štev. 49 Cena 15 tfln PTUJ, 11. decembra 1959 Letnik Xlli iivs naloge ptujske Svobode Na občnem zboru DPD Svoboda Ptuj je poudaril v sc'boto, 5. de- cembra, predsednrk Jože Vrbnjak, za njim pa še več diskutantov, da je potrebno za kulturno-vzgojno delo sekcij Svobode iskati in najti take oblike dela, da se bedo člani sekcij navezah na društvo in vanj pridcbil: tudi druge. V Ptuju de"a sicer več sekcij, kot godba na pihala, šahovska sekcija, esperantska sekcija, pev- ski zbor itd., vend/ir ne kažejo te sekcije ob koncu leta tskega raz- maha in uspehov ikot, so Ptuju p-o- trebni. Dramska.sekcija se je res- no lotila de^la in si prizcdava na- dom.est;ti prejšnjo ptujsko poklic- no gledališče in obeta zadovoljive rezultate, so pa ti odvisni cd do- teka novrh igralskih tailentov. Ta sekcija £i mnogo obeta od pomoči iz učiteljskih vrst in od vseh mla- dih ljudi, ki jih veseli gledališika umetnost. Tudi godbe!- na pihala vabi v svoje vrste mladino in raz- meroma počasi pomlaja svoje vr- ste. V Ptuju je več manjših pev- skih zborov, kot na primer na Bregu, na Vičavi in v bolnišnici, vendar je Ptuju potreben poleg dijaškega in vajenskega pevskega zbora tudi močan mešani pevski zbor. Na zboru je bila izražena želja, da bi se vsi ti manjši pev- ski zbori združili v močnejšega, ki bi pridno vadil in potem prirejal samostojne koncerte v Ptuju in okolici pa tudii izven meja občine, zlasti ^' poletnem času, ko si le- tovišča žeiijo kulturnih progra- mov za svoje goste. Za vsemi temi vprašanji pa je močna senca, ki jo predstavlja vprašanje denarnih sredstev. Svo- bodi izčrpa precej sredstev vzdr- ževanje doma Svobode (prej Na- rodni dem), ki ga je bilo potreb- no tudi zunaj urediti. Ni dovolj sama dvorana, ker so potrebni ureditve še stranski prostori, za ker pa še ni dovolj sredstev. Sko- raj VSI diskutanti so se nazadnje direktno ali indirektno obrnili na navzočo podpredsednico občinske- ga ljudskega odbcra L:jzko Strop- njikovo z željo, da bi poskušal Ob- činski ljudski odbor Ptuj vsaj v letu 1950 v večjem obsegu poma- gati Svc'bodi. kot je to mogel pirej. Kolikor je diskusija nane- sla na vprašanje honorarnega de- la v društvu, so se navzoči stri- njali, da je v tem društvu potreb- nega več neplačanega kot plača- nega dela ravno glede na omejene dohodke, vendar bi težko trdili, da ogrožajo Svobodo ravno ti ma- lenkostni honorarji, ki jih Svobo- da temu a:i drugemu sedaj izpla- čuje. Občinski ljudski cdbor Ptuj je doslej pokazad vse razumeva- nje za kultumoprcsvetno dejav- nost Svobode v Ptuju, vendar le v mejah svojih materialnih mož- nosti in še pri tem so imele pred- nost stvairi, ki jih je bilo trpba prvenstveno urediti. V starem ptujskem gledališču je vsaka če- tudi draga novost komaj opazna. Nujno je biio potrebno v njem od- straniti predvsem nevarnost po- žara in urediti električno omrežje. Ostale potrebe bodo prišle na vr- sto pozneje. V diskusiji sta se oglasila tudi gosta iz Maribora, ki sta dala ne- kaj koristnih pobvid za delo dram- ske sekcijo in Ci5ta;'ih sekcij, pri tem pa sta poudarila, da Svoboda Ptuj v primerjav: z drugimi Svo- bodam; v okraju Maribor in v Slo- veniji ni med slebimi, saj je do- slej pripravila že vrsto prireditev, na katerih se je pokazala njena življenjska moo in iznajdljivost kljub vsem težavam. Razna tek- movanja sekcij dobro vplivajo na utrditev in razširitev Svobodinih vrst in s temi bo potrebno nada- ljevati. Na zbcr je prišel tudi direktor Mariborske filharmonije Jože Gre- gorc, ki je pciudari', da je pri nas premalo srednje in višje šolanega naraščaja, ki bi lahko izpK>!nil vr- zeli glede vodij dramskih sekcij, pevovodij in dirigentov. Na to bi morali v bodoče bolj misliti in po- iskati l.iudi, ki imajo voljo za štu- dij in jim tudi dati v ta namen štipendije. Preden bodo končali s študijem, se bo sedanja vrzel še povečala^ in bo komaj prav, če se pojavi v par letih novi kader za kulturnoprosvetno dejavnost. Ape- liral je na obstoječe pevske zbo- re, naj bi ustanovili močan Svo- bodin p>evs'ki ,zbor, ki bi ponesel na vse strani Slovenije sloves ptujske »Svobode«. Po poročilih rxlbora in diskusiji je napravi'! zbor na vse vtis, da bo tudi v letu 1960 moral Svobodin cdbor krepko prijeti za delo in bo ob koncu leta besedam samokriti- ke sledilo zopet ne'kaj pohval za- radi novih uspehov vseh sekcij. mh pra¥ic Letos poteka enajst let, od- kar so Združeni narodi .spre- jeli Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Dekla- racijo je pripravila Komisija za pravice človeka, katere član je bila tudi Jugoslavija. Deklaracija vsebuje trideset členov, ki se nanašajo na državljanske, politične, so- cialne, ekonomske in kultur- ne pravice in proklamirajo med drugim pravice vsakega človeka — ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, poli- tično ali drugo prepričanje, ne jT5ede na njegov nacionalni ali družabni izvor, na njegovo imovino ali položaj, ki ga je dcsegel s svojim rojstvom ali zaradi dru^^h okolnosti — do svobode in varnosti svoje csebnosfi. do svobode misli, zavesti ali vere, do svobode gibanja v svoji deželi, do svcbode zapustitve ali po- vratka v svcjo deželo, do enake pravne zaščite pred sodiščem, do enakopravnosti mcž in žena, do dela in zapo- slitve, do šoJanja in social- nega zav.Trovanja, do eko- nomskih, socialnih in kultur- nih dosežiiov, do svobode združevanja, do javnih služb v svoji deželi itd. Splošna deklaracija o člo- vekovih pravicah je bila spre- jeta 10. decembra 1948. leta. Leta 1950 pa je bilo določeno, (•a se vsakoletni 10. december proslavlja kot Dan človeko- vih pravic. S sprejemom tega sklepa je Generalna skupščina okarak- terizirsla Splošno deklaracijo o človekovih pravicah kot najvažnejši dokument Zdru- ženih narodov. Ugotovljeno je bilo, da predstavlja spre- jetje deklaracije odločilen kcrak na poti človeškega na,- preaka. Proslavljajoč Dan človeko- vih pravic imajo Združeni npiodi kot celota in vsaka njihova članica posebej pri- ložnost razmotriti in pri- kazati vse reii-rdtatc, In so bili doseženi v zavarovanju, raz- vijanju in zboljšanju člove- kovih pravic. Istočasno je to lahko spodbuda za pregled vsega, kar je bilo doslej stor- jenega, da bi se zavarovalo dostojanstvo človeka. Druga svetovna vojna, v krtori je doživelo človeštvo eno svojih največjih tragedij, je pokazaia. da mira ni mo- goče ohraniti, če se ne spo- štujejo človekove osnovne pravice in njegova svoboda. To so imeli Združeni narodi pred cčmi, ko so v Listini Združenih narodov izrazili vero v osnovne pravice člo- veka, ko so podčrtali, da je mcžno mednarodno sodelova- je tudi z razvijanjem in kre- pi tvJ.io spoštovanja pravic človeka in n.iegove svobode. Izrecno je bilo naglašeno, da je splošno in stvarno spošto- vanje človekovih pravic in njegove svobode predpogoj za zavarovanje prijateljskih in miroljubnih odnosov med n»rodi. Za družbeno politično uvelja- vitev sindikalnih organizacij v petek, 27. nov. t. L, se je v Ptuju sestal plenum Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj, ki je razpravljal o nalogah sindi- katov pred letnimi občnimi zbo ri, pa tudi o Delavski univerzi in drugem. Plenum je predvsem obravnaval priprave na letne občne zbore sin- dikalnih podružnic. Sindikalne or- ganizacije bi se naj utrdile, da bo- do kos svoji družbeni in politični vlogi v kolektivih. Isicčasno se postavljajo pred Občinski sindikal- ni svet odgovorne naloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v sindi- kalnih organizacijah. Dan^.^nje na- loge sindikatov so take, da jih ni mogoče reševati slučajno, še manj pa, da bi njih reševanje prepu- stili posameznikom iz vodstva kot se ponekod dogaja, da glavno od- govornost nosijo le dva ali trije tovariši. V zvezi s tem je treba usmeriti vodstva na pravilno rn^- delitev dela. da bo sleherni član vodstva imel svoje naloge in za- dolžitev predvsem na področju, ki mu glede na sposobnosti najbolj ustreza. Prob'eme ki jih je po- trebno študiisko obdelovati in pri- praviti an5li7,o, je treba prepustiti komisijam strokovnjakov. Vseka- kor hi naj sindikalna vodstva v l-olektivih pritegnil?! k sodelovanju čim širši krog teh. da bodo pri- pravljali analize in drugo, kar bo koristno služilo vodstvom sin- dikalnih podružnic pri reševanju raznih vprašanj in pri seznanja- nju članstva o vseh pomembnih vprašanjih gospodarske organiza- cije. Posebno skrb je plenum posve- til vprašanju kadrovske politike v sindikalnih podružnicah, saj bo ena izmed najvažnejših nalog, da bodo sindikalne organizacije pred letnimi občnimi zbori same pred- hodno dobro preučile s celotnim članstvom, kdo bo kandidiral v vodstvo sindikalne podružnice, da bo dosledno izvajalo naloge sin- dikatov in se dosledno borilo za interese delavskega razreda in iz- gradnjo pravih in resničnih so- cialističnih družbenih odnosov v delovnem kolektivu. Občinski sindikalni svet mora predvsem zaootoviti. da se bedo sindikalni kadri lahko v sindikal- nih šolah, seminarjih in tečajih, posvetovanjih in razgovorih čim bolj usposobili za izvrševanje poli- tičnih in gosDodarskih nalog v de- lovnem kol-^ktivu in v komuni. Plenum je sprejel zaključke, ki predvsem postavljajo naslednie naloge: potrebno je zagotoviti močnejšo dru?beno-politično uve- liavitcv sindikalnih podružnic v delovnih kolektivih: zagotoviti je treba kolektivno delo in kolektiv- no odgi^ornost v vodstvih sindi- kalnih organizacij in v Občinskem sindikalnem svetu; pravilno je treba deliti delo v organizacijah, vodstvih in komisijah; posebno skrb je posvetiti ob volitvah no- vim vodstvom in vodenju pravil- ne kadrovske politiko; pristopiti je k načrtnemu usposabljanju vseh kadrov, utrditv. sindikalnih podružnic in vključevanju vseh zaposlenih delavcev in uslužbencev v članstvo Zveze sindikatov Jugo- slavije. V zvezi s temi nalogami bodo člani Občinskega sindikalnega sve- ta obiskali sindikalne podružnic? in se skupno z izvršnimi odbori in organizacijami ZKJ dogovorili o izvedbi zaključkov plenurfia Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj, prav tako pa izvajanji> zaključkov IV. občnega zbora Republi?ke?a sveta ZSJ za Slovenijo in IV. kon- gresa ZSJ, Plenum je tudi obšir- no raznravlial o delu in nalogah Delavske univerze Ptuj in izobra- ževalnih centrov v podjetjih ter je bil snrejet sklen. da sindikati z vsemi silami podprejo delo in pri- zadevanje Delavske univerze Ptuj, prav tako pa izobraževalnih cen- trov v podjetjih. OBVESTILO odjemalcek; električne energije V zvezi z odlokom Zveznega izvršnega sveta o izrednih ukre- pih za varčevanje z električno energijo ter zadevnimi dopolnili obveščamo odjemalce električne energije, da se glede na delno izboljšanje energetskega polo- žaja v določenih primerih po- večuje količina električne ener- gije, ki jo smejo porabiti gospo- dinjstva v mesecih novembru in decembru (od prvega odčitava- nja števcev v mesecu novembru 1959 do prvega odčitavanja v mesecu januarju 1960) po nor- malnih cenah. Prvotno določene količine se povečujejo v primerih, ko od- jemalec nima možnosti za ogre- vanje stanovanjskih prostorov drugače kakor z električno ener- gijo, kar velja tudi za kopalnice, kakor tudi, če odjemalec stanuje v utesnjenem stanovanju in ko pride po prvotni določitvi na enega družinskega člana 40 kWh. V izjemnih primerih se dovo- ljuje tudi večja poraba energije v zasilnih stanovanjih, za inva- lide, hudo bolne in podobno. Po- drobna pojasnila dobijo od- jemalci pri distribucijskih pod- jetjih oziroma inkasantih. Odjemalec, ki želi, da se mu v skladu z navedenim poveča količina energije, plačljiva po normalni ceni, mora vložiti pri distribucijskem podjetju prošnjo (podjetja imajo že ustrezne ti- skovine). Prošnjo mora potrditi hišni svet. V primerih, ko hiša nima hišnega sveta, potrdi res- ničnost navedb odjemalca organ distribucijskega podjetja. Obrati družbene prehrane, sta- novanjske skupnosti, dijaški in invalidski domovi ter domovi onemoglih, kakor tudi pralnice hišnih svetov, plačujejo vso po- rabo energije po normalnih ce- nah, kar velja tudi za nočno po- rabo pri odjemalcih, ki imajo dvotarifne števce. Navedene olajšave ne veljajo za poslovne in družbene pro- store. Uporaba električnih peči v teh prostorih je načelno pre- povedana: dovoljena je le v iz- jemnih primerih. Ustrezna do- voljenja izda Elektrogospodar- ska skupnost Slovenije. Elektrogospodarska skupnost Slovenije SPREMEMBE V PLENUMU Plenum Občinskega sindikalnega sveta je nato razrešil članstva in dolžnosti v Občinskem sindikal- nem svetu naslednie tovariše: Fer- da Pokeržnika, dosedanjeoa b'a- gajnika Občinskega sindikalnega sveta, ki je več let zelo požrtvo- valno, vestno in z največjo lju- beznijo vršil svojo dolžnost na Občinskem sindikalnem svetu, pa vsled zdravstvenega stanja ne more nadalje opravljati funkcije blagajnika. Za novega blagajnika je bil izvoljen Albin Pišek; Janeza Majerja, ki vsled izredne zaposle- nosti na svojem delovnem mestu kot traktorist ni imel možnosti vršiti svojih dolžnosti; Jožeta Er- žena, ki je na dvoletnem šolanju v Mariboru; Albina Mlakarja, ker obiskuje Srednjo tehnično šolo; Ivan Kores pa je tragične smrti umrl v letošnjem letu. Plenum je kooptiral nove člane: Franca Vučaka iz Tovarne perila »Delta« Ptuj, Jožeta Rojica, uči- telja iz Ptuja, Antona F*urga iz Občinskega ljudskega odbora Ptuj in Milana Longhina iz Tovarne gli- nice in aluminija Kidričevo. V predsedstvo sta bila izvoljena: Franc Vučak iz Tovarne >>Delta« Ptuj in Alojz Kirbiš iz Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj. Plenum je ob zaključku sklenil, da se v mesecu decembru skliče , razširjeni plenum Občinskega sin- dikalnega sveta. FB i Dan rcriib^ii(e sfsvrrsfro proslavlien Proslave, ki so jih za dan repu- Mlke pripravile v svojih delovnih kol^tivih sindikalne podružnice, so bile zelo skrbno in kvalitetno pripravljene. Tako je bilo na pod- ročju občine Ptuj 45 proslav, ki so jih v svojih delovnih kolektivih organizirale sindikalne podružnice, zraven tega pa še številne prosla- ve na vaseh, ki so jih organizirale sindikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev skupaj z (M-ganizacijami SZDL in LMS. Po- sebej so se za dan republike pri- pravile sindikalne podružnice tr- govskih podjetij »Izbire«, »Pano- nije« in »Merkurja« s svečano okrasitvijo izložb, sindikalna po- družnica gostinskih delavcev pa je poskrbela v vseh gostinskih otM-a- tih za veselo razpoloženje in dobro organizacijo. Med najlepše proslave, ki so jih organizirale sindikalne podružni- ce za svoje članstvo s skrbno iz- branimi programi se uvrščajo: Tovarna perila »Delta«, Ptuj. Delovni kolektiv Tovarne perila »Delta« Ptuj, je slavnostno prosla- vil »DAN REPUBLIKE« v Narod- nem domu z zelo skrbno priprav- ljenim programom, ki se je je udeležil skoraj celotni kolektiv. Delovnemu kolektivu je o pomenu dneva republike govoril direktor podjetja tovariš Samuda Heribert, nato pa je sledil pester program, v katerem je bila tudi uprizoritev enodejanke »Svet brez sovraštva«. Tekstilna tovarna in barvarna Ptuj. Posebnost praznovanja dneva re- publike, ki ga je organizirala sin- dikalna podružnica Tekstilne to- varne in barvarne Ptuj, je ne- dvomno zelo skrbno pripravljen program, ki so ga izvedli pionirji pionirskega odreda »Toneta Zni- dariča«. Na proslavi je imel slav- nostni govor predsednik sindikal- ne podružnice tovariš Štefan Bala- žič. Ob tej priliki je delovni ko- lektiv toplo pozdravil imenovanje tov. Alojza Kirbiša za novega di- rektorja Tekstilne tovarne in bar- varne, prav tako za izvolitev iste- ga v predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj. Posebnost praznovanja dneva republike de- lovnega kolektiva T&kstilne tovar- ne pa je delovna zmaga, izpolni- tev proizvodnega in finančnega plana za leto 1959, kar je najlepši dar za dan republike naši so::iali- stični domovini. Pekarna-mlini »Vinko Reš«. Zelo slavnostno so proslavili dan republike v delovnem kolektivu Pekarne-mlini »Vinko Reš« Ptuj. Ob tej priliki je imel slavnostni govor predsednik sindikalne po- družnice tov. Alojz Rebernak, se- kretar osnovne organizacije tov. Ivan Vauda pa je slavnostno izro- čil novo sprejetim članom in čla- nicam Zveze komunistov Jugosla- vije članske knjižice ZKJ, na prsi pa so ob tej priliki slehernemu pripeli rdeč nageljček, nato pa je sledil ostali del programa, ki je bil prav tako skrbno pripravljen. Splošna bolnišnica Ptuj. Sindikalna podružnica je skup- no z upravo bolnišnice pripravila zelo pester program ob dnevu re- publike Za člane svojega delovne- ga kolektiva in bolnike. Govor je imel predsednik sindikalne po- družnice tov. Drago dr. Prauns- seis, nato pa je bil izveden zelo pester program, ki ga je izvedla Glasbena šola Ptuj. Trgovsko podjetje »Izbira«. Sindikalna podružnica trgovske- ga podjetja »Izbira« Ptuj, je za svoje člane pripravila krajši izlet v predele naših Haloz v Zavrč, kjer so izvedli praznovanje. O pome- nu dneva republike in gospodar- skih uspehih podjetja je govoril predsednik sindikalne podružnice tovariš Ciril Muršič. Omeniti je potrebno, da je sin- dikalna podružnica trgovskega podjetja »Izbira« Ptuj v letoš- njem letu dosegla na vseh pod- ročjih izredno lepe uspehe in se uvrstila med najboljše sindikalne podružnice, kar je nedvomno re- zultat dobrega vodstva sindikalne podružnice, razumevanja vodstva podjetja za delo sindikata in za- vesti članov delovnega kolektiva, ki v okviru svoje sindikalne po- družnice uspešno rešuje vse nalo- ge in probleme, s katerimi se sre- čujejo pri svojem delu. To je le nekaj utrinkov iz pro- slav dneva republike iz naših de- lovnih kolektivov, ki so v letoš- njem letu imele še poseben pomen, saj so se te vršile v jubilejnem le- tu 40. obletnice KPJ in SKOJ in v obdobju velikih delovnih zmag socialistične Jugoslavije. Posebnost razpoloženju ob dnevu republike pa so dali tudi veliki uspehi naših delovnih kolektivov, ki so bili do- seženi v letošnjem letu in to predvsem na področju nagrajeva- nja po delovnem učinku in pove- čani skrbi za naše delovne ljudi. Da je temu tako, pa so nam naj- jasneje potrdile proslave, ki so bile v 45 delovnih kolektivih 'n na katerih je bilo tudi govora o uspe- hih gospodarskih organizacij v tem letu. FB Letošnji december bo prišel v zgodovino diplomacije kot eden najuspešnejših mesecev glede šte- vila medsebojnih obiskov. Žs pred dnevi je b.l Adenauer v Londonu, Segni prav tako v Londonu, sedaj pa je bil kancler Adenauer še v Parizu, Eisenhower pa js začel svojo tui.Tiejo po Evccpi, Aziji in Afriki z obiskom v Rimu, Ankari in Karačiju. Zahodni predstavnki naj bi še pred sestankom na »za- hodnem vrhu« 19. decembi;a v Pa- rizu Silišali mnenje vseh, da bi dokončno sestavili predlog za dnevni red, ki bi ga nato predlo- žili Hruščevu. Zato tolikšna hi- tr:ca, potovanja, konference in sestanki. Prav takšna hitrica in vnema pa vlada v zahodnoevropskih pr;estol- nicah glede trgovinskega zbliževa- nja. V Stockho!mu so podpisali konvencijo o »evropskem svobod- nem trgovinskem sporazumu«, h kateremu so pMstopile Velika Bri- tanija, Švedska, Danska, Norveška, .Avstrija, Švica in Porti;galska. S tem so položdi osnovni kamen za drugo trgovinsko združenje v za- hodni Evropi. K prvemu združe- nju — svobodnemu tržišču — so že pred leti pristopile Francija, Italija. Zahodna Nemčija, Nizo- zemska, Belgija in Luksemburg. Angleži so lansko leto predla- gali, da bi razŠ!>ili »skuno trži- šče«, toda Francozi nikakor niso hoteli popustiti glede prodaje kmetijskih izdelkov. Tako se je Velika Britanija zaradi svoje po- litike, da se ne bo vmešavala v kontinentalne evropske zadeve, znašla osamljena, obenem pa ji je grozila strahotna izolacija na tr- govinskem in gospodair&kem pod- ročju. Šest dežel v »skupnem trži- šču« se je domenilo, da bodo libe- ralizirali medsebojno trgovanje in da bodo podredili svoje gospodar- stvo skupnemu interesu šestih de- žel. Tako bi Anglijo počasi izrinili. Zato so se Britanci že v začetku leta zatekli v Stockholra, kjer so pregovorili Švede, da bi z njihovo pomočjo sestavili novo organizaci- jo, s katero bi ohranili veljavo an- gleški trgovini, obenem pa konku- rirali šestim deželam. Zamisel ni bila slaba, toda izkazalo se je, da trguje sedsm dežel bolj s »skup- nim tržiščem« kot med seboj. Švedska, na orimer, izvaža več v Nemci j ti in Francijo kot v Veliko Britanijo, čeprav je sedaj z njo povezana s trgovinskim sporazu- mom. Britanci vedo, da »evropskega svobodnega trgovinskega sporazu- ma« ne bodo mogli nikoli izpopol- niti v taki meri, da bi imeli do- volj moči. Zato iščejo stike s skupnim tržiščem. Med drugim so se spomnili na zahodno zvezo, ki so jo ustanoviili že leta 1948, ko še ni bilo Atlantske zveze. V tej zvezi je vseh šest držav iz »skuo- nega tržišča« in Velika Britanija. Poskušali bodo pri zadnjih vratih navezati s^^ike s »skupnim trži- ščem« in vkHučiti svo.le gospodar- stvo tudi v to geografsko strnje- no pndroČT«;. Prednosti »skupnega tržišča« so prav v tem, ker so države med seboj zemljepisno povezane, ker so poleg tega številčno in gospo- darsko mooneiše, medtem ko je sedmodca med seboi ločena in v ormerjavi s francoskim ali nem- škim oosp'>darstvcnn p^ec^i slab- ša. Norveška je kot dežela zelo bogata toda stežka se n'-imeria z Nemč'10. kier živi nad 50 mfliio- nov liudi. m^dt^m ko so pri njih prešteli le nekaj miliionov. Takšne gospodarske skrbi tare.jo zahodnoevropska države, vse to pa ,ie tpžnja. da bi v kasne.jših desetletjih združili vse dežHe v močno povezano enoto — morda celo v združ"-"- •'-T^ve Evrope Dr. Jože Potrč predaval v Središču In Ormožu Na željo Delavske univerze je prišel dr. Jože Potrč, zvezni ljudski poslanec in član CK ZKJ v nedeljo, 6. decembra 1959, v Središče, kjer je imel predava- nje o »Komuni, stanovanjski skupnosti in družini«. Precejš- njemu številu poslušalcev je na p>oljuden način raztolmačil vrsto vprašanj in problemov, o katerih ljudje v zadnjem času mnogo razpravljajo in si večkrat ne vedo tolmačiti nekaterih nejas- nosti. Enako predavanje je imel dr. Jože Potrč tudi v Ormožu in si- cer v soboto zvečer. Tudi tu ga je prišlo poslušat zadovoljivo število prebivalcev. Vsi so ga med predavanjem pozorno po- skušali. -^"^n f_' PTUJSKI TEDNIK ptuj. ii. decembra 1959 Koristi si(upinskega zavaro- vania živine v FLR Jugoslaviji smo začeli z zavarovanjem živine proti poginu leta 1947. Vsako leto se je prija- vilo v zavarovanje vedno več živi- norejcev. Pravi razmak, lahko re- čemo, masovno zajetje živine v zavarovanje se je začelo, ko je zavarovalnica uvedla skupinsko zavarovanje goveje živine. Poleg zavarovanja goveje živine za po- gin ali zakol v sili je Državni za- varovalni zavod pred tremi leti uvedel tudi zavarovanje za stroške zdravljenja živine. Ta novi način zavarovanja goveje živine ima ve- like prednosti in ugodnosti za za- varovanca. V skupinskem zavaro- vanju plača zavarovanec povpreč- no za 30 odst. nižjo premijo za zavarovanje; ako živinorejec ob zavarovanju slučajno nima dovolj denarja, lahko plača premijo za za- varovanje tudi v obrokih; z do- plačilom 200 do 300 din na zava- rovano žival plača DOZ zavarovan- cu vse stroške za zdravljenje za- varovane živine. Živinorejec, ki ima zavarovano živino v skupin- skem zavarovanju, je na ta način popolnoma zavarovan pred vsako nesrečo pri živini. RAZVOJ SKUPINSKEGA ZAVAROVANJA Da je skupinsko zavarovanje v resnici privlačno in nujno potreb- no za živinorejce, nam najbolj na- zorno pojasnjuje razvoj tega za- varovanja v zadnjih letih. V biv- šem ptujskem okraju in eno med prvimi skupinskimi zavarovanji v Sloveniji je bi!o skupinsko zavaro- vanje na področju Kmetijske za- druge Ormož, in sicer v decembru leta 1955. Naslednje leto sta uvedli skupinsko zavarovanje go- veje živine KZ Obrez in KZ Sre- dišče ter živinorejci iz Dragonje vasi in Mihove. Leta 1957 pa so tem sledile vse Kmetijske zadru- ge v okolici Ptuja, KZ Gajevci- Formin in še nekatere druge. Da- nes so na področju občine Ormož skupinsko zavarovale govejo živi- no vse KZ razen KZ Velika Nede- lja in tako je v tem okolišu zava- rovano nad 60 odst. vse goveje ži- vine, ki je za zavarovanje sposob- na. Na področju občine Ptuj je že tudi zavarovano okrog 35 odst. goveje živine. Le redke so še KZ, ki še niso uvedle skupinskega za- varovanja živine za svoje člane. Na Dravskem polju so to KZ Haj- dina, v Halozah KZ Leskovec, Majšperk in Stoperce. Niže Ptuja še stoji ob strani samo KZ Mar- kovci, v Slovenskih goricah pa so začeli s skupinskim zavarovanjem le v KZ Desternik. VIŠINA PREMIJE ZA ZAVAROVA- NJE JE ODVISNA OD ŠTEVILA ŠKOD Skupinsko zavarovanje goveje živine za Zavarovalnico ni donos- no, kar niti ni namen tega zava- rovanja. Vendar pa bi morala biti vsaka zavarovalna panoga aktivna ali pa bi vsaj morala kriti lastne stroške. Namen zavarovanja jj v tem, da se s prispevki, ki jih vla- gajo vsi zavarovanci, izplačajo škode, ki zadenejo le nekatere za- varovance. Čim več je teh škod, tem večja mora biti tudi zavaro- valna premija. Zato je razumljive, da vsi tisti zavarovanci, ki želijo priti do odškodnine na nepošten način, najprej ogoljufajo vse osta- le zavarovance. Vsi zavarovanci bi morali skrbeti, da bo škod in zdravljenj pri zavarovani živini čim manj, ker bodo s tem plače- vali nižje premije za zavarovanje. Najmanj škod in tudi zdravljenj je na področju občine Ormož, zato plačujejo ti zavarovanci le 1,6 od- stotkov preniije, ostali pa 1,8 odst. od zavarovalne vsote. STROŠKI ZDRAVLJENJA Posebno veliko izgubo ima za- varovalnica z zdravljenjem zava- rovane živine. Izkustvo zadnjih let je pokazalo, da je doplačilo za zdravljenje po dve sto dinarjev za komad v nekaterih KZ premalo. Največji stroški zdravljenja so v okolici Ptuja in na področju te- renskega veterinarja Bori, naj- manjši pa na' področju Ormoža. V skupinskem zavarovanju Rogozni- ca so zavarovanci vplačali v fond zdravljenja 50.900 din, DOZ pa je izplačal za zdravljenje njihove za- varovane živine 126.100 din, to je 247 odst. od zbranega fonda. Ne- kaj tukaj ni v redu. V tem sku- pinskem zavarovanju bi moralo bi- ti doplačilo za zdravljenje po 500 din na zavarovano žival, da bi bi- li stroški zdravljenja kriti. Tega pa živinorejci ne zmorejo. Zato bo moral DOZ ugotoviti, kaj je vzrok temu stanju in nepravilnosti od- praviti. Od ostalih skupinskih zavaro- vanj je preveliko škod in so ob- enem preveliki stroški za zdrav- ljenje še v skupinskem zavarova- nju Starše, Videm, Cirkuiane in Muretinci. KDO POVZROČA VELIKF STROŠKE? Mnogokrat so zavarovanci zara- di svoje nevednosti ali malomar- nosti sami krivi, da so stroški zdravljenja tako veliki in da se izplačujejo prevelike odškodnine. Mnogi kličejo veterinarja po ne- potrebnem, drugi ne ženejo živali k veterinarju, čeravno žival lahko hodi. Mnogi celo mislijo, da mora zavarovana živina poginiti, da do- bijo izplačano odškodnino. Vsak zavarovanec mora vedeti, da je dolžan žival pravočasno zaklati, če opazi, da ji preti pogin. Vsak za- varovanec se mora pobrigati, da bo za zakol določeno žival čimbo- Ije vnovčil, ker bo s tem zmanj- šal škodo, obenem pa bo dobil še nagrado od izkupička. Čim večji je namreč zkupiček, tem večji procent od tega izkupička ostane zavarovancu. Zato bi morali vsi zavarovanci v svoji zavarovalni skupnosti pomagati drug druge- mu, se posvetovati in složno skr- beti, da bo stroškov za zdravljenje čim manj, da bodo izkupički v si- li zaklanih živali čim večji in da bo čim manj škod. NOVE ZAVAROVALNE SKUPNOSTI Ker je med živinorejci veliko zanimanje za skupinsko zavarova- nje goveje živine, je DOZ pripra- vil vse potrebno, da bo izvedel skupinsko zavarovanje povsod tam, kjer se bodo živinorejci sami za to prijavili. Za skupinsko za- varovanje so se prijavili živino- rejci že iz mnogih krajev na pod- ročju ptujske občine, in sicer: Stojnci, Zetale, Hajdoše. Gerečja vas, Stari grad pri Makolah, De- sternik in še mnogi drugi. Z za- varovanjem bodo začeli že v me-* secu decembru. Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 16. do 18. decembra 1918 — v Trbovljah prva »tavka ru- darjev v novi Jugoslaviji; stavkovni odbor zastraži obrate in se loti vprašani likalne oblasti; zaht«va, da delavci nadzorujejo razdeljevanje živil in določanje cen. Decembra 1921 — prvi deželni kongres komunistične mla- dine Julijske krajine. 12. decembra 1921 — požgo fašisti Narodni dom v Barkov- Ijah, slovenskem predmestju Trsta. 10. decembra 1922 — v Ljubljani kongres Zveze neodvisn'h strokovnih organizacij Slovenije; ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov za Slovenijo (62 delegatov). 17. decembra 1922 — se začne splošna stavka rudarjev v rudnikih IPD (do 11. januarja 1921, stavka 9640 rudarjev). Decembra 1935 — v Podzemlju v Beli krajini razpuščeno Društvo kmečkih fantov in deklet, ker je bilo pod vplivom KP. 13. decembra 1937 — tridnevna protestna stavka medicin- cev proti novi uredbi za medicinsko fakulteto in za popolno medicinsko fakulteto z modernimi klinikami. Decembra 1939 — v Ljubljani in Mariboru shoda za žen- sko volilno pravico. Decembra 1939 — izide v Zagrebu knjižica »V obrambo de- mokratskih svoboščin« (napisal Edvard Kardelj, založil Rado Iršič). 11. decembra 1939 — na IjubUan<;ki univerzi nrotestne de- monstrapiJ9 proti proglasitvi dr. Korošca za dr, hcnoris causa; areti»-anih osem študentov. 15. decembra 1939 — izid e v Zagrebu nova »Ljudska pra- vica 10. decemb-a 1«43 — prva partijska konferenca za Primor- sko v To'min':kem L^^mu. 10. decembra 1943 — izid* prva številka »Naše žene«, gla- sila Antifašistične ženske zveze v Ljubljani. Ing. EGON ZOREČ: Rentabilnost kmetijskeia stroja v zadrugi Kmaly se bodo začeli pri kme- tijskih zadrugah letni občni zbori. Zadružniki bodo poslušali razna poročila, med katerimi bo tud: pc!rcči:o računovodje, ki ljudi naj- bolj zanima, ker prikazuje finanč- no plat, g:tspK>darsko moč zadru- ge. Vsako leto se čuje, da je stroj- ni pank pri zadrugi deficiten, da ni rentabilen ta ali oni stroj, da je traktor zadrugi v breme itd. Skratka pravijo, da se mehaniza- cija ne obnese. Vsi vemo eno, da bo le močna zadružna organizacija lahko omo- gočila, da se bomo lotili sodobne obdelave zemlje na vsej črti. Le dovolj strojev bo lahko omogo.- čilo pravočasno in bcljše obdelo- vanje zemlje tudi pri vseh zadruž- nikih, zaisebnih lastnikih zemlje. Odkod pravzaprav mnenje, da je traktor predrag? Mnoge za- druge so mnenja, da je traktor- sko delo predrago in je zato brez pomena govoriti o mehanizaciji kmetijstva. Trdim, da je strojno delo mogoče poceniti in da ne bo dražje od dela z živino. Z-di se mi, da ni bilo prav nič težko organi- zirati strojno delo zadruge, da bo traktor zapcsien letno 800 ur pri oranju, košnji, mlačvi in žetvi, pri izkopu krompirja in pri škroplje- njih. Za ostala dela, predvsem prevoze, pa bi uporabljali okrog 400 ur. Če s traktorjem de.amo po 1500 do 20O0 ur letno, se delo tako poceni, da stroj lahko tek- muje s konjem in volom. Preveč vprežen stroj sicer lahko povzrok- ča nesorazmerno naraščanje stro- škov za popravila in nadomestne dele, vendar veliko več na rovaš neodgovornega strojnika. Vemo, der so pri mnogih zadrugah stroji zanemarjeni. Primanjkujejo dobri traktoristi, ki bi imeli pravo raz- umevanje za kmetijsiko strojni- štvo. Intenzivnejše kmetijstvo se lahko uspešno razvija le tedaj, ko na vas predira tudi znanje, ne samo stroji. Razumeti moramo eno, da se razvcj ne bo ustavil, čeprav je strojno-traktorsko delo še drago in čeprav se marsikje še branijo strojev. Kot vsa naša kmetijska socialistična gospodarstva bodo tudi naše zadruge morale iti na ekonomski račun, pri katerem bo mora'.o biti strojništvo aktivna postavka. Upravnik zadruge kot tudi vsi organi zadruge bodo morali pre- študirati, kako organizirati stroj- no delo v zadrugi, da ne bo več prigovarjanj in prikazovanj nega- tivne bilance — tega važnega čle- na v na-šem gospodarstvu zadrug. Talko pa imamo v večini zadrug primer, da se nihče iz ekonomske plati ne p:globi v strojno dejav- nost zadruge in zato slišrš leto za letom iz ust računcvcdij na obč- nem zboru trditev — stroj je ne- rentabilen. Med zadružniki na- stane vroča debata, zakaj ima za- druga stroje, ko oa jih vendar ne potrebuje, saj nič ne donrinašajo. Pri pripravah na letošnje obč- ne zbore zadrug svetujemo sle- he^memu upravniku, da pripravi temeljito analizo strojnega parka in da pred zadružniki jasno in glasno postavi, kje tiči »zajec«. Revizija procirama m meiicraciio Pesniške doline Danes v petek 11. decembra po- poldne bo v Ljubljani pri Izvršnem svetu zasedala republiška komisija za revizijo investicijskih progra- mov in bo obravnavala investicij- ski program za melioracijo Pesniš- ke doline, ki ji ga je predložila v revizijo Vodna skupnost za melio- racijo Pesniške doline Ptuj. Kmetijsko gospodarstvo Kidričevo gradi Gradbeno industrijsko podjetje »GRADIŠ« sekcija Kidričevo je pričelo z delom na objektih Kme- tijskega gospodarstva Kidričevo in sicer gradi 2 goveja hleva za po 100 glav goveda, svinjski hlev za 500 pitancev v Kidričevem in hlev za 50 plemen Jakov na Turnišču, na vrsti pa je še graditev molzi- šča v Kidričevem. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Štev.: 05/6-12259/2-59 Po 3. in 5. točki odredbe O skupnem zatiranju rastlinskih bo- lezni in škodljivcev (Uradni vest- nik okraja Maribor št. 13 58) je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Ptuj na svoji seji dne 3/12- 1959 sprejel NAVODILO za izvrševanje odredbe o skupnem; zatiranju rastlinskih bolezni in' škodljivcev na območju občine Ptuj. 1. Da bi se izboljšali sadovnjaki, povečala njihova rodnost ter uni- čili škodljivci in bolezni sadnega drevja, je treba izvesti na območ- ju občine Ptuj v letu 1959-60 asa- nacijo sadnega drevja in škroplje- nje proti boleznim in škodljivcem. 2. Za dosego cilja iz 1. točke tega navodila je treba izvesti sledeče: 1. posekati vsa suha, dotrajana in pregosta drevesa; 2. pomladiti in precepiti vsa manj vredna in nerodovitna dre- vesa, pri čemer je upoštevati sort- ni izbor; 3. odstraniti vse suhe veje, ši- be in divjake na rodnem sadnem drevju ter odstraniti suho skorjo in zajedalre (mah. omela itd.); 4. izvesti zimsko škror)ljenic sadnpqa drevja v času od 1/12-1959 do 1/3-1^60 in dvoje letnih škrop- ljenj sadnena dreviT. in sicer: pr- vo meseca maja, drugo junija ali julija. 3. Asanaciio sadnega drevja in škropilen je na zasebnem sektorju izvajajo posebne strokovne ekipe v olo/iru kmetijskih zadrug. Nalo-ia ekip je. da prenledajo sadovnjake in zazn^mujeio dreve- sa, katera je treba v smislu 2. točke tega navodila posekati, po- mladiti in precepiti. Škropilne ekipe pa izvedeio škropljenje v navedenih obdobjih. 4. Za pravilno izvedbo asanaciie sadnega drevja je potrebno pred- hodno imeti za vodie ekip semi- nar. Seminar organizira KPPZ Ptuj do 10/12-1959. 5. Asanacijo sadnega drevja v družbenem sektorju izvedejo kmetijska gospodarstva sama. 6. Strokovno nadzorstvo nad de- lom ekip in nad izvajanjem asana- cij vrši upravni organ ObLO Ptuj, ki je pristojen za kmetijstvo. 7. Za kršitev odločb tega navodila se uporabljajo določbe 7. točke uredbe o skupnem zatiranju rast- linskih bolezni in škodljivcev, 8. To navodilo velja od dneva ob- jave na krajevno običajen način. Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Martin GOBEC, 1. r. Ptuj, 3/12-1959. Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolniš- nici naslednji ponesrečenci: Ačko Alojzija iz Makol 18, po- škodba noge; Petek Jože iz Cvet- kovc 83, poškodba noge zaradi padca z motorja; Džefi Aleks iz Petišovc 69, poškodba noge; Vuk Marija iz Cvetkovc 14, poškodba roke zaradi padca; Selinšek Franc iz Pobrežja 64, poškodba na nogi; Rodovšek Štefan iz Velovleka 10, poškodovan s sekiro po glavi; Skrinjar Anton iz Huma 17, po- škodoval se je z nožem; Lozinšek Ivan iz Brstja 37, poškodba na glavi; Žmavc Elizabeta iz Slavši- ne 42. poškodba roke; Grašič Ivan iz Veličan 70. poparil se je po te- lesu; Kožar Ivan iz Brebrovnika 12. poškodbe na nogi; Voršič Alojz iz Ptuja, Cojzova pot 4, po- škodbe na nogi; Strašck Marija iz Podlož 82, poškodba desne noge; Varih Jože iz Kicarja 126. s smo- lo si je poparil roko; Masten Ma- tija iz Pušenc 8, poškodba na no- gi; Kodrič Feliks iz Pečk 45. po- škodbe na trebuhu zaradi padca s kolesa; Kores Hermina iz Strm- ca 1, poškodba noge; Purg Kazi- mir iz Skrblje 4, poškodba na gla- vi; Teskač Miha iz Kungote 52. poškodba reber; Starki Ema iz Ptuja. Aškerčeva 7, poškodbe na glavi: Sotlar Stanko iz Sto.inc 80, poškodbe na glavi od noža; Go- milšek Stanko iz Gabernfka 28, bil je napaden in poškodovan po glavi in roki; Zadravec Franc iz Frankovc 3, poškodba roke; Lozin- šek Alojz iz Dornave 88. poškodba na glavi od kola; Tetičkovič/"akob iz Medribnika 10, poškodba roke; Druž nski mr, ki je končal s smrtjo 241etnesa 1. Goimiška v nedeljo, 6. decembra t. 1.. je prišlo v Krčevini pri Vurberku do žaloigre. ki je zahtevala življenje 24-letnega Ignaca Gomilška. de- lavca MTT v Mariboru. Ko se je vračal z obiska doma 6. dec. t. 1. proti večeru nazaj v Maribor, ga je s kolom udaril po temenu 23- Ictni Stanko Jagorinec iz Juršinc, da je Gomilšek obležal kakih 15 metrov od hiše. Takoj je bil po- škodovanemu v pomoč rešilni avto iz Ptuja, vendar nič ni pomagalo, ker je Gomilšek med vožnjo v bolnišnico zaradi možganske krva- vitve podlegel. Pri Gomilškovih-(Breznikovih) so nastale težke družinske razmere, odkar je prišel k hiši Stanko Ja- gorinec. ki se je nameraval poro- čiti s pokojnikovo sestro. Jagorin- čevo oblastno obnašanje je najbolj prizadelo Gomilškovo mater (dru- gič poročeno Breznik). lanac Go- milšek je prišel domov, da bi ne- koliko vplival na Jagorinca in po- magal razmere v hiši nekoliko ublažiti. Namesto pomiritve pa se je odnos med njim in Jagorincem še bolj zaostril. Ko se je sprav- ljal Gomilšek proti večeru nazai v Maribor, je prišlo med njim in Ja- norincem kakih 15 metrov od hiše do zadnjega srečanja, ki je bilo usodno za Tonaca. Jaaorinec oa je tako mni^no '"lari! s ko^oTi no te- menu, da mu je zlomil lobtnjo. kar je povzročilo možgansko krvavitev. Poškodovani je še po- klical mater in ji rekel, da mu je hudo v glavi. Prenesli so ga v hi- šo in kmalu mu je bil v pomoč rešilni avto, ki ga je hotel prepe- ljati v ptujsko bolnišnico. Z umetnim dihanjem so pa spravili ponovno k zavesti, vendar ne za dolgo. Pri Ptuju se mu je stanje poslabšalo in pri bolnišnici v Ptu- ju je že nastopila smrt. Zdravnik v bolnišnici je ugotovil, da je bila pomoč zaman. To je potrdila tudi obdukcija naslednjega dno. ki je ugotovila, da je bila poškodba prehuda, da bi bilo Gomilšku mo- goče rešiti življenje. Med ljudstvom v Juršinrjh pa tudi v Krčevini velja Jagorinec kot zelo vročekrven in neuklonljiv mladenič, ki je v navzkrižju z za- konom zaradi pretepa in drugih kaznivih dejanj ter je tudi v zad- njem čas«.j tekla zooer njega pre- iskava. Ni se mogel oprijeti stal- nega dela. Breznikovi ga tudi ni- so mogli spreobrniti. Namesto njegovega poboljšanja so se raz- mere pri njih vedno slabšale in dosegle v nedeljo. 6. dec. 1.1.. vi- šek s smrtno poškodbo Ignaca Gomilška. Stanko Jagorinec je v preiskavi. V svojo obrambo navaja, da ni sam kriv vse nesreče. OBČINSKI LJUSKI ODBOR PTUJ Št. 05/1-911/5-59 Po 3 in i odstavku 5 točke od- loka o spremembah in dopolnit- vah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ štev. 39-678/58) v zvezi s 1 in 2 točko odredbe o proiz- vodih, za katere morajo Občin- ski ljudski odbori predpisati naj- višje cene na drobno (Ur. list LRS štev. 36-135/58) je Svet za blagovni promet in turizem Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj PO pooblastilu obeh zborov tega ljudskega odbora na svoji seji dne 26. novembra 1959 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje, svinjsko in te- lečje meso ter mleko na območ- ju občine, Ptuj. 1. Besedilo 1. točke pod I/l in 2 ter II Odredbe o določitvi naj- višje prodajne cene na drobno za sveže goveje, svinjsko in te- lečje meso na območju občine Ptuj (Uradni vestnik Okraja Ma- ribor št. 23-260/59) se spremene tako, da se glasi: I. sveže goveje meso navišje prodajne cene na drobno za sveže goveje meso se določijo takole: I. za meso s kostmi: a) za meso goveda I. vrste se d:loči enntna cena 370 din za kg; b) za msio goveda II. vrste se določi enotna cena 330 din za kg. Najvišja dopustna priklada je: — do 30 % k stegnu in plečetu. — do 23 % k bočniku in vratu, s tem, da so vraščene kosti izločene, — do 15 % k bržciM in šimba- su ter — d T 10 % k rebrom in prsnemu košu goveda I. in II. vrste, k bržoli. šimbasu, rebrom in prsnemu košu goveda kavnosti izpcd 47 % ni dovoljeno dati pri- klade. Uvrstitev mesa v oba kakovost- na razreda obeleži z ustreznim žigom na mesu pristojni veterinar, ki vrš'' ogled mesa. Prodaja mesa I. vrste se sme izvršit; le po predhodni ugotovitvi odstotka klavnosti goveda po tržni inšpekciji. II. sveže svinjsko meso najvišje prodajne cene na drobno za svinjsko meso se določijo ta- kole : a) za meso brez kože se določi enotna cena 350 din za kg; b) za meso s kožo se določi enotna cena 310 din za kg. Na meso brez vraščenih kosti oz. na meso. iz katerega so vra- ščene kost- izločene, je dopusten najvišji odstotek priklade 20 %. 2. Ta odredba velja od dneva ob- jave v Uradnem vestniku okraja Maribor. Odredba velja pod pogo- jem, da jo pctrdita oba zbora Občinskega :.widskega cdbora Ptuj. Ptuj, dne 26. nov. 1959. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora; Lojzka STROPNIK, 1. r. Predsednik sveta za blaigovni promet in turizem: Anton KOLENKO. I. r. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po sle- dečem razporedu: II. dec. dr. Mitja Mrgole, 12. dec. dr. Nada Pavličev, 13. dec. dr. Nada Pavličev, 14. dec. dr. Ladislav Pire, 15. dec. dr. Emil Blagovič, 16. dec. dr. Franc Rakuš, 17. dec. dr. Milan Carli. Pomožni dežurni zdravniki vr- šijo dežurno službo samo po po- trebi, in sicer od 6. do 20. ure po sledečem razporedu: 11. dec. dr. Milan Carli. 12. dec. dr. Franc Rakuš, 13. dec. dr. Franc Rakus, 14. dec. dr. Emil Blagovič, 15. dec. dr. Ladislav Pire, 16. dec dr. Nada Pavličev, 17. dec. dr. Mitja Mrgole. Ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje; ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek sredo in petek od 14 ure d9lje Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14 do 19 ure do slede- čem razporedu: 11. dec. dr. Aleksander Pnznik, 12. dec. dr. Ljuban Cenčič. 13. dec. dr. Ljuban Cenč'č, 14. dec. dr. Aleksander Poznik, 15. dec. dr. Ljuban Cenčič, 16. dec. dr. Ljuba Neudauer, 17. dec. dr. Liuban Cenčič. OTROŠKE POSVETOVALNICE 11. dec. 1959 v Ptuju od 14. ure dalje. 14. dec. 1959 v Gorišnici, 15. dec. 1959 v Seiah in Grajeni in 17. dec. 1959 v Podlehniku od 13.30 ure dalje. Uprava ZD Ptuj OBVESTILO Obveščamo vse občane, da smo začeli ocenjevati stanovanja in se bodo v prihodnjih dneh oglasili pri stanovalcih ocenjevalci. Ocenjujemo: 1. Vsa stanovanja: a) v mestu Ptuju in sledečih naseljih: Vičava. Vičavska pot. Novo naselje in Budina; b) v naselju Kidričevo in c) v naseljih Majšperk in Breg pri Majšperku; 2. samo najcmniška stanovanja ne glede na lastništvo v vseh osta- lih naseljih občine Ptuj. Pri ocenitvi mora biti navzoč poleg popisovalca še lastnik sta- novanja nosilec stanovanjske pra- vice in predstavnik hišnega sveta v hišah, ki so v družbenem uprav- ljanju. Popisovalec bo izpolnil zapisnik na posebnem obrazcu, ki ga mo- rajo vsi podpisati. Ocenjevalci bodo en ali dva dni prej sporočili hišnim svetom ozi-- roma stanovalcem, kdaj bedo pri- šli ocenjevat stanovanja v hiši. Hišni sveti pa naj takoj obvestilo lastnike, nosilce stanovanjske pravice in podnajemnike o času ocenitve. Vsi. ki morajo biti pri popisu navzoči, naj bodo ob času ocsnitve gotovo doma. da bo lah- ko ocenjevalec nemoteno opravil ocenjevanje. Ocenjevanje se bo opravilo po enotnem sii^temu točkovanja, ki ga je predpisal Zvezni sekretariat za socialno politiko in komunalna vprašanja. Sistem točkovanja je hi', objavlien v »De'u«. Priporoč- ljivo je. da vsak stanovalec sistem točkovanja pregleda in že pred- hodn'> sa*^ oceni in premeri sta- novanje. Predvdoma bo vrednost točke 450 din. D-^konrno pa bo o tem odločil ObLO na seji obeh zborov Prir>om-:niam-o. da je dolžan vsak stanovalec do'/oliti ocenjevalcu do- stoip v vse prostore stanovanja in da je dc'žan dati vse podatke, ki jih bo ocenjevalec zahteval pri ocenitvi. Vabimo vse l?stnike stanovanj, nosilce stanovanj«;ke pravice, sta- nova'ce in hišne svete, da z vsemi močm' podpre ocen i e vari je in om-noč'jo nemoteno delo oc en je- va cem. Odd«>'pk zaoospodar-^tvo in komunalne zadeve PTUJ. 11. DECEMBRA 1969 PTUJSKI TEDNIK 5TPAN 3 VIlORierčane [e obiskala potujoča knjižnica Ljudska in študij-ka knjižnica v Ptuj .j kot cent.-alna knjžnična ustanova v ptujski občini je lani decrmbra ob 40. obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja ustanovi- la Cankarjev knjižni fond, ki naj bi zbiral sredstva za razširjanje zlasti podeželskih knjižnic. V naši občini sicer dela 32 knjižnic, ki pa so razen v Ptuju, Kidričevem in Majsperku slabo založene s knji- gami, saj štejejo nekatere le po 200 do 300 knjig, in še to so sta- rejše izdaje. Nujno je, da si knjižnice obogatijo knjižne fonde z novejšimi izdajami in poživijo svoje delo. Z denarnimi sredstvi, ki jih je zbral Cankarjev knjižni fond in z darovanimi knjigami slovenskih knjižnih založb je Ljudska in štu- dijska knjižnica v Ptuju dobila to- liko knjig, da je skoraj vsem knjižnicam v ptujski občini posla- la po nekaj desetin knjig, razen tega pa je ustanovila tudi potujo- čo knjižnico, ki je namenjena predvsem tistim krajem v občini, ki nimajo knjižnic. Tako je poro- mal prvi kovček potujoče knjižni- ce z 220 knjigami prejšnji teden v Vitomarce. V nedeljo sta dva zastopnika Ljudske knjižnice v Ptuju izročila Vitomarčanom knjiž- ni kovček. K tej mali, a intimni slovesnosti je prišlo mnogo ljudi, ki so z zanimanjem poslušali pre- davanje o knjigi, knjižničarstvu in potujoči knjižnici, ki je bila ustanovljena s sredstvi naše skup- nosti. Že na sestanku so naši Vi- tomarčani željni segali po knjigah, ki jih bodo sedaj ob dolgih zim- skih dnevih in večerih pridno pre- birali. Po dveh, treh mesecih bo potujoča knjižnica šla v Trnovsko vas in pozneje spet naprej. Dru- gi kovček potujoče knjižnice bo v prihodnjih dneh šel v Naraplje v Halozah. Da bi vzgojili tudi med našo mladino prijatelje lepe in dobre knjige, namerava Ljudska in štu- dijska knjižnica v Ptuju v prihod-' njih mesecih začeti akcijo za ustanovitev mladinske potujoče knjižnice, katere kovčki bi šli od vasi do vasi zlasti v odročnih kra- jih. S tem bi mladinska potujoča knjižnica dopolnjevala učencem šolsko znanje in jih obenem zaba- vala. Upamo, da bodo tudi pri tej akciji pokazale naše ustanove, podjetja in knjižne založbe razu- mevanje za dobro in koristno stvar. V. K. vse CLANE in poverjenike prešernove družbe da smo z današnjim dnem zaključili razpošiljanje rednih knjž- nih zbirk in doplačilnih knjig za leto 1960. Če kak poverjenik najkasneje do 5. decembra 1959 ni prejel na svoj naslov pošiljke, naj to po tem datumu nemudoma sporoči. Člani Prešernove družbe prejmejo zbirke tam, kjer so se vpisali v članstvo. Ob prejemu zbirke obnovite članstvo za pri- hodnje leto! Zamudniki lahko nabavijo v vseh knjigarnah redne zbirke 5 knjig po ne- koliko višji ceni, in to za 500 din; za 800 din pa vseh 7 knjig oziroma 8, dokler je na razpolago še tudi knjiga Ivana Cankarja: Hlapec Jernej in njegova pravica, ki so jo prejeli brezplačno tisti člani, ki so se naročili na vseh sedem knjig. Sindikalne podružnice, ki nam bodo javile nove poverjenike, lahko prejmejo za nove člane zbirke izjemoma za članarino 360 din (5 knjig), za 600 d'n pa še doplačilni knjigi, to je 7 oziroma 8 knjig, dokler so seveda zbirke še na razpolago. Izšle so v redni zbirki: koledar 1960 s 16-str^sko prilogo v bakro- tisku; zgodovinsko povest Franceta Bevka »viharnik«; roman Hansa Ruescha iz daljnega severa »na vrhu sveta«; m a- dinska povest Venceslava VVinklerja »pot na lisec«; obsežna poučna knjiga Franceta Planine »naša ix>movina jugosla- vija« z velikim večbarvnim zemljevidom Jugoslavije. Oboje bo dobrodošlo zlasti vsej učeči se mladini. Kot doplačilni knjigi pa sta izšli: živalski svet in praktični priročnik domača'dela IN popravila. v počastitev 40-letnice ZKJ pa knjiga Ivana Cankarja hlapec jernej IN njegova pravica, ki jo prej- m&jo brezplačno vsi, ki naroče vse naštete knjige, dokler je knjiga na razpolago. Sindikalne podružnice posredujte članom svojega kolektiva najcenejše in najboliše knjige! prešernova družba Po Petru Skuhalu Kako HO omožili A inciho (Nadaljevanje m konec) »Minka, čuj, kaj ti povem,« pravi Arni, »dajte mi petnajst sto v penezih, potem pa naj bO z milim bogom!« »Kaj ste tako tiho? Jaz pa sem mislil, da boste katero zapopeva- li.« »Popevali, popevali! Kje pa boš vzel petnajst sto, da bi jih Fran- čeku dal?« »Balaž, bodi pameten,« reče Ar- ni, »obečaj še teh par stotakov, ne vidiš, h kakšnoj lepoj reči pri- de!« »Trinajst dam, več pa ne mo- rem, Arni. naj se ti smilijo moja deca, vidiš, da jih imam več.« »No, Neža, si zadovoljna?« »Napravi, kakor hočeš!« »Naj bo ali. samo to vam po- vem, da ima Ajnčik^ zadnjo bese- do; silili je ne bomo.« »Arni, segniva si v roke! Kaj Ajnčika misli, me ne skrbi; le te- be sem se bal če pa si trd kakor ocet!« »Komaj smo se dogučali, zdaj pa tega kušajmo!« »Naj živita naša sneha pa že- nin!« »Zdaj pa le do dna, na to maj- ningo danes prvič pijemo.« »Sedimo za mizo, pojejmo ostanke, da ne bomo tega domov nosili.« »Prav imaš, Balaž, končajmo še to. da pred tcmoj domov pride- mo.« »Pa zapojmo si še tisto: Bratci, veseli vsi, tralalala . Ti. Neža, ki imaš tako tanko grlo. vzemi naprej, mi bomo pa cekuntali.« »Dobro smo io 7psuknill, zdaj p« ali hodimo ker Arni že takšno silo dela.« »Flakša je v pivnici, tisto še na- lijemo. pa janževc--? spijemo, po- tem pa domov!'( Ko sta že Arni pa Neža sama Šla proti domu, pravi mož; »Ne vem, če sva prav napravila ali ne; pa saj še ima Ajnčika zadnjo be- sedo.« »Arni, Ajnčika bo vesela.« »Misliš?« »Boš že videl!« »No, potem pa mi ne bo žal. Franček je res vri pajbar, meni se dopadne. Dosti ravno ne bo prinesel, pa če si bosta le dobra!« »Sta že prišla? Mislila sem, da vaju še ne bo,« ju nagovori hči. »Nesi, Ajnčika, flakšo v pivni- co, natoči srabljivec pa ga pri- nesi na mizo, da ga še ti kušaš.« »Natoči nam, mati; Tako, zdaj pa pijmo!« »Le gutni, Ajnčika, jutri boš imela oglednike« »Kaj? Oglednike? Oče, katere?« »No, če zadeneš . . .« »Anti tisti ne bodo, ki bi jih jaz rada.« »Pučlov Franček nameni prit'!« »Oh, moj ljubljeni, zlati oče!« reče Anjčika in jih objame. NI NESPAMETNO ... Kdor stori napako in se ne po- boljša, ta šele ravna narobe. Nerodno je za nespametne, da o pametnih stvareh mislijo, da so nespametne. * Redkokdaj srečaš človeka, ki bi bil sposoben spoznati svoje napa- ke in to priznati tudi sebi. * Z življenjskimi močmi je tako kakor z vinom: če jih preveč uži- vamo, se hitro potrošijo. * Spoštovanje brez oblike je kle- čeplastvo, previdnost brez oblike je plašnost. junaštvo brez oblike je upor in odkritosrčnost brez oblike je grobost. LJUBLJANA NEDELJA, 13. DECEMBRA 6.00 Eudnica. 6.05 Poročila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.10 .Nekaj domačih. 6.30 Popevke in zabav- ni zvoki za nedeljsko jutio. 7.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in ohjava dnevnega sporeda. 7.15 Rekla- me. 7,30 Radijski ko;edar in prireditve dneva, 7.35 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v, Rudolfa Stariča. 8.00 Mla- dinska radijska igra: SncRuljčica. 9.05 Zabavna matineja. 9,40 Domače viže za nedeljsko dopoldne. 10,00 Se pomnite, tovariši . . . Ivan Tlaker-Luka: Dal seoi besedo. 10.30 Pokaži, kaj znaš (Posnetki javne oddaje z dne 12. dec. 1959). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in ipo- zdravljajo I. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 Za našo vas. 13.50 Lahek spored za podeželje. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo-II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved i'n obvestila, 15,15 Reklame. 15.30 Karol Pahor: Narodne za solo zbor in orkester, 15.45 Zabavni orkester Rn:>haele 16,00 Humoreska tega tedna — Alfred Polgar: Tri pikre, 16,20 Melodije za vas, 16,50 Franz Lehar: Dežela smehljala, odlomki iz istoimenske operete. Izvajajo: solisti ljubljaniske Opere. Ljubljanski ko- morni zbor in orkester Slovenske filhar- monije dirigent Jakov Cipci. 17.30 Ra- dijska igira — Fred Denger: Minuto pred dvanajsto. 18.04 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skber- neta. 18.30 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v amolu. 19.00 Ob- vestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poro- čila. 20.05 Izberite melodijo tedna (za- bavna glasbena oddaja z nasradO). 20.50 Claude-Yvore: Snita St. Moritz. 21.00 Z arijami skozi stoletja. 22,00 Na- poved časa, ooročila, vremenska naoo- ved in pregled fporeda za naslednji dan, 22,15 Oddaja za naše izseljence, 23,00 Poročila in pregled tiska, 23.10 Popevke na tekočem traku. 23.35 Joh, Brahms: Sonata za violino in klavir v A-duru, Intermezzo v a-molu. 24,00 Zad- nja poročila in zaključek oddaje. Pouk na gospodar, šoli V Gorišnici je pričel 23. novem- bra ti. pouk na kmetijski gospo- darski šoli, ki ga obiskuje v 2 od- delkih 13 dečkov in 25 deklet. Predavanje iz slovenščine, bio- logije, kmetijstva, gospodinjstva, zdravstva in računstva imajo 2 krat na teden po 5 ur popoldne, ker so predavatelji sicer zaposleni na osemletki. Za tako šolo v Gorišnici je ka- zalo celotno območje veliko zani- manje, saj se nabere v 2 letih to- liko mladih ljudi, da je vredno na- daljevati s kmetijsko gospodarsko šolo in omogočiti mladim kmetij- skim proizvajalcem do strokovnega znanja, ki jim je potrebno za vsakdanje delo in življenje. NOVI KRVODAJALCI 26. novembra so darovali kri prebivalci od Lovrenca in okolice. Vsem darovalcem in odličnemu or- ganizatorju tcv. Pucko Janezu se v imenu bolnikov iskreno zahva- lj'Ujemo Krvodajalci so: Franik Amalija, Pu.ko Minka, Fideršek Matilda, Bogme Frida, Pintar Jožef, Kranjc Marija, Peršuh Franc, Strmšek Alcjz, Medved Stanko, Pernat Fr., Medved Ana, Piavčsk Ana, Ivan- rič Ivanka, Belca Ana, Puiko Ama- lija, Peršuh Anton, Saše Ana, Kri- žan Ana, Knaflič Marija, Brumec Jera, Pernat Ana, Berantč Matilda, .Murko Justina, Bela Terezija, Be- ranič Elizabeta, Peršuh Marija, Drevenšek Neža, Dolenc Janez, Turk Milica, Murko Marica, Med- ved Ana, Plavčak Rozalija, Bogme Angela, Žunkovič Otilija. Ivanuša Marija, Pišek Terezija, Dcmanjko Cecilija, Majer Rczalija, Kranjc Katica, Pernat Mairija, Kosec Ma- rija, Zavrtanek Neža, Pianinšek Anton. 6revenšeik Janez, Horvat Marija Emeršič Janez, Holc Ka- rel Bračič Jožef, Peršuh Jože, Brencelj Rudolf, Peršuh Jože mL, Belca Janez, Božič Vilma, Pucko Janez. Medved Jože, Osi Alojz. 3. decembra pa so darovali kri prebivalci iz Juršinc in okolice. Darovalcem za darovano kri se v imenu bolnikov zahvaljujemo, prav tako drbrim organ-zatorj?m Čeh Marici, Čuš Mariji, Plgnar Janezu in Glazer Fridi. Krvodajalci sa: Kacjan Stanko Kolmanič Alojz, Lubec Anton. Zni- darič Neža. Plohi Janko, Tašner Roza, Toš Janez, Žnidarič Franc, Mikša Katarina, ' Belšak Marija, Šek Verona. B'idja Cecilija, M-he- lič JuHjana, Plohi Elizabeta, Golob Janez, Jurič Franc ml., Jurič Fr. st., Muršič Antcnfja, Kojc Franči- ška, Koze'/] Gencvefa, Šošterič Ana. Toplak Štefka, Čuš Manja, Čeh Marica. Kocuvan Marija, Me- saric Jože, Zmauc Vinko, Jurič Maks Pušnik Tomaž. Kolmanič Hedviko, Lcvrec JuMjana. Toš Ignac, Vajnoartner Janez. Belec Jožica. Šalamun Jože. Toš Marija. Vogrinc Anton. Toš Franc. Holc Marija, ko^-bu« Angela, MiiW.šg An- tonija TaSner Katairina. ŠaJprnun Terezi'r. B-h-nc RozRlija. Muhič Roza, Štebih A'f^jz, Muhič Marija Štebih Slava Šnštarič Zora. ReD Gera. Irao'ič Kat^rjna, Čuš .Alojz Kovačec Mar-:iq š.i.i;tarič Tn»-ezija P^chl Vprcna Horvat Kat^^-ina. Brum^^n Fj-anc P^oh' Anton D^b- nik Ana, Šegula Ana, Čeh Marija. Toš kqtp'-rna, MRtiašič Marija. Čuš Ana Horvat Tere/ ja. Topiak Ana. Kondič Lz^ Č^h EMzabeta, Tonipk KBtica P'ohi Ana. Ostali so š-^ Pk-hl Pavla. Vrtif Vjika, TWš°.k E'izab°ta. Klenn^-- š&k H-'-'^^ Postaja za transfuzijo krvi Ustanovit V &eRiraineia mla- dinskega pevskega zbora Pod okriljem občinskega od- bora prijateljev mladine in Glasbene šole v Ptuju smo usta- novili mladinski pevski zbor. Sestavlja ga 75 izbranih učen- cev pevcev in pevk štirih ptuj- skih osnovnih šol, K pevskemu zboru se je priglasilo 260 učen- cev in učenk. Zahtevna indivi- dualna preizkušnja glasov je pokazala, da je med prijavlje- nimi učenci mnogo glasbeno na- darjenih otrok. Izbrani so bili najboljši pevci, 22 dečkov in 53 deklic. S tem so izpolnjeni po- goji, da se bo ta ptujski cen- tralni mladinski pevski zbor ugodno razvijal. Redne pevske vaje bodo ob ponedeljkih in četrtkih ob 17.30 (ob pol šestih zvečer) v Glasbeni šoli. Prosim starše otrok, da podpro mladin ski pevski zbor s tem, da skrbijo, da bodo mladi pevci pevske vaje redno obiskovali. Reden obisk je potreben zlasti zato, ker bodo člani zbora šli skozi zborovsko pevsko šolo, tako imenovano šolo lepega petja in študija zahtev- nega programa tri- in štiriglas- nih zborov slovenskih in jugo- slovanskih avtorjev. Mladinski pevski zbor smo ustanovili z željo, da kar največ prispevamo k poglobitvi pevske vzgoje mla- dega naraščaja. Tovari.šem šol- skim upraviteljem vseh štirih osnovnih šol se zahvaljujem za razumevanje in podporo. Drago Hasl Zbori organizacil Rdečega križa OBČNI ZBOR V BOROVCIH Preteklo nedeljo je RK Borov- ci polagal letni obračun dela na polju zdravstvenega prosvetljeva- nja, pri organiziranju tečajev, nu- denju prve pomoči v 74 primerih in zbiranju krvodajalcev. Organizacija ima več članov kot je hišnih številk, in se je letos dvignilo število članstva na 130. 105 navzočih članov na občnem zboru je z zanimanjem poslušalo izčrpna poročila, in na koncu dalo vse priznanje odbornikom posebno pa mladi predsednici mladinki Bezjak Nežiki, ki je letos dala or- ganizaciji novega duha in mla- dostnega poleta. Izvoljen je bil novi odbor in za predsednico je bila ponovno izvo- ljena Bezjak Nežika. Po sklepih so bile nakazane nove smernice dela za prihodnje leto, za kar se je članstvo in novi odbor zavezal, da jih bo s skupni- mi močmi izvršil. Občnemu zboru je prisostvoval član 10 RK tov. Nasko Franc. OBČNI ZBOR NA HAJDINI V osnovni šoli na Hajdini se je v nedeljo zbralo članstvo RK — nad 300 jih je bilo — ter s tem zadalo odboru preglavice ker je največji razred bil premajhen. Iz poročil smo slišali, da je bilo v preteklem obdobju storjenega mnogo za zdravje ljudi, prva po- moč je bila nudena v 138 prime- rih. Aktivisti so v tednu borbe proti TBC obiskali bolnike in dva najpotrebnejša sta prejela denar- no pomoč. Organizacija je zbrala 96 krvodajalcev. Od Občinskega odbora RK je prejela organizacija pomoči v hrani, oblačilih in sani- tetnem materialu v vrednosti 800.000 dinarjev. Občnemu zboru sta prisostvovala člana 10 RK Majcen Mirko in Zupane Milan. Vsi člani so si ogledali filmsko predstavo o najbolj razširjeni bo- lezni — revmatizmu in zdravlje- nju te ter domači film »Dolina miru«. Predstavo je organizirala osn. org. RK s pomočjo okrajnega odbora RK Maribor. OBČNI ZBOR V KIDRIČEVEM Osnovna organizacija RK Kidri- čevo je v torek pregledala delo preteklega leta. V prostorih kluba DIT se je zbralo preko 150 članov. V poročilih in v diskusiji je bi.o pregledanih več sklepov in smer- nic za delo v prihodnjem letu. Omenimo naj, da je organizacija zbrala 154 krvodajalcev, prirejala predavanja zdravstvene vzgoje itd. V bodoče je sKienud puavellll vi.u skrb boroi proti aiKonoazinu predvsem pn middo.etnikin. šte- vilo Članstva se je povečalo Zd b5 in steje danes urydnizacija oiu cianov. Pomoč od Občinskega odbora RK v nrani in obiacihn v vrednosti 800.0UU dinarjev je razdema med socialno ogrožene in ooiiiiKe IbC. Po sklepu lO OOuK je bua tej organizaciji priključena vas Nji- verce, ki je doslej pripadala os- novni organizaciji kK Hajdina, glede na to, da ta vas v vseh ostalih političnih in družbenih or- ganizacijah deluje v Kidričevem. Članstvo je izreklo vse prizna- nje dosedanjemu odboru za njego- vo delo, predvsem pa neumorne- mu predsedniku tov. Valterju Ko- lariču. -ač- šole so dobile novo opremo Podjetje »Splošno mizarstvo in žaga« Ptuj je izdelalo za osmletke v Ptuju, na Bregu, Cirkulanah, Žetalah, Polenšaku, Majšperku, Vi- tomarcih in Gorišnici novo šolsko opremo, mizice, stolčke in drugi potreben inventar. Z novim inven- tarjem pa bodo opremljene za tem tudi ostale šole v ptujski občini. Že izdelana in večinoma že do- bavljena oprema stane okrog 4 mi- lijone dinarjev in je izdelana po sodobnih načrtih šolske opreme. Iz navedenih šol je bilo nujno odpra- viti staro šolsko opremo, ki je služila svojemu namenu najmanj 50,let in že zdaleč ni bila več pri- merna za sodobne šole. Rojstva, poroke in smrti na magičnem področfu PTUJ rojstva. Dečke so irodile: Ana Horvat, Dcirnava; Elizabeta Za- dravec, Hermanci 11; Martina Pe- tek, Spuhlja 129; Jožefa Arbeiter, Kranj; Ljudmila Šibila, Trmče 75; Marija Kcrez, Nadole 36; Marta Majcen Loperšice 34; Pavla Ku- kovec. Mestni vrh 20; Štefka Hu- tinsk., Selce 57; Štefanija Polaj- žar, Pobrežje 58. — Deklice .so co- dile: Greta Varja, Ormcž; Martja Vidovič, Paradiž 7; Marija Mlakar, Sp. Jablane 10; Silva Rakuša, Obrez 115; Jerica Šerdoner, Star- še 50; Rozalija Lončarič, Skorba št. 31; Julijana Špehonja, Kidri- čevo 5- Elizabeta Toan, Kolaro- vec 40; Marija Kauč.č, Dornava 2; Kristina Schrok, Prepolje 30; Sta- nislava Janžekovič, Markovci 67. Poroke; Ignac Golob. Brstje 15, ;n Ivana .Arko, Ljubljana; Janez Strucl, Budina 54, in Kristina Bru- men, Zabovci; Dimitrije Mitrev- ski, Ptuj Dravska 3, in Doroteja Kašovic, Ptuj, D:avika 3; Andrej Herega, Ptuj, Jadranska 8, in Do- roteja Šur:na. Ptuj, Slovenski tro št. 11; Radcsav Popovič, Petrinjp in Terezija Brglez, Ptuj, Prešer- nova 7. Smrti. Avgust Dragar (1897) Ptuj, Rogaška 7, umrl 4. decem- bra 1959; Marija Vaupot:č (1882) Ptuj, Štuki. umrla 5. dec. 1959; Marjan Krajnc (1959), Meje 15; Marija Korenjak 0 884). Ormož umrla 6. dec. 1959 211 EU.tl&Ilfll kkniB* renco u ^etaciii v nedeljo, dne 6, decembra, se je zbralo v Prosvetni dvorsni v Žetalah okrog 35 mladincev in mladink na letno konferenco. Iz podanih poročil je bilo ugotov- ljeno, da mladinska organizacija to leto sploh ni nič delala, kar j« seveda zelo velika napaka. Po dosedanjih podatkih je v aktivu LMS Zetale okrog 65 niladincev in mladink. Mnogo je takih, ki še sploh niso prišli na mladinski sestanek, predvsem zaradi tega. ker jih starši ne puste ali pa naj- dejo kakšen drug izgovor. V ko- likor pa starši smatrajo, da se na mladinskem sestanku obravna- vajo kakšne stvari, ki ni»o ta mladino, im.ajo pravico pri- sostvovati in še jih celo vabimo, da se udeležijo mladinskih se- stankov. v svojem poročilu je povedal sekretar, da je potrebno napra- viti prelomnico v organizaciji LMS Zetale in pričeti s temelji- tim delom, kajti mladina v tem mladinskem aktivu j« voljna de- lati in vsled tega je potrebno izvoliti dobro vodstvo. Prav t»ko je potrebno, da mladinski orga- nizaciji pomagajo vse ostale or- ganizacije, predvsem pa organi- zacija ZKS. Mladinska organizacija v Že- talah si je izvolila novo vodstvo in upa, da jo bo to ob pomoči ostalih organizacij dobro vodilo. Plan dela pa bo sestavni sekre- tariat, ki so ga izvolili. _Avgust Holc Kaj delajo sovjetski pisatelji Pisatelj Vsevolod Ivanov piše roman Ji-Zmaga nad . Sibirijo«, v katerem oripoveduje o življenju skupine geoloških raziskovalcev. Ana Karava jeva pripravlja d«lo »Ne moreš se ustaviti«, v kate- rem opisuje sovjetsko tovarniško mladino. Več sovjetskih prisate- Ijev pa pripravlja prevode in žrbir^ ke tujih knjižnih del. V žetalah ni pouka Po odločbi sanitarne inšpokcije okraja Maribor v šoli v Žetalah Od 2. decembra do 14. decembra tl. ne bo pouka. Na območju Zetal in Majšperka je namreč izbruhnila epidemija oslovskega kašlja in je v vseh razredih teh dveh šol zbo- lelo 137 učencev, ki morajo zaradi zdravljenja ostati doma. Namen začasne prekinitve pouka je zaščititi pred obolenjem ostale šoloobvezne Otroke okoliša Maj- šperk in žetale, na drugi strani pa je težko nadaljevati s poukom, če manjka nad 100 učencev. ..Dnev se še niso iz. ii.. Čeprav nerad pogrevam stva- ri, vendar si ne morem kaj, da ne bi napisal nekaj zabavnega na temo, o kateri sem že pisal pred tedni, to je o »sodnem dnevu«. Prišel in tudi minil je tisti »usodni« 8. december, ko je bila napovedana tridnevna tema in za njo — »sodni dan« ... Ne bo odveč, če bralcem opi- šem, kako sem dočakal ta dan. Na predvečer, t. j. 7. t. m., je imela moja stara zelo dosti opra- vil v gospodinjstvu. Ker se v njeno delo praviloma ne vtikam, se nisem zanimal, kaj vse je po- čela. V spalnico, ki ji po domače pravimo štibelc, je prišla šele po 10. uri. Nekoliko sem bil za- čuden, da ni utrnila luči, kar je sicer bila njena stalna naloga. Hotel sem sam obrniti stikalo, ker elektrika stane, a mi ni pu- stila. Želel sem ugotoviti, kaj ima za bregom? Da koristno iz- rabim svetlobno energijo. Sem prebiral Prešernovo knjižnico, ki mi jo je dan prej prinesel naš tovariš poverjenik. Ob tem sta urna kazalca kaj hitro prekora- čila dvanajsto. Tedaj pa, glej šmenta. luč naenkrat mrkne! Ne vem. ali se je električar hotel pošaliti, ali pa so dejansko bila potrebna kaka popravila na transformatorju? Posvetilo se mi je (ne v sobi, temveč v glavi) šele tedaj, ko je stara začela glasno moliti . . . Nekaj časa sem mirno poslušal, potem bruhnem v krohot. V krogu domače dru- žine si kaj takega lahko pri- voščim, drugače pa ne. ker bi zaradi žalitve verskih čustev, lahko prišel pred sodišče. — Na moj smeh odgovori stara: »Se zr tiste, ki vate ne verujejo — oče naš , ..« — Ko ie končala, je ho- tela pretTkusiti še »žegnane« rekvizite, ki jih je imela pri- oravliene nekje v bližini. S sve- čami lahko daš ^^žeffnflti« baie tudi vžigalice. V svoji »nad- naravni« zmedenosti iih ni takoi otinala. zato jo vprašam, če ji naj po^vrptim z vžigalnikom'' Res sem vkresnil in si priženi "igareto. v tem pq tudi ona z vži- tralico svečo. Seveda moj vž^aal- -Ik za njo ni bil zadosten doknr V podkrenifev svoie trditve, da -'ore tudi »nežegnane« stvari 11 c^froirio '^■!^e. ki m' od in staro olje, ki mi je ostalo od letošnje mlačve ... Namero mi je preprečila žarnica, ki je prav tedaj spet zasvetila ... Ker se je zjutraj, kljub nizki oblačnosti in 7Rmeglenosti, le zdanilo kot obii.ajno, je mojo staro prevzelo globoko razočaranje, ki je na njo še vzgojno vplivalo, saj mi je svečano obljubila, da podobnim stvarem ne bo nasedala nikoli več... To sem opisal zaradi tega, ker se držim tistega pregovora o po- metanju pred lastnim pragom. Ker sem to tudi storil, si dovo- ljujem nekoliko vrstic o tem, kako je bilo pri nekaterih dru- gih v naši vasi. Ze dan pred tem so pobožne vaščanke. in ne 8amo č>ne, zelo utrudile našega župnika. Baje je na ta dan opravil skoraj polo- vico planiranih »adventnih spo- vedi« — to je spadalo v okvir duševnih priprav na »sodni dan«. — Nekateri gorečneži pa so se. predvsem za napovedano »tridnevno noč« tudi materialno dobro založili. Tako SO na pri- mer vse škafe in čebre napolnili z vodo (kdo bo v temi taval k vodnjaku), pripravili klajo za 72-urno krmljenje živine in svinj, nakuhali dovoljne količine j6- stvin za mrzlo prehrano družine in podobno. Seveda je naslednji dan pri- nesel vsem zanesenjakom zelo hladen tuš — mislim moralni, materialni je začel škropiti Iz oblakov šele na večer. Vso opisano dejavnost pa so povzročila neka skrivnostna pisma in z »zlatimi« črkami ti- skana obvestila, ki baje krožijo po vaseh. O tem sem poizvedovaJ pri večih sovaščanih. toda med njimi nisem našel direktnega očividca teh pisem. Vsi so se opirali na informacije, uradno nepriznane agencije BčBr (baba cula — baba rekla), ki podrobno prenaša vsebino in obliko teh pi?om in obvestil... Menda bo tega dovolj. zatO nismo končujem z v^prašanjem in odgovorom.: Ali je med nami vrlimi Polianci res precej po- dobnih lahkovernih bedakov? Goto\-o ne. zato pa te posamez- nike(ce) s skupnimi prizadevanji i^imprej spravimo na pot trez- nega presojania' ^rane STRAN 4 PTUJSKI TEDNIK PTJJ, 11. DECEMBRA 1959 Nič V€č LEDVSČ^ilH OPERACIJ Duna-j&ki zdravnik dr. Bertrand Bibufi je na nekem zdravniškem sestanku poročal o pojavu, ki ga šteje kot enega najbolj koristnih primerov svoje zdravniške prakse. Po naključju se mu je namreč posrečilo odkriti sredstvo za zdravljenje večine žolčnih kamnov brez operacije. Pred štirimi leti je prišla k nje- mu starejša ženska in ga vpraša- la, ali bo res morala na operacijo zaradi ledvičnih kamnov. Leto dni poprej ji je strokovnjak za ledvič- ne bolezni nujno svetoval tako c^peracijo, zdaj pa že nekaj mese- cev ne čuti bolečin. Dr. Bibus io je dal preiskati in ugotovili so, da je ženska pop>ol- noma zdrava, čeprav je še pred letom dni rentgenska slika poka- zala v njenih ledvicah pravi »ka- mnolom«. Zdravnik je bolnico na- tančno izprašali o njeni dieti in o drugih podrobnastih. To, kar miu je ženska izpovedala, si je natanč- no zapisal in začel njene izkušnje izvajati pri drugih bolnikih s ka- mnom v ledvicah. Tako je zdra- vil sedem oseb in pri vseh so kamni izginili najka.sneje v letu dni. In v čem je skrivnost njegovega zdravljenja oziroma predpisane diete? Osnova je v tem, da bolnik lahiko uživa tisto, kar mu diši In tekne. Poleg tega pa mora vsak dan popiti še sok dveh limon. Na- mesto z^letene in nevarne ope- racije torej zadostujeta dve limo- ni dnevno. Na kliniki primarija Bfbusa so uvedli to dieto kot sestavni del splošne terapije. Doslej še ni bilo primera, da bi takšno zdravljenje odpovedalo. Seveda pa ta novi način zdrav- ljenja ne velja za ledvične kamne vseh vrst, ampak le za tiste, ki ,so nastaili iz sečne kisline, torej za večino primerov. OpazHi pa so določeno izboljšanje tudi pri bol- nikih, ki imajo drugačne ledvične kamne. Najsvetlejša žuželka Najsvetlejša žuželka na svetu je hrošč kukujo. Ta živalca, ki živi v Indiji, je tako svetla, da jo do- mačini uporabljajo za žepno sve- tilko. Če napolnite steklenico s temi žuželkami, je luč dovolj močna, da zdravnik ob njej ope- rira. V Južni Ameriki pa živi hrošč, ki s svojo svetlobo privablja sa- mico. Vsakih šest sekund se za- bliska in če mu je samica voljna odgovoriti, se tudi zablLska — vendar v presledkih po dve se- kundi. Ženske so vedno neučaka- ne! Novo kožo ]e dobil v neki tovarni v l.udvvigshafnu se je zgodila nesreča. Najbolj je bil poškodovan 19-letni delavec Walter Berndt. Dobil je hude ope- kline. Zgorelo mu je 70 odstotkov kože. Dve sto tovarniških delav- cev se je prijavilo k plastični ope- raciji, da bi rešili tovariša. Kirur- gi so presadili 10.600 kvadratnih* centimetrov kože prostovoljcev. Nesrečnik bo kmalu zdrav. ŠAH DPD Svoboda — SD Ptuj pri- redi v torek, dne 15. t. m. brzo- turnir za mesec december. Pri- četek ob 19. uri v Narodnem do- mu. Prijatelji šaha vabljeni! Športne igre v čast Dneva republike v počastitev dneva republike sta se v Ptuju srečali nogometni enaj- storici Aluminija iz Kidričevega in domača Drava. Oba sta v jesen- skem delu prvenstva zasedla višja mesta v ligi ter je bila igra na dostojni višini. Ekipi sta nastopili v najmočnejših postavah ter je bila igra v začetku precej izenače- na. Šele v 17. min. domačini iz prostega strela dosežejo vodstvo, ki pa ni trajalo dolgo. Gostje so strnili svoje vrste in pričeli zelo nevarno ogorožati vrata domači- nov. Nekaj minut kasneje, po le- pem prodoru Sonšak rezultat ize- nači. Igra je postajala vedno bolj zanimiva, toda napadi obeh ekip niso želi uspehov. Napadalci obeh moštev so precej zadrževali žogo v kazenskem prostoru, tako da je obramba z vratarjem na čelu bila stalno na svojem mestu; Šele tri minute pred koncem prvega pol- časa domačini zopet povedejo po Erhatiču. Mii; to pozneje gostje na zelo lahek način zopet izenači- jo po Vodušeku. V drugem delu smo pričakovali, da bo rezultat izdatnejši. Toda igra je postala le- žerna in nezanimiva. Ekipi se ni- sta več preveč trudili in je žoga prehajala iz polja v polje, toda pred vrati ni bilo strelca. Sodil je pred 300 gledalci dobro Pliberšek iz Maribora. V predtekmi sta se pomerili drugo moštvo Aluminija in sind. ekipa Tovarne Avtoopre- me. Tekma je bila izenačena in se je končala z neodločnim rezulta- tom 1:1. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 11. do 13. decem- bra franc. barvni film »Pari- žanka« in od 14. do 17. dec. domači barvni film »Edini iz- hod«. KINO KIDRIČEVO predvaja 12. in 13. dec. amer. barvni film »Vsi me lahko ubi- jejo«; 14. in 15. dec. ameriški barvni film »Davek na krutost« ter 16. in 17. dec. mehiški film »Ne zanikam svoje preteklosti«. KINO MURETINCI predvaja 12. in 13. dec. Češki barvni film »Do- bri vojak Švejk«. KINO VEDROST. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 13. decembra ameriški film »Tujec je klical«. PRODAM MAJHNO POSESTVO VSEH KULTUR TER HIŠO z go- spodarskim poslopjem v bli- žini Ptuja po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 2 ha zemlje z mladim sadon^osnikom v Krčevini 131 — ob Dravi — prodam. KOVINSKE DELE ZA STLIDENEC z lesenimi cevmi prodam. Pra- protnik. Mlinska cesta 3, Ptuj. MAJHNO POSESTVO NA ZGORNJI HAJDINI 71. pošta Ptuj, pro- dam. DVOST.A.NOVANJSKO HIŠO pro- dam. Eno stanovanje takoj vse- Ijivo. Franc Goričan, Maribor, Pobrežje, Črnogorska 4. SOBO V PTUJU išče solidna na- meščenka. Naslov v upravi. PRAZNO ALI OPREMLJENO SO- BO IŠČEM. Pomagala bi v go- spodinjstvu. Naslov v upravi. IZGUBILA SEM ŽENSKO, ZLATO ZAPESTNO URO. V soboto, 5. decembra, v Ptuju med kinom in postajo. Poštenega najdi- telja prosim, naj jo proti na- gradi odda v upravi. Zahvala Ob bridki izgubi naše mame, stare mame in tašče ROZE BRGLEZ se naiorisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prij-ateijem, ki .so jo spremili na njeni zadnji pKDti. Še posebej se zahvaljujemo mestni godbi, vsem darovalcem vencev in cvetja ter sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali in nam izrazili sožalje. Družina Brglez Zcshvala Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša mama V A U PO TIC MARIJA iz Štukov pri Ptuju. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojno spremljali 7. decembra t. 1. na njeni zadnji poti na ptujsko pokopališče in njen grob obložili z venci in cvetjem. Posebej se zahvaljujemo ko- lektivu »Delte«, Ptuj, za venec in udeležbo na pogrebu, zdrav- niku dr. Vladimirju Pircu za zdravljenje pokojnice, proštu g. Greifu pa za poslovilni govor ob odprtem grobu. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: mož Mihael, sinova Ivan in Franc ter ostalo sorodstvo. Zahvala Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata in tasta AVGUSTA DRAGARJA. upokojenca iz Ptuja, Rogaška cesta 7, se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam pismeno in osebno iz- razili sožalje, ga spremljali na zadnji poti na hajdinsko poko- pališče ter njegov grob obložili z venci in cvetjem. Istočasno se zahvaljujemo zdravniku dr. Vladimirju Pircu iz Ptuja, ki je bil pokojnemu ob vsakem času njegove bolezni v pomoč in tolažbo. Hvala še hajdinskemu duhov- niku za pogrebni obred in pev- cem za žalostinko ob odprtem grobu. Ptuj, v decembru 1959. Žalu.ioča družina DRAGAR Izvozno podjetje »PERUTNINA« PTUJ proda sledeča osnovna sredstva: 1. Hladilni kompresor LINDE T 20 z elektromotorjem in kondenzatorjem, 2. aparat za avtogeno varjenje karbidni, 3. elektromtor Elin štev. 81270 KS 0,18. 4. kopalna pad s pečjo, 5. stiskalnica za seno, 6. balančna tehtnica 10 kg, 7. stroj za sortiranje jajc, 8. pult — mali, 9. štedilnik stari — železni, 10. dve postelji s posteljnimi omaricami, 11. pisarniški naslonjači — rabljeni, 12. rabljeni stoli (4 kom.), 13. miza navadna — rabljena. Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb v Ptuju razpisuje mesto komercialista Pogoj: uslužbenec teks tiln-e stroke z večletno prakso. P;ača po pravilniku o plačah zavoda. — Na.stop službe čimprej. Ponudbe na uprav o zavoda najkasneje do 15. decembra 1959. Poslovni uspehi gostišča v letu 1958 in perspektiva bodočega razvoja Gostišče »Pri sejmišču« Ptuj je bilo ustanovljeno oktobra 1954. leta. Gostinsko dejavnost opravlja v najetih poslovnih lokalih, za ka- tere plačuje letno 126.000 dinar- jev najemnine. Prvo leto po usta- novitvi je bilo gostišče brez last- nih osnovnih sredstev. Uporabljalo je tudi izposojen gostinski inven- tar, ki ga je pozneje odkupilo, de- loma pa nadomestilo z novim. Zaradi teh okoliščin se gostišče v prvih letih obstoja ni moglo hi- treje razviti. Organiziralo je le točilnico na sejmišču, v kateri je opravljalo gostinsko storitev ob sejmskih dnevih. Na ta način si je ustvarilo do leta 1957 okrog milijon dinarjev lastnih skladov, ki jih je uporabilo za obnovo go- stinskih prostorov, za nakup no- vega gostinskega inventarja in za nabavo hladilnika. S temi investi- cijskimi naložbami si je gostišče znatno izboljšalo pogoje za kultur- nejšo postrežbo in kvalitetnejše gostinske storitve, ki so se učin- kovito odrazile iz leta v leto v po- večanem prometu. V razdobju od leta 1956 do leta 1958 se je vrednost gostinske sto- ritve gibala takole: leto din indeks 1956 8328 100 1957 8946 107 1958 10.442 125 _ V letu 1958 se je obseg gostin- skih storitev povečal na 10,4 mi- lijona dinarjev ali za 16 "/o v pri- merjavi z letom 1957. Celotni do- hodek je podjetje razdelilo za po- samezne potrebe v sledeči višini: din materialni in poslovni stroški 7,484.511 prometni davek in prisp. iz dohodka 999.000 čisti dohodek 1,959.000 od tega za: osebni dohodek (s pri- spevki) 1,698.927 skladi podjetja 260.073 Podjetje je v preteklem letu za- poslovalo poleg upravnika še 2 na- takarici in 2 kuharici, medtem ko je Icijigovodske posle opravljal honorarni knjigovodja. Letos so se pogoji poslovanja bistveno spremenili, ker so bili ukinjeni tradicionalni živinski sej- mi v Ptuju. Zaradi tega bo pod- jetje organiziralo svoje poslovne enote v Markovcih in drugod nai ptujskem polju, kjer so gostmski obrati najbolj potrebni. Obstoječe gostišče ob Ormoški cesti pa na- merava preurediti predvsem za potrebe turizma, V ta namen je že pripravilo načrte za ureditev gostinskega vrta in postajališče za motorna kolesa, za kar bo po- trebno predvidoma 2,5 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Krateh pregled o posloui^nfu in bodoče naloge. Gostišče »Bračič« ptuj je bilo ustanovljeno 31. nov. 1952. Go- stovati je začelo v zastarelih p>o- slovnih lokalih, ki niso več ustre- zali sodobnim zahtevam in sani- tarno tehničnim predpisom o ureditvi gostišč. Težke objektivne pogoje je de- lovni kolektiv uspešno premagal, kar je razvidno iz povečanega obsega gostinskih storitev. V letu 1958. je znašala vred- nost vseh gostinskih storitev 7,2 milijonov dinarjev. V primerjavi s prejšnjimi leti pa se je indeks obsega gostinskih storitev gi- bal tako-le: 1956 — 100. 1957 — 110, 1958 — 122. Iz te pri- merjave je razvidno, da se je ob- seg gostinskih storitev povečal povprečno za 10 odst. na leto. kar je popolnoma v skladu z družbe- nim planom gf^sp^odarskega raz- voia občine Ptuj v razdobju 1957 — 1961. Povečani obseg gostinske sto- ritve pa je iz leta v leto zahte- val od uslužbencev večje napore in opozarjal na preureditev sani- tarno-tehničnih naprav. Zaradi tega je gostišče v letu 1958 pri- stopilo k popolni obnovi gostin- skih prostorov in k izgradnji novih sanittrij. V ta namen je uporabilo 600 tisoč dinarjev last- nih sredstev in 1 milijon dinar- jev investicijskega kredita. Te in- vesticije so omogočile, da se je gostišče po svoji tehnični ravni uvrstilo med najboljše gostin- ske obrate v Ptuju in postalo po- memben činitelj tudi v pogledu družbene prehrane, k: jo že nu- di 60 rednim abonentom. .. Gostišče je v letu 1958 organi- ziralo tudi bife v kinu, ki posluje v omenjenem obsegu samo pred pričetkom kino predstav, poslova- nje v glavnem obratu pa je b:lo dva meseca prekinjeno zaradi obnove in čiščenja. V letu 1958 je gostišče zatposlovalo poleg uprav- nice še 1 natakarico, 1 kuharico, 1 kuhinjsko pomočnico in 2 ho- norarna uslužbenca z nepopol- nim delovnim časom. Celotni dohodek v znesku 7,2 milijona dinarjev je bil razdeljen oziroma porabljen za sledeče fX)- trebe: mat. in poslovni stroški 5,060.950 din 70,4 odst. osebni dohodek s prispevki 1,270.023 din 18.0 odst. prometni davek 555.000 din 7,4 odst. pavšal, prisp. iz dohodka 113.000 din 2,0 odst. skladi podjetja 163.020 din 2,2 odst. Iz strukture doseženega celot- nega dohodka je razvidno, da je gostišče poslovalo z majhnimi re- žijskimi stroški, ki bi bili še znatno nižji v razmerju s celot- nim dohodkom, če bi bilo gosti- šče poslovalo vseh 12 mesecev. Z doseženimi uspehi si je go- stišče ustvarilo dobro material- no osnovo za bodoči razvoj in prehod v gostinsko podjetje. Zato je že med letošnjim letom, sporazumno z občinskim ljudskim odborom, pripojilo nekdanji go- stinski obrat KZ v Rogoznici in kavarno v Ptuju. S tem je ne- koč »nepomembno« gostišče sto- pilo v ospredje novih organiza- cijskih oblik, '!oma v skladu s potrebami in možnostmi podjetja. Udaja »Ptujski tednik« Direktor ivan KranjČK' Orejuic >db<)i )Oo<>v.,rn .r.>ucAkd ciskaroa Maribvf. Leiu« oaročnin« !}0Q d« {»olietaa 250 dm.