolico in — bum — našli ste nekaj, kar je stoletja ležalo skrito pred našim nosom. Žveplo, Monte Cartagen! Stare vulkanske usedline kakor na Siciliji... In Cartagen. Ali ste kdaj že kaj slišali o Kartaginl?« »Kartagina, seveda, Kartagina ... Kartagina.« Glas gospoda Bekkerja je razodeval, da je njegovo zgodovinsko znanje o Kartaginl precej pomanjkljivo. »Stari Kartažani so v davnih časih prvi kolonizirali naš Otok. Tu so imeli tudi svoje pristanišče Portus Magonls — ki je naša današnja pre- stolnica. Imeli so dobro razvito trgovino, trgovali so s Sicilijo. Tudi z žveplom so trgovali. In te žveplene rudnike, ki jih niso niti stari Rim- ljani več poznali, je zdaj odkril gospod Bekker.« Veliki vojvoda je ves čas, ko je govoril, zamišljeno opazoval Bekkerja. Gospod Bekker pa, ki je pozabil na pravkar prestani strah, si je na vse načine prizadeval, da bi bil miren. »Ce je tako, potem bom storil vse, da bom najdbo tudi dobro izko- ristil. Rudnike sem našel jaz. Vi ste dali svojo besedo. Brez mene ne KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB lAoidaAZ ^souzjpajd BAoSafu BiBSas oq oaiBp osibsi 'luas ib2ibd ui iiisi]A[ IBsnisod b3 UI9S 03{ 'as uias iBABq'BZ« 'lasfaj af »jAodoi i^aistaaj« •ooiuiipaf A iiujA mouanbtJti s af as Bd iubs 'ajS osiqBi Bp 'iSnis iiuSiuibu af BpoAfoA isiipA ■oiiuqi:}n o; ipn^ af Bd uia^toj n^iBi; od AafiAao qiuauinj: qi3iza:i qiAoSafu afuBfJBpn i^jno oiiq af oaiBp po BpoAfoA {bSbui od af nui 'fajdod osj ouizjq o:jsi z ouBid bu las^a^s ui b:)Bja Bs^za^ xadpo af ojvn ouBAoiiBgudaN 'biusi osi iib^ojjj afuj^ns a^tsuoiBs SAoSafu iofBJ3i os Bp '01:^111 03ib:j n3iiupoq od la^ie; af ui i-^saABz ^ oj^ni o^iAop -no lasud b:^ af 'Bfjcasisiaa BpodsoS op bSuis lasud af uapajd Bpoj, »ipo:j po auiSz afaa^mfBu jb^i Bp 'faiS Bd fBpz iOfiOA ofoui i^ojods luiSnap uiasA ipnj;, fuBU SBfiaa^^s Bp 'ooiABid uiafBp i^ 'npBjS raiziiq A as i:)BZB2iod auzipajd as is ao« -BfjasiJiaa: BpodsoS iBZBs^od ui BpoAfoA las^aj af »j^suSav 'sibjz izaAS bu npodsoS nuia^ fBSBUioj« •Bf JBpodsoS iBpaiS aoofnsBJdA ui BSnis [8:}ix[ud af n3{iupoq oj 'BuanfeBđ BpodsoS zBjqo iuasBJ!:(saJd ui lUBd -nqo lapiA af Bd uiifu bz fBpBZ iBAOZBdo oujiui bS ui ojbSio iBSizud af ts 131 'BuouiBH uop lapiA af 'p^aipo af Bja^Bsi izoj^s 'i^bja papv BfBZOlOd BSaUABJOpOA BSauABJBuau zi oi3% aoa:jqjp ui oiaioqzBJ afoAs iiuSiAp 03{qBi af uapaad 'a^nuitu aj:qop 11% oao:|oS ABJd os aiiui]/^ •I9q90 Aafoj :)asap fafu a ifoi Bp c>03t 'onfoj ui oiauins af nui tabiS a :B3iiupoq nsiBi; uiacjiuuiBst bu oiB^sud opa:j faoaid af oia^ OAoSafM -BpzaAz BsiBjj^ojapd Bd Buiifu pBu 'Buiodaj z a:^iAo 'apj[Bqaioq iiuBdBS pod B^Bzjp -e^s m 'BAai BAp :aojouai/\[ auipoAfoA a^tipA qjS qBAiBq qii8poiqz Buiouiodod a az Bd fBpz 'qi:^Biz r*Bp2iau a UBsinsBU iiq af qiia;BJi bu 'b:}bja zos^s ai§oa5{ astsAodo; au -afiaj^szi ouiziq z oia^ OAoSafu oia:j8iz af Bd nsj^nuai^ uiafupatsBu a •(UIBS Ja3i5{aa iBfuaui o;soSođ auit afoAS af joj^bs^) 'auii afoAs iBfuaui :^aqiq Aafja3[3iaa JcafJI 'Bsaia^ lap i%si'\ a ooiq os^dajst Biizoiud af nui Bd bSou b5[SBfjo ui Bs^^Bj^t 'iB^ po oiiuSiAp oia^ OAoSafu af as Bp 'ipno -BZ af nsi^nuaj:^ uiafupaisBU a 'BSafu no^io i^ja asA as Bp 'af nui as oiapz 'rs^ojc luzaiaz aAp ifuidajo luazu^so 05i:^bj2{ lAoSafu od i:jB5iunq ipoBZ B^s BuiopBuaM 'oiooBz of as oj^bsi ui onpoSz af as fB5t 'pii as lapoABz -luapauiz oiaz ui lupno faoajd tabiS lAafaaj^siaa a afauzod os 'qBpasaq qa^ od onpoSz af as aBsi 'uia^st:} od pi;noqo ur luiuiods »ja^iiiaa uiasid as jos^bsi oao^oS o^ib^ 'Boqaq au 'oaA Boiiaq au b 'A03i':^o;spo gs 'ouiioai fajo^ 'Aifi^sndod uias zBf 'Bpoj, •0510 oua i^^ius^Bz n^-iotu OBd iq o^bz 'uio:jBaqo ux\^'e% s ns^o^^o uiosba BU ouiauoBz ao 'aiB!}SBu iq isj 'lui^soupoSnau ui lui'^sou^afuđau iuiiuq -fBUI z UaUITld a OlBUiajd AOSI'I^O^SpO os Sf 'sp 'IISIUU OBd OA^SUBOOSIA •uiauinzBH ■ouiB^uauii^uas BuiopBuau oiB^sod af oa^jsuboosia 8sba« :tuoqauisBu uiiuafuBsiaJd s BpoAfoA BSas^naA jBsnisod af jas^j^ag anao VHNva vNxiaaa:a — — anao v:HNva VNXiaaaH as[ — anao v:HNvg VNXiaaa3i — g^i — anao \rHNva vNiiaaa:« II0510 BiiOBUi J051B31 iipoq fBpz iq 051 'nsois^apid afOAs uapajA iiq iq au BP 'af nui as oppz •iiiuBjpaad jasis^ag podsoS af as Bd fBpaj, »ia;aooq ABidBZABid fBsi '^souabjbu iui a^faAOj -lauinzBj tq au SBA Bp 'uauinau os^bi uiasi^ jiofuas 'iSajpBz a a5ipoq a^^i« •jOAoSpo foAS insiuiajd iq Bp 'bsbo i^iu ii:)snđ nui lu 'iBAafiBpBU oujiui BUiouiodod af Bd sinq afuBS -BJdA o^jijsipo ui ousBf OAoSafu BU uoAoSpo fBu fB3i 'lapaA lu nsiinuaj^ uiaAid a 'inauasajd af bS BUBoiouaK BSapBiui pBdBU iuBA02iBoiJdau ui lupajsodaM '\Q0 afoAS iisaAod OAifizauiBJS jajfitag podsoS af Bd fBpz »č,uiafJBu -ap z acjBSBUiod uibu bp 'luofiABJdud aooSoui a:js nv is^^fTisBJds o^ axu fBs^BZ nn^nuaj^ uiaABJd a i:^i;suo2izt ai o; af Bqaj:} 'afoaA uBp jibsa af OA:jsfiOAopBzaM iasA :8f JOAoSpo fOM -BfJBuap fiOAop oSBiodzBJ BU iiauii iq 03i 'iiuo:js iq fB^i 'aui a^afnsBJdA ■Saq Bd njauiijd uiau -fBJ^IS A 'OSaSUd OAUSI OSBIOdZBJ BU UIBUII afupBZaSABU UI HBSBUIOd TBUZ az uioq IS 'a;s ao ipn-^ bj "uofids a^s Bp 'ipfjaA uiajoui a^ -^soupao BsdaifBu BAosiaAOTO af ijsouoiso-^ijsipo :iABJd oupaA aoo ub^s Tojal« :qBpasaq ijd iBf -auisBz af as zBiqo nauiood Aosm^ ui BpaiSod Bunfu BtBoajs as ■b%s Bd ouguo:h of^soupiAajd ui tuođ9iqod paui isnp ifoAs a iBAafoq af of isi 'oqjoq Bofn; BSau^lsouAiJsis ipaiSod paid ius^bz iq Bp 'oabiS iraj[qo af Bd UBOJoua]/^ ipBirtt "BsmT iBAOZBdo af aoiu[Bđaj:j a^jdBziod izo5{S 'louaAZBz OUAB3IIUI af 131 'BfJBuap dnsi qo lapBz af ui uapojau 03iii03iau af Bd na •ooizifu3{ ouA03iao s iBiSi as ui 05ioa jiuSa^zi af nfonfij^Bu od jo3{bh »it^aOBZ a^BABJaUIBU fB3{ 'BfJBuap flOAop iiTQ.op TCl 99 'obi 'uiafiBuap z ouibs 900S0UI o; of Bp 'a^nsiui ia •nBSBuiod lojouaiAI oiBp as iq ao 'ousoids bu ouibs baijoaoS BApiui ipnx "TiTStui ZBf ipn-^ uias 03ibx -luausoids a 031bx jjofuas 'BpaAag« :ia3iai af Bd uia:jođ 'paiSod AoSafu Aos^^nuai:) fBs^au iBzjcpzA af jasis^ag podsoo •ilipoSod 03{qBi as iq Bp 'ouaonfisizi lu uia^^od 'BSaSnjp fBsi a;agoq Bd ap -a^auiBfn aui Bp 'a:}iiSTUi ao 'a^i^oui as uia^od 'qnpBAo a^s ao i^^s op5[ iTpPTA ouioq o^ 'fBji auaui po fBs^au 9:j9ooq jo3ib3I9sa i psi bu 9^9fi9ds 9U au9]a[ :iuoa -o3 ousBf af 131 'tuopaiSod s Bfja3{3iaa BpodsoS oSiop af iBAozBdo »• •' BfjBuap 03iqaA 'jBuap ouiarnqaj:^ođ ao^jobu qifoAs 9fu90 -lusain BZ :B3ionfi3iBZ BSa^si ui BSaua op iisijd oupaA ouis Bd qBABJ[dzBj: qifOAs qasA a 'ooiouaj/^ Hisai: 900S0UI qoids 9f 90 'ousoids bu os^b^j 91 OUIS n'BflABiđzBa 'MTOJUsajn II^^o^ ti^ H^oui qif iq i3i 'ao^jobu ouibuiiu IM lizBizi oqBis 9S mas Bpjoui« 'ouaA^^suBfocjsop psiai af »'jofuag« •ifUBSBidA luiiuoi^nod S iiBfJBA3in is^iuzoipod lAoSafu as iq Bp 'iBAafioAop lu J031B3IIU B 'ouqnfiopoqoAs faoaid tbpbia jaois af BpoA anao VHNva VNXiaaHH — — anao vxNva vNXiaaa5i KREDITNA BANKA CEI«JE 36 - KREDITNA BANKA CELJE morete začeti ničesar, pa če ste tudi stokrat veliki vojvoda Menorce. Kje pa lahko danes dobite le eno pezeto z ugodnimi in sprejemljivimi pogoji? Kdo bi vam danes sploh še posodil denar? Jaz sem dober trgo- vec, zato sem pripravljen, da vam odstopim 20 odstotkov čistega do- bička. Toda stvar bom uredil sam, kakor vem in znam, tako strokovno kot trgovsko. Drugače pa ne bo nič, prav nič, da veste!« Gospod Bekker je bil popolnoma prepričan o svojem uspehu, gledal je velikega kneza z izzivalnim pogledom. Videlo pa se je, da je popol- noma zadovoljen, čeprav je stvar malo poprej še slabo kazala. Veliki vojvoda je mimogrede omenil: »Trgovsko? Kako to mislite?« Gospod Bekker se je namuznil, ko je čul vprašanje: trgovsko? Kako misli to? Čudno vprašanje. »To pa kar meni prepustite! Vložena glavnica se mora obrestovati, to je prva in glavna stvar. Delovna sila je tu pri vas baje zelo poceni?« Don Ramon je preslišal to vprašanje in rekel: »Ali ste že bili na Siciliji, gospod Bekker*?« »Ne! Toda stvar moramo urediti kar mogoče hitro. Kolikor je sploh to mogoče v tej zaspani državi...« »Tako, tako! Vi torej niste bili na Siciliji? Jaz pa sem bil tam, go- spod Bekker. Videl sem tam žveplove rudnike v popolnem obratu. Ali veste, kaj sem takrat rekel Paquenu?« »Ne!« je odgovoril Bekker z glasom, ki je izdajal pomilovanje in nestrpnost: »Rekel sem: zdaj nama ni treba potovati v Neapelj, kajti kar sva tukaj videla, je dovolj, da lahko umreva tukaj!« »Haha!« se je zasmejal gospod Bekker kot človek, ki ga dolgočasi poslušanje anekdote in se zasmeje, da mu je ne bi bilo treba še dalje poslušati. Veliki vojvoda pa je nadaljeval: »Sicilski žveplovi rudniki so modemi, strokovno in trgovsko ure- jeni, tako bi rekli vi, če bi videli, kako tam delajo. Delovna sila je tudi tam poceni, zelo poceni. Tisoče in tisoče delavcev je tam... mož, žena, otrok, da, tudi otrok, gospod Bekker, toda niti enega ni med njimi, ki bi bil star 35 let, take starosti ne dočakajo. In nihče med njimi ni po- doben človeku. Telesa in duše so jim uničile in zastrupile žveplove pare. Ti ljudje imajo že tukaj na zemlji pekel z vsemi krogi, če bi verovali, tedaj te ljudi na onem svetu čaka spet pekel, kajti ti ljudje so sami pun- tarji, zanikrneži, ki kradejo, kjer m kar le morejo. Toda obrat je trgov- sko urejen, kakor bi trdili vi, in dobiček tak, kakor bi si ga mogli le želeti.« KREDITNA BANKA CELJE — ICB — KREDITNA BANKA CELJE —KB KREDITNA BANKA CELJE - 45 - KREDITNA BANKA CELJE vrele kaše. Porabil je svoje stare preizkušene metode, to je enostav- nost in nesramnost, in odgovoril: »Prav imate, senjor! Vaš oče ima popolnoma prav. Odkritosrčnost je res najlepša čednost. Lahko bi vam na primer rekel, da hočem storiti vse — in to res tudi hočem — da pomagam vaši domovini iz neugod- nega položaja. Toda povem vam naravnost, da hočem to le zato, ker bi bilo to v mojo korist. Imam namreč pripravljen načrt, ki bi zbudil vaše zaspano ljudstvo. Dal bi mu možnosti, da pride do dela in de- narja. Toda položaj je danes tak, da nimam nobenega upanja za ures- ničitev svojega načrta. Neumna in nora oblika vaše državne ureditve je glavni in edini vzrok vaše nesreče. Ko bi hoteli vi in vaši prija- telji to stvar preurediti, tedaj ni izključeno, da bi vam dal na razpo- lago potrebni denar. Kaj pravite na to? Ali ste kdaj razmišljali o čem takem? Ali se čutite zmožnega za tak način borbe?« Luis ga je resno in zamišljeno opazoval. »Senjor,« je odgovoril, »ko bi se nam posrečilo, da dosežemo to, kar hočete in predlagate vi, kakšno korist bi imeli od tega vi?« »Toda, dragi Hernandez, ali mi niste pravkar razlagali, kako velike načrte imate, če se vam posreči preureditev Menorce? Jaz sem pri- pravljen prispevati denar, da vam pomagam. Kaj vam torej še ma- njka?« Bekker se je motil, če je mislil, da bo s svojimi zvitimi besedami premotil mladega Menorčana. »To je že morda res,« je mirno odgovoril Luis. »Toda prepričan sem, da bi imeli vi od naše morebitne akcije po našem morebitnem uspehu veliko večje koristi kakor mi. Bojim se, da nas hočete le poslati zase po krompir v žerjavico.« ^ »Vas? Recite vsaj: moje somišljenike!« je rekel Bekker z glasom, v katerem Luis ni zapazil zvitosti in prepredenosti starega lisjaka in mojstra v pretvarjanju. »Sodelavci kakega podjetja nikoli ne morejo imeti vsi enakih zaslužkov in dobičkov. Pogodb o sodelovanju nikoli nisem posebno maral. Nekdo mora biti vodja — z drugimi besedami: vi prevzamete vodstvo in potem po svoje razpolagate z dobičkom ...« Luis ga je gledal s svojimi pametnimi črnimi očmi. »Zelo prepričevalno govorite, senjor, toda do zdaj mi še niste po- vedali, na kako kupčijo mislite, kakšen bo dobiček, ki bo z njim lahko razpolagal tisti, kj bo prevzel vodstvo.« ščetinaste, skoraj bele obrvi gospoda Bekkerja so se naježile, nje- gova lica so še bolj zardela. Pomislil je: Ali me namerava ta mlečno- zobec prav tako speljati na led, kakor je to storil dopoldne prekleti ve- liki vojvoda? Proti temu, da bi se tako osmešil, se mora pravočasno in KREDITNA BANKA CELJE — KB — KREDITNA BANKA CELJE — KB