V Trstu, sabota 24. marcija 1877.
Tečaj II.
„Edinost* iihaja rjtakn drtigo bi četrto subota »cakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— 7-unnj Trstu po pošti vse leto „ 2 w 40 „ , , polu leta » 1 „ 20 ... četrt . „ —, 7o Za oznanila, kakor tudi za .poslanice* se plačuje za navadne tristopne vrnte:
8 kr. oe so tiska 1 krat 7 , . . n 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
1'osnmetne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošti, pod obokom tik Kalintrovn iiiše, na Uelvedeni pri g. Dertolinu, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Itar-koli pri g. Ani Takan in v Ita-zoviei pri Ani Tu«, v Skednji pri Kr. Sjuifin M. Magdaleni zg, J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma nnj se pošiljajo uredništvu » Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,V p<liiii>Bti .j« mor"
Vabila na naročbo.
S prihodnjim mesecem se začne druga četrt leta, poživljamo tedaj vse stare naročnike, kateri niso naročnine plačali, da to takoj store. Tudi bo nekateri naročniki še za lansko leto dolžni, ki naj povavnajo, ker mi ne moremo zraven dela še velike zgube nositi; onim ki dolgujejo, naredili smo na zavitek z modrim svinčnikom črto.
Trije gorski narodi, južnih Slovanov Piemont.
Ko človek najmanj misli o nevarnosti zmage in rešitve, pripeti se rado, da odločilni treuotek postane kar naglo težaven in obupljiv. Nobenemu narodu na svetu se ni še toliko zaprek in intrig vrinolo od njegovih sovražnikov, kakor Slovanom. Vsa slovanska zgodovina kaže v k rva vej obliki bridko in trnovo pot, katera je posuta s tisoči in tisoči mrtvimi juuaki, ki so sukali meč za boljšo prihodnjost. Kolikokrat je uže vsliajalo solnee svobode omraČenim nesrečnim srcem, uže je bil cilj blizu, ali — bridka osoda je vselej zopet zakovala prosto roko v najvažnejem trenotku v teške verige, ki so žulile stoletja junaške ude.
Zdanja doba se mora zvati: duba slovanske osode toliko bolj, ker diplomacija toliko pozornost obrača nanjo, da se še nikoli z nobenim vprašanjem toliko nij pečala ter jo skuša preprečiti s železno mrežo ter zadušiti se svojimi neznosnimi načrti, kateri se nikdar izpeljati ne dade. Ali pri vsem posiljevanji diplomatičnih lekov pride čas, ko železno diplomatično mrežo raztrže junaška roka gorskih narodov, kateri so nastopili v naj osodepolnišem času važno in težavno delo.
Crnogorci, Miriditi in Kuči, gorski sokoli, katere je v teku dveh let svobode ideja tako zvezala, da so postali močna nepremagljiva celota, bodo na Balkanu južno slovanski Piemont, kateri zlomi turško silo in porodi svobodo južnim Slovanom. Srbija se svojim nezrelim knezom je morala stopiti s političnega odra, ter zopet poljubiti sandale sultanu in zavihral je na bel-
graškem ozidji polu mesec, ki žalostno dokazuje, da so Obrenoviči z junaško krvjo pomrli, da le njihovi potomci še nezmožno životarijo.
Crnogorski knez Nikola je bil na mah pripravljen na pomoč svojim bratom v Hrce-govini, ali Milan je bil v naj važnejem trenotku igrača diplomacije, da je pravi čas zamudil. Južno slovanski Piemont je v istini tam, kjer sokoli stoletja, od dne do dne teško čakajo osvete svojih bratov, da razde rej o gnjilo ozmansko poslopje. Trije gorski narodi zavzemo v zgodovini prostor se zlatimi črkami pisan, njih geslo je : Svoboda vsem Slovanom in smrt du&niaminu. Ce tudi se v Carigradu mir sklepa in Rusija še nij prestopila Pruta, vendar nij še zlomljena moč hrabrili treh gorskih plemen, katera delajo turški vladi večjo preglavico, nego ogromna ruska armada na Prutu. Od Va-lone do Mitrovice in od Sutorine do luke Spice stoji junaški narod v orožji v dobrih pozicijah, lahko na mah na Skadar udari in odreže pomorsko pot v zgornjo Albanijo, po suhem pa v Bosno in Ilrcegovino; od pečin odmeva vojni krik, ki budi staro osveto svojih bratov. Morda prej, nego Čitatelji ta članek v roko dobodo, padejo kobri, ki odločijo prihodnjost.
Ako bi se prav mir mej Crnogoro in Turčijo sklenil, sklene se le začasno, narod bode stal v orožji, čakal vgoduega časa, potem stopi na noge južno slovanski Piemont, igral bode veliko i slavno igro, vršil jo častno v prid Slovanstvu in ko zavesa pade, opočijeino, oddahnemo se in začnemo novo
živenje: zivenje radosti, svobode in napredka. -----
Strastni okus do jadranskega morja.
Okus je čudna stvar, ki človeku vse živce tam združuje, kjer se rode slasti do katere za željene reči. Večkrat se ne doseže želja ter napravlja strastno poželenje, da se vsi čutki upirajo ter rabijo vsa sredstva, da bi cilj dosegli. Jadransko morje ima toliko okuBa in slasti, da se vsem sosednjim državam močno sline po njem cede in taka požel jivost budi strasti, katere se teško brzdajo. Ko je prva puška v Nevesinji počila, odmeval je jek v sosedno Crnogoro, grom je probudil vse sokolovo gnjezdo, dvigali so se v višine ter z bistrim očesom zrli v
nižavc, kjer so slutili, da teče bratovska kri. Crnogorski sokoli ho sprožili puške v zrak ter zaklicali : Pomozi Boze, sad je naša doba, ter hiteli v pomoč svojim bratom. Bojni krik na jugu je vznemiril vso Evropo, kakor ob času ognja v vasi, ko vsak le na svojo hišo pazi in priprave dela, tako so se vse vlade z orožjem ali z diplomati oskrbele, da pogase.
Italija, katera še nikdar ni poštene značajne politike delala, začela je po navadi v svoji čarovni kuhinji kuhati in mečkati po čudnem receptu ter si napravila strastni okus in željo, katero skuša na vse načine ugasiti. Jadransko morje dela ji preglavico, da napenja vse zvijače, po katerih bi Adrija v njeno last prišla. Zgodovina laških junakov je piškava, na orožje se ne more zanašati, ker nje narod ni nikdar zmagonosno posedel zemelj, le darovi in intrige so združili Italijo loraj je treba zopet po intrigah poseči ter svojo junaštvo s iigoviiu peresom pokriti.
Ko so hrabri Crnogorci vže leta in leta tirjali morsko luko Spica, začeli so ne-vošljivi Italijani v Carigradu zapreke staviti po svojem zastopniku, ter veduo podpihovali turško vlado, do se je tirjatev odbila. Danes tirja Crnogora z orožjem v rooi ne le morske luke, temuč še mnogo zemljo, katero gotovo dobi, ako ne z dogovorom, pa s puško.
Italija je povzdignila glas ter se začela protiviti temu zahtevanji, začeli so laški časniki pisariti proti pošteni Cmogori, da bi se bilo bati, da bodo Crnogorci ua morji ropali. Kedor pozna Italijo in Italijane, ne bo se čudil tej netaktnosti in brez-značajnosti.
Na jeziku nosijo polno svobode, v srcu pa hinavstvo, pravijo, da so za južne Slovane vneti, pa dražijo po časnikih proti protektorici lvusiji, in nikakor ne morejo odobravati, da bi na Jadranskem morji vihral prapor s križem, in bi ga stražila panslavistična trobojnica. Laski listi pravijo, da bode Rusijo s knuto hudo gospodarila, naj se tedaj nikakor ne pusti nje vladanje, ker potein bode ljudstvo sužno, kakor pod Turkom. Tako glasilo je le strašilo v prosu vrabcem.
Jadransko morje ne bode nikdar laško, dokler bode v Dalmaciji in v bližini prebival krepak Slovan, ker ga brani on in
f
narodne trdnjave, namreč strgana obala in brezštevilni otoki po vsej Dalmaciji, ki so enako stražam razpostavljeni. Dokaz teinu je napad na Vis leta 1866; Italija je mislila, da z Visom vsa Dalmacija kar brzo propade ter se slepo podvrže. Pa pokazali so Slovani, da se na dalmatinske obali le čez njih trupla more stopiti; dokler je le kopica živih Slovanov in hrabrih Dalmatink, ne bodo se laške stopinje v dalmatinskem pesku poznale. Adrija ostane vedno slovanska in ako ima Italija prazne misli, da se na jugu kos zemlje polasti, jako se vara, to ne bode nikdar mogoče, ker jej to brani naravna lega Slovanov.
Tudi se ne izvrši „Deutsch bis zur Adria," naj Bizmark, oče krvi in železa, še tako trdo zida most in naj ▼ obok v/ida vse ljubljanske nemčurje, klicali bo-dctno krepko: do sem ne dalje! ne dademo se v nemški jarem vpreči, ker nas prehado ža i uže dunajski centralistični, ki se pod Bisuiarkovim pokroviteljstvom z nemčtirski-nii mrčesi v nas zaletujejo, da nam uropa lastno zemljo, lastne hiše. Od druge strani nas tlači Lah in Madjar, ali trdno upamo, da to ne bode trajalo dolgo. Svoboda tudi nain zašije in pesem postane meso i kri, ki pravi: Morje adrijansko. Ko nekdaj bilo si slovansko. Zopet plava po teli brod. Ki nosi trobojnico. In slovanski rod.
Spomlad se bliži ali dokler ne pride medved iz berloga, ne bo spomladi, ne prijaznega poletja.
----
l>opiHi.
V Trstu, dne 19. marcija.
Ker so mi razmere naših mornarjev znane, kakor tudi dežele, v katerih se nabirajo, čutim se dolžnega, da pojasnim neki članek, ki ga je prineslo pret. teden „tržaško teslo," alias „11 Nuovo Tergesteo." Kakor v Ljubljani „turško kopile* vse za nemee reklamira, tako imamo tudi v Trstu ultra lahonsko teslo, kateremu je vse laško, še celo vrane i u kavke, ki čez mesto v gore le ajo; mi mu radi puščamo otročje veselje, saj otroci radi iz papirja hišice delajo. V članku: „Naše morje," je to teslo kar na vsa usta oznanovalo, da je bilo vse osobje pri polarni ekspediciji laško, naši ljudje, tako se je teslo odrezalo.
Potem pojasnuje, da so bili vsi iz Kvarnera Istrijani, toraj vsi Italijani. Kedo se ne bode smijal teslu, ki se roga Slova-vanom, ter hvali, da edini Italijani so zmožni toliko mraza prebiti, kakoršen je tam bil, še Angleži, pravi dalje, so jako bolehali, le naši ?! !! so zdravi domu prišli. Ali svetujemo „tržaškemu teslu,u kadar kaj tacega piše, naj poprej vzame izvirno knjigo v roke, da se mu ne bo svet smijal, ter si mislil, da je uredništvo sestavljeno le iz osob, ki so na duhu revni, ali pa taki, ki občinstva radi lažejo. Da so bili razen dveh, vsi mor-narji Slovani, to je uže „Adria" dokazala, ter krenila po roki in jeziku urednika onega lista, ki je toliko liberalen, da bi Slo-
vence kar v množini jedel. Ne bi odgovarjali listu, ki služi le za figovo pero neki stranki, katera je sovražnica Slovanstva in Avstrije, ali treba je poj asniti laž in sovraštvo, od katerega to lahonsko teslo životari.
Pred nekimi dnevi je šlo več tisoč pušk Vencelnovega sistema od tukaj proti Jakinu (?), za Crnogoro pa nič manj od 5 milijonov patronov iz Dunaja in drugega blaga iz Moskve. Te dni je šlo več laških prostovoljcev iz Srbije skoz Trst v svojo domovino, vsi so bili dobro oblečeni, vsak pa je imel sreberno svetinjo hrabrosti na trobojnem traku.
Naši mestni očetje imajo hude debate zarad mestnega gledišča, ker slabo gre, eden podvzetnikov ubeži, drug popusti, tako da imamo pravi glediščni krah.
Iz tržaške okolice 19. marcija.
Kdor te plačuje, temu moraš delati, to je stara reč in vže vrabci na strehi to vedo, to si zapomnite, kmetje, in jemljite ozir na okrajne načelnike (capi distrettuali). Oni vlečejo plačo od magistrata, ali le tiste denarje, katere vi za davke plačujete, za vaše denarje pa oni delajo proti vam, in le na magistratov mlin vodo obračajo.
Poseben ozir morate imeti ob času volitev, takrat oni z svojimi kapovili ponižno le na to gledajo, da magistratu na roko gredo; ali je njihovemu komunu v korist ali škodo, za to se oni ne menijo, ker se boj6 zgubiti tiste revne solde vašega denarja od magistrata. Pri volitvah se kaže, ali imajo kmetje kaj soli v glavi ali ne in to takole: Tam, kjer volijo tistega, ki ga jim magistratov šlnžabnik priporoča, tam hodijo kmetje slepo za človekom, ki je podoben kozlu, ko v jamo skoči, vsi drugi za njim slepo počepajo. Kjer pa poslušajo kmetje može, ki ne gledajo na magistratovo uro, izvolijo si dobre poslance k ljubu vsem pritiskom laške, lahonske in magistratove stranke. Poglejte to posebno v Barkovljah in Rojanu, kakor tudi v Kocolji, Lonjeri, Kadinu, ali poglejte na Opčine in njih vasi, to se pravi, da so možaki, ki gledajo za svojo občino. Ker se je nadejati kmalo volitve v 6. okraju, poživljam vas, okoličani 6. okraja, pokažite svetu svoje poštenje, ne dajte se prislepiti od kapovil, ki vam priporočajo osebe, katere niso za Vas, še manj za poslance, držite se moža, katerega spoštuje ves slovenski svet, kateri vživa po vsej okolici splošno zaupanje in kateri se je nevstrašljivo potegoval za vaše pravice v mestnem in državnem zboru. To se ve, da tak ni magistratu po godu, ker tirja, kar je magistrat dolžan dati, magistratova stranka bi rada le take poslance iz okolice imela, da bi kakor uiarjonete le kimali in slepo potrjevali, kar njih stranka sklene. To pa ne sme biti, ne dajte se zapeljati, ker sicer bi ljudstvo od vas govorilo, da ne znate lastne stvari preudarki in gospodariti, in da ste suzni magistratovih slug, kateri
vam vedo toliko povedati, pa v„e ni zlato, kar se sveti.
Okoličan.
Iz sežanske okolice 13, marcija.
Dopisnik iz Sežane 20. febr. v št. 4 je prav veliko svetu naznanil o Sežani in o sežanskem socialnem žirenju.
Ker se danes, kakor tudi večkrat prej z njegovimi dopisi ne strinjam, zdrzevam si nekatere reči mu oporekati.
Mnogo pretiranega se je bralo vže po slovenskih časnikih o veselicah sežanskih. Da bi le vse res bilo, kar dopisnik svetu pripoveduje, prav v srce bi nas veselilo. Ali temu ni tako. Storilo se je res, največ po nevtrudljivein delovanji g. dopisnika, kar je bilo mogoče, še več bi se pa storilo, ko bi bila sežanska inteligencija zares narodna. Koliko pa imate v Sežani pravih narodnjakov, ki imajo um in voljo zares narodno reč podpirati. Menim, da jih lahko na prste naštejemo, pa jih bo še premalo. In od tod je prišlo, da nobena veselica zadnjega časa ni bila prav živahna, ako bi okoličani ne dohajali na pomoč, bila bi čitalnica prazna pri veselicah, kakor je tudi prazna v navadnih dnevih.
Isto tako je z vašo korzo. Kar ste jih s velikim trudom do zdaj še napravili, bile so revne in zato, kjer ste sprevideli, da na deželi niso narodu jako priljubljene, in ker sploh ni bilo mogoče zopet tistih 6 vozov vkup spraviti, opustili ste letos korzo *).
>	j
V Gradci 19. suŠca.
Ljubobraiić, ki je bil toliko časa v Gradci interniran, je se svojo gospo zapustil 15. t. m. naše mesto. Srbski dijaci, ki so po naključji to zvedeli, spremili so ga na kolodvor. Nekdanji vstaški vodja je šel (samo po sebi so razume, da pod neizogiblji-vim po.icajskim nadzorstvom) na ravnost v Beligrad, ker je srbski državljan. Ali pojde zopet in kadaj v Hercegovino, se sam ne ve, ker je bolehen; kajti sicer zdravo ali ostro Graško podnebje mu nij ugajalo. Kar je bil tu, je bil uže nektere krati tako bolan, da po več dnij iz sobe nij mogel; ali policija mu nij dovolila s prošnjo obrniti se na Njihovo Veličanstvo, da bi mu dovolili v Beligrad iti, da se nekoliko pozdravi v domačem podnebji in zopet vrne, še celo takrat ne, ko je bilo uže premirje sklenjeno. „Crnagora je vjetemu Osman paši dala svobodo, mene pa tu držijo, akoravno nisem proti Avstriji nikoli nič sovražnega počel" — je večkrat tožil svojim znancem solzami v očeh.
Kaj bo z drugimi vstaši, ki so še vedno na Avstro-Ogrskem internirani, ne vem; toliko pa vem gotovo, da vstaška reč gotovo ne propade, i naj si Andraš še to-
*) Oprostite, da smo marsikaj zbrisali i skrajšali. Storili soio zato. ker naš namen uij buditi prepirov. Tudi bi Vas zagovor vec škodoval, nego koristil, i gotovo ne bi ljubo bilo tistemu, katerega zagovarjate, ako bi se res o njem kaj več govorilo.
(Ured.)
liko prizadeva. To spoznavajo uže naši vojni krogi, ki resno hitijo s pripravami za vojsko. Tako vem iz gotovega vira, da je v Gradci za tretji armadini oddelek uže vse pripravljeno. Celo za to potrebni civilni uradniki so užc imenovani. Takih priprav drnga leta nikoli nij bilo.
Graška kaznilnica za moške, Karlovo, je sprejela te dni med svoje nepriljubljene stene Friceta Brandstetterja, vodjo spodnje-štirskih nemškutarjev, kojega so celjski porotniki v petletno ječo obsodili. Po nekem Zidu vredovana „Cillier Ztg.w je pravila — menda v spodbudo in posnemanje drugim nemškutarjem ? — da bo v Karlovem Brand-stetter knjižničar in bo užival vso mogočo svobodo; ali brezobzirni državni pravdnik je razbil te domišljije z naznanilom, da B. ne bo delal nobene izjeme med drugimi kaznjenci.	Ć.
Politični pregled.
Zadnje dni so bile v zbornici državnih poslancev razprave zastran pomnožitve policijskih stražnikov v Trstu. Ministerstvo je namreč po nasvetu tukajsnega deželuega namestniŠtva v letošnji državni proračun 20 stražnikov več postavilo, nego jih je bilo doslej. Dotični odsek državnega zbor a pa j« to pomnožitev ovrgel, ter nasvetoval, naj se ne dovoli.
Državni poslanci Teuschl, Wittmann in baron Pino so dokazovali potrebo pomno-Žitve, navdarjali, da ima Trst v primeri z Dunajem in Prago mnogo manj stražnikov, da imajo stražniki prevelike okroge, da je njihova služba preostra i. t. d. Nasprotoval je tem govornikom najbolj poslanec Giskra, trdil, da nobene tožbe nij zoper javno varnost v Trstu, da potreba pomnožitve nij dokazana i pristavil, naj mesto stražnike samo plačuje, če meni, da jih je potreba, povdarjal tudi, da Trst državi na leto samo 800,000 gld. odskodbe plačuje, Dunaj pa 6 milijonov. — Mi nečemo tu pretresavati, ali ima policijske stražnike plačevati občina, ali država, samo to moramo povedati, da je velika potreba, da se pomnože, ali naj se pa potepuhi, ki so po mestu klatijo i kradejo, iztrebijo, ali v kako po-silno delalnico zaprć, sicer bode še slabše za javno varnost, nego je sedaj, ko se vsak dan sliši o tatvinah.
Nagodba z Ogri pride takoj po praz-nicih v poslansko zbornico ; da jo ta odobri, o tem nij dvombe, ker bi sicer moralo naše ministerstvo odstopiti, ali pa bi se moral razpustiti državni zbor. Tega pa naši centralisti za nobeno ceno ne pripuste, ker so presebični i dobro vedo, da jim državno krmilo ne pride več v roke, če se jim vzame. Imeli bomo tedaj z Ogri nagodbo, katera nam ne bode donašala koristij, ampak nalagala Še več bremen, nego smo jih doslej nosili; dualizem je božja šiba, katera tepe avstrijske narode.
V Bosni je vstaja zopet oživela ; 2000 Turkov je napadlo vstaškega vodjo Despo-
toviča, ali ta jih je v beg zapodil i nazaj v mesto Livno vrgel; tudi pri Banjaluki so bili boji; v Bosni i Hrcegovini je tak nered i tako stanje, da ne bo miru, dokler se Turek iz teh dežel ne iztira. Bosniška vstaja zdaj dobiva moč i pomoč tudi iz Serbije, ker mnogo prostovoljcev, ki so bili v srbski vojski, prestopilo je v Bosno in 8000 pušk se je bosniškim vstašem iz Serbije poslalo.
Crnagora nij sklenila miru s Turki, ker Turki zahtevajo, naj ostanejo meje pri starem, Crnogorci pa, kakor zmagalci po pravici tirjajo, da se njihova dežela razširi tako, kakor je prav za njihovo varnost i živenje. Gotovo je, da nobena stran ne odjenja; turška vlada ne more privoliti tega, kar zahtevajo Crnogorci, ker bi se vsi Turki temu uprli, da bi vstaja počila; Crnogorci pa tudi ne morejo odjenjati, ker bi potem ostale njih zmage brez dobička. Vojna mora biti!
Kuski general in diplomat Ignatiev je bil v Berolinu, Parizu in Londonu ter se pogajal za to, da se Turčija prisili, da izvede nasvete carigrajske konferencije. V Londonu pogajanje nij bilo vspešno, ker angleška vlada zahteva, da se v zapisniku dotičnega po razuma Rusija zaveže, da precej svojo vojsko, katera je postavljena proti Turčiji, razoroži in od mej umakne; tega pa Rusija neče privoliti; tudi to ne kaže na mir.
Papež je te dni precej hudo zbolel; a prav pred boleznijo je hudo grajal laškega kralja i laško vlado, ker preganja njega i katoliško vero. Bila je pri njem tudi nekdanja francoska cesarica z svojim sinom ter ga prosila, naj bi na to delal, da pride nje sin na francoski prestol. Pa kako se je prevarila 1 take resnice i tako ostre besede gotovo še nij slišala iz nobenih ust. Papež jo je ostro zavrnol ter rekel, da od njega nij-ma nič pričakovati; ker je Napoleon s hudodelstvom kupil prestol, vero i cerkev preganjal, zato ga je božja jeza zadela in
s prestola telebila.
---
Domače stvari.
* Volitev. Za 6. okraj Kontovelj, Prosek in sv. Križ je razspisana volitev na 8. aprila, prvo nedeljo po veliki noči, opo-zorujemo rodoljube 6. okraja, da stopijo v delo ter pripomorejo narodni stvari ; nikar naj ne poslušajo magistratovih služabnikov, oni le za magistrat delajo, za korist okraja jim ni mar, oni gledajo le, da ustrežejo svojim gospodom, ki so sovražniki našega jezika in naroda, ki bi radi polaščili vso okolico, pošiljajo mej vas svoje preroke, da bi vas odvrnoli od naroda. Premislite, vo-lilci 6. okraja, koga bodete volili; ako si ne izvolite svojega domačina, ki je vže toliko storil za okolico, ki je za znižanje daca v okolici govoril in bil ušlišan, ki je za vaš komun tolikokrat svoj glas povzdignol ter nevgtrašljivo tiijal, kar vam gre; obsodi vas narod slovenski. Priporočamo vsein vo-lilcem, naj gredo po listke, in naj se ne
dajo od nikogar preslepiti. Volite vsi enoglasno, s tem vse lahonsko silj«nje osramotite in pokažite, da v okolici živi krepki slovenski narod. Naj pojenjajo vsa osobna sovraštva, bodite složni, naj vam bode vaša čast v zmagi pred očmi, ki se bo daleč po svetu razlegala. Vsak naj zapiše na listek ime : Ivan Nabergoj, s tem osramotite vse naše sovražnike ter jih vženete v kozji rog. Mi pa pričakujemo od rodoljubov G. okraja zmage in kričali boino iz rodoljubnih prs: Živio na* poslanec, Ivan Nabergoj.
° Slovenska bo/ja služba. V „Cit-tadino" se nekdo huduje, zakaj je pri novem sv. Antonu slovenska pridiga, litanije in petje, kakor tudi nemško, laškega ne omenja. Pisač onih vrstic je gotovo zagrizel lahon, ali pa je morda še le zapustil blaznico. On pravi, da nobeden ničesa ne umeje, potein reklamira Trst za italijansko mesto ter zavrača vse Slovence, naj hodijo v okolico h pridigam.
Pri sv. Antonu je zjutraj slovenska, ob 10 uri nemška ob 11 laška pridiga, ali povedati moramo pisaču v prvo, ker pravi, da večina ne umeje ničesa, da se v večino morda le sebe šteje in svojo svojat, ki še toliko ne velja, da bi o njej pisali.
Drugo jč pa, ako ne zna pisač in njegova svojat slovenskega jezika, naj se ga nauči, mi Slovenci znamo do malega izjem-ka tri jezike govoriti, to naj bode rečeno onim, ki vedno Slovence se schiavi pitajo, če tudi bo le oni pravi schiavi, ker znajo le en jezik, namreč laški, in če pozabijo tega čez noč, potem bo treba — Da je Trst laško mesto, naj gre pisač med Turke pravit, nikdar ni bilo, in nikdar ne bode. Lahi so naseljeni na slovensko zemljo in v mesto, to je tudi v Istriji in Dalmaciji po mestih, pa zato še niso mesta laška, ampak slovanska; naša zemlja se ne da Čez noč blizu Rima ali Turina pcenesti, ako hočete po amerikansko svoje hiše tija prinesti, prosta vam volja, zemlja ostane naša. Tudi se ne da od tam sem tako lah ko priti, za to bodo skrbeli Slovani, branili so se Turku toliko sto let, da ni poplavil Evrope, ne bode se tudi peŠčiče od tam bati, onih, katere je od 700 let vsak na žvižgal. Kar se tiče laških pridig, v vsakej cerkvi so, ali, da ni Slovanov v Trstu, moral bi duhoven laško le štirim stenam in cerkovniko pridigovati, Slovan pa, ki zna več jezikov, gre tudi lahko h laški pridigi, ako slovensko zamudi. Da pa se je pisač prav nad faro sv. Antona spravil, naj izve, da je prav tu dve tre-tinji Slovanov, če pa je pisač res tako uvet za pridige, lahko hodi k več laškim pridigam in če ni to zadosti, saj je blizu Palma, naj se pa še tija potrudi v obljubljeno deželo. Kar se zavračanja v okoliške cerkve tiče, omenjamo samo to, da nema ptujec domačinu nikdar ukazovati.
" V Trstu in okolici je bilo meseca februarja rojenih 206 moških in 211 ženskih. — Umrlo je 385 moških in 340 ženskih. — Porok je bilo 258.
w Črnogorci in sicer vojvodi Dakovič in Petrovič, sin hrabrega rajnkega Luka
Vukaloviča. Bogdan, sla sta skoz Trst v Rusijo na svoja posestva. „Triestcrca" je precej v saboto pisala, daje deputacija; kedo jej je to natvezel, tegu ne verao, ali zagotavljamo, ker smo osobni prijatelji teh vojvod, da smo istino poročili.
*	Bogati Anglež Wyle, ki premore več milijonov, popotuje uže 7 let po morji se svojo družino v lepem ličnem brodu se svojimi mornarji in spremstvom. Ijadija je na jadra narejena in preskrbena z vsem, kar si človik le želi.
*	Tatvill je bilo v 12. dneh nad štir-deset v Trstu, potlej pa naj še kedo reče, da je to slabo rokodelstvo. Nekemu mizarju so pobrali 3040 gl., pri neki proiialnici so tatovi na mah spraznili izložbo. Tržaškim tate m je vse dobro, svetilnice na stopnicah, pri vratarjih kake črevlje ali rokodelsko orodje, bodi si še tako malo vredno. Policija je zaprla nad 50 oseb zarad tatvine, tepežev i. t. d.
ljubosumnost. V sredo ste se dve ženski zarad ljubosumnosti tako hudo pre-tepavali, da so eno vso pobito, z nožem trikrat ranjeno, v bolnico nesli. Lepa dežela, zdaj se še ženske začno z nožmi klati, kam pridemo. Giskru^ odpri utteisa! !
*	llllirla je vsled spečenine pri sv. Jakobu dveletna deklica, roditelji jo niso dobro radzorovali, padla je in se tako opekla, da je v malo urah umrla.
Babica sita živeitfa. Vtorek sta ugrabila dva stražnika 70 letno ženo, bila je babica, ko je hotela na Karlovem ključu v morje skočiti. Nesrečnico so potem peljali v svoje stanovanje.
<J Vesel večer. Stražniki so zaprli tekoči teden mornarja, ki je na ladiji hotel vse pobiti; drugega, ki je hotel stražnike tepsti; tri druge, ki so se v neki krčmi v starem mestu dobro z nožmi dregali; dva sta ukradla dve mizi, in še drugih 14, ki so po navadi po noči grozovito zgrajali. Potlej pa naj še kedo reče, da ni v Trstu prijetno. Giskro vabimo na kratke počitnice v Trst za 14 dni, gotovi smo, da bode 100 mož straže več ; ako tatovi zvedo, da je bil v državnem zboru predlagal za Trst proti pomnoženju stražnikov, pošlejo mu adreso.
*	Mrzla kopel. Včeraj je zopet star pijanček v morje padel, ko se je dobro skopal, zlekla sta ga dva finančna stražnika iz vode.
" Živ pod mrtvaškim odrom. Nekega tatu je straža lovila zarad tatvine, on teče in se skrije v neki hiši pod mrtvaški oder, če tudi je bilo polna soba ljudi, ki so po noči, kakor je navada mrliča stražili. Policaji pridejo in ga poiščejo, izvlečejo izpod mrtvega ter ga odpeljejo v lukinjo.
° Po Zimi kopati v morje se je sel neki pijanec, ki mu je bila cesta preozka.
*	Anton Miklavčič, ki je 113 let star in še okoli hodi, padel je na rndečem trgu, ko je hotel na vožiček sesti in se hudo pobil, peljali so ga na svoj dom.
e Mrtvo truplo so izvlekli v novi luki v sredo iz morja ; kakor se je razvi-
delo, bil je nek angleški mornar, ki je gotovo v noči prej pijan v morje pal.
0 Tatovi so te praznike v dvajsetih krajih pokradli čez dan in po noči, v onih krajih so bili odpodeni. Postave so v Trstu premehke za take nepridneže.
° Za uboge Hrcegovce je daroval g. pr. U. 5 gl.
---
Razne stvari.
° Sili Napoleona III. namerjava kupiti v Trstu lepo in krasno villo Vizintini
za 000 tisoč frankov.
° Grozoviti morilec. Žaudarmoin je ušel v Palermi neki ubijalec, ki je bil za vse živenje h trdemu delu obsojen. Ko je v svoj kraj dospel, ubil j« precej nekega vaščana, ki sta se enkrat sprla, potem je ubil svojega soseda, nadalje je ustrelil nekega gozdnarja samo zato, da inti je puško ukradel. Dva druga je ustrelil zato, ker sta imela orožje in ker je sumil, da bi ga morda ona dva lahko prijela, tretjega pa je hudo ranil. Grozovitega ubijalca še niso našli.
<v V Torinu niso hoteli dva meseca svinjskega mesa jesti, ker je nekij zdravnik trdil, da je pri razpara uju nekega pesa trihinc v žilah dobil.
" Grška vlada je na Angleškem naročila štiri parnike za torpede za 100,000 gl. vsacega.
V Benedkall so tatovi razbili železno denarnico ter pobrali iz nje 30,000 lir nekemu poslancu.
*	Prekop ožine Panama. Francoski inženir je poslal tamošnjemu namestniku dolgo pismo in načrt prekopa. Tamošnji namestnik je pozval komisijo strokovnjakov, kateri so vrtali zemljo za poskušnjo, našli so samo lepo ilovico, iz katere bodo lahko posodo delali.
° Vse ostale puške Vencelnovega sistema, katerih je v Trstu več tisoč nakopičenih bilo, prodali so v kratkem. Kakor nam je nek prijatelj poročal, šle so proti Jakinu, morda z namenom, da se kje na jugu v Albaniji izkrcajo.
° Suklia več sto zabojev je v kratkem šlo po morji skoz Trst v Carigrad za turško armado. Moravci imajo dobro kupčijo, ako Turek plačuje.
*	Italijanski dobrovoljci, ki so po
sklepu miru prišli v Trst, Šli so zopet na bojno polje v Bosno za svobodo zlatno naših bratov.
" " Maščevanje ljubezni. V Beuedkah se je pred nekimi dnevi maščevala neka gospodičiua nad svojim ljubim. Ko je ta iz neke gostilnice na ulico stopil, čakala ga je ter mu v obraz vrgla steklenico žvepljene kisline. Ubogi je zgubil eno oko in tudi drugo je v nevarnosti.
---^i^ts^s^--
Smešnfca.
Neki kmet pride prvič na železnico v neki postaji ter se hoče dalje peljati. Ko k dotičnemu uradniku stopi, praša ga: Bi me hoteli v L. zapisati; on pravi, da. Za koliko me boste peljali, vpraša kmet, ko je svojo mošnico oddrgnil ? Vradnik pravi : III. red 83 kr., kmet, pa se kar moško odreže: Morava se ceneje pogoditi ter začne baran-tati, nazadnje pa reče : 5 grosev ti dam če češ, če ne, pa peš pojdem. Mej tem pa hla-pon zažvižga, kmet misli, da ga a tem vradnik sili in reče: Žvižgi ali ne žvižgi, 5 gro-šov ti dam, več pa ne. Vradnik zapre konice, kmet pa je ostal.
Poziv,
Nekemu ubogemu našemu rojaku so odnesli tatovi vse kar je imel, i to mej časom, ko je v tržaškej čitalnici pel. Še obrtno orodje so mu pobrali, da še delati ne more. Siromak je zato v največjej nadlogi. Pomagajmo mu tedaj po svojih močeh. Uredništvo bode sprejemalo s zahvalo vsak dar, ter ga oddajalo ubozemu rodoljubnemu možu. Slovenci, tu je pomoč nujna, odprite rododarno roko.
Najboljše sveče za cerkev in najcenejše dobe se pri g.
Oroslavu Dolencu
v Ljubljani,
kateri ima uže dobro znano tovarno za domače voščene izdelke v Ljubljani in oddaja večini cerkva po Slovenskem svoje dobro znane čisto voščene sveče. Kot domač obrtnik priporoča se torej vsem č. cerkvenim predstojnikom in č. duhovščini sploh.
Lastnikizdiitelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.