PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ' ~ P Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ s GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. LETNIK (VOL.) LIL Velika ruska zmaga na severu VEČ KO 20,000 NEMCEV UBITIH; VELIKO UJETIH NAŠI MARINI NE ODNEHAJO NAZIJSKA ZVERINSTVA TUDI "PO NAČRTU" Današnje poročilo kaže, da so Nemci "po načrtu" izvrševali svoja zverinska početja nad civilnim ruskim prebivalstvom; nekaj nazijskih krvolokov je že postavljenih na odgovor. Naziji priznali grozodejstva pred sovjetskim sodiščem Karkov. — V četrtek 16. dec. so trije člani nemške armade pred ruskim vojaškim so-diščem priznali svojo soudeležbo pri umorih tisočev in tisočev sovjetskega civilnega prebivalstva in vojnih ujetnikov med časom, ko so Nemci imeli Karkov v svoji oblasti. Obtoženci, ki jih čaka smrtna kazen, so se prepustili milosti sodišča drugi dan ob ravna-: ve, ki je bilo prvo sodno pošto-j panje proti nemškim vojnim' zločincem od strani enega za- ( vezniških narodov. Obtoženci so Reinhardt Retz- 1 lav, 35, doma iz Berlina in član , 560. skupine skrivne vojaške , policije; Hans Ritz, 24, iz Ma-rienwerdena, pomožni kompasi nijski poveljnik v nemški ar- j madi, in Wilhelm Langfeld, 52, j} »doma iz mesta Frankfurt am ^ Main, ki je kapitan v nazijski , protivohunski službi. ] Tudi Rus pred sodiščem 1 < Obenem z omenjenimi tremi ^ naziji je stal pred istim sodi- j ščem tudi Mihael Bulanov, 26- ^ letni Rus, ki je bil obtožen; da je bil za voznika nemškega | j"morilnega voza", v katerem j so naziji dušili civiliste za časa', karkovskega terorja. Bulanov in omenjeni trije' Nemci so podpisali uradne iz-1 povedi svoje krivde, ki so v njih ' popisali, kako so se udejstvova- L li v grozovitostih nad prebival- j stvom in ki so zakrivile, kot črdi j! moskovski list, smrt več kot|. . 30,000 Rusov. Langfeld je mirno povedal, da je neko rusko ženo pretepel malo manj kot do smrti vpričo njenega mladega sina, potem je pa dečka1 ustrelil, ker mu je presedalo njegovo jokanje. K9 ga je sodišče vprašalo, koliko ljudi je obsodil na smrt po krivici, je Langfeld malo pomislil, potem pa odvrnil "okrog 100". Povedal je tudi, da so nemški stražniki spustili sestradane pse na ruske ujetnike takoj nato, i ko so ujetniki prejeli svojo od-< merjeno količino živeža; straž-,niki so stali in gledali, kako so psi napadali ujetnike. Retzlav je priznal, da je imel opraviti z moritarijo civilnega ' prebivalstva potom "morilnega! voza". 1 Nazij priznal namen svoje vlade . Med pričami, ki so bile pozvane proti imenovanim štirim obtožencem, je bil Obersturm-banfuehrer George Heinsch, | prejšnji nazijski pokrajinski; upravitelj v Melitopolu, ki ga J je ujela rdeča armada med me-litopolsko ofenzivo. Heinsch je izpovedal, kakšni so bili splošni nameni nemške vlade v Ukrajini in je trdil, da >! so okupacijske čete dobile naročilo, naj poberejo vse zdrave in krepke može in žene in jih pošljejo v Nemčijo, ostale pa naj "uničijo", da ne bodo pomagali sovjetskim gerilskim skupinam. T Titove sile napredovale na 1 dalmatinski obali London. — Nemci so poostrili svoj pritisk na Titove sile zadnji teden in par dni so prihajala poročila, da jugoslovanskim bojevnikom slaba prede, ob koncu tedna pa je prišlo poročilo, da si je Tito zopet opomogel, ker so mu prišli na pomoč zavezniški zrakoplovi, ter da je zavzel nazaj nekaj postojank na važnih mestih dalmatinskega obrežja, ter da je s svojim topništvom potopil dve sovražni ladji; tri pa poškodo- Medtem ko so Nemci še bolj pritisnili na oproščeno ozemlje na vseh straneh in so kar naprej dobivali ojačenja, posebno v notranjosti, so Titove sile obrnile svojo ost nazaj proti dalmatinski obali, da tako lahko ostanejo v zvezi s zavezniki prek Jadranskega morja. Otok Pelješac, ki leži nasproti Zadru, imajo Jugoslovani zopet v svojih rokah. Titove sile so bile uspešne tudi pri Zadru. Ameriški "Warhawk" borilni bombniki so prileteli čez Jadran in uničili sedem sovražnih letal na tleh pri Zadru, "Mitchell" bombniki pa so udarili na letališče pri Mostarju, ki je najvažnejše nemško letališče v Jugoslaviji in se nahaja 80 milj vzhodno od Splita. Ko so odleteli, je bilo celo letališče pokrito z ognjem. Japonci so se dirje branili na Tarawi, Gilbert ski otoki, toda ral za valom junaških ameriških marmoT te je uganjal proti njih. na meneč se sa smrt. dokler niso bili Japonci prisiljeni odnehati Tukaj ndimo, kako so se med najbolj ttočo bilko sa letališče naši marini zakadili na sovražnika čez steno, napravljeno is palmovih debeL STAVKA ŽELEZNIČARJEV IN DRUGE TEŽAVE GROZIJO DEŽELI Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt, ki se je vrnil zadnji petek iz tujine, je našel doma vse polno težav, ki zahtevajo takoj vso njegovo pozornost. Najtežja zadeva je železniška stavka, ki grozi z dnem 30. decembra, ako preje ne pride do poravnave. Pet železni-čarskih bratovščin, v kateri so organizirani železničarji zahteva povišanje plač. Zahteve so povprečno od $2 do $3 na dan. Posredovalni odbor jim je dovolil le 32c na dan, s čemer pa železničarji niso zadovoljni. Predsednik je imel s zastopniki železničarjev in železniških družb v nedeljo posvetovanje, katerega rezultati še niso znani. Velike sitnosti povzročajo tudi zadeve cen raznemu blagu. Senat je ukinil več vladnih podpor poljedelcem in drugim, ti pa zdaj zahtevajo, da se jim. dovoli povišanje cen. Težave in sitnosti na vseh koncih. KRIŽEM SVETA ■—- — London, Anglija. — Predstavniki poljske zamejne vlade j imajo te dni razgovore z angleškim zunanjim ministrom Ede* nom, glede bodoče Poljske. Eden jih je informiral o ruskih zahtevah. Pričakuje se, da se bodo pogajanja med Poljaki in Rusi zopet obnovila. — Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je ob svojem povratu iz Afrike podpisal predlogo, ki določa 5 bilijonov dolarjev za gradnjo manjših pomožnih ladij. Med temi je 20 tisoč malih izkrce-valnih ladijc, ki jih rabijo za izkrcavanje čet na obrežja. — New Orleans, La. — Na vojaških vajah, ki se vrše ob obrežjih jezera Pontchartrain, se je dogodila velika nezgoda. Na jezeru je huda sapa preobrnila jezersko ladjo, na kateri so bili vojaki. 25 vojakov je utonilo, 68 vojakov in pomorščakov pa je ranjenih, omenja poročilo. — Washington, D. C.—Vojni urad poroča, da so ameriški vojaki zavarovani za več, kakor 100 bilijonov dolarjev za svoja življenja. Ta znesek znaša skoro 70 % onega, kar znaša življenjska zavarovalnina vsega ameriškega naroda. — New York, N. Y. — E. Ya-roslavsky,. načelnik brezbožni-ške lige v Rusiji, je umrl te dni. Yaroslavsky je bil eden najfa-natičnejših preganjalcev vseh ver. Vodil je strastne kampanje vseh vrst proti veram in mnoge pognal v smrt. Uspel pa ni, vere ni zatrl med Rusi, njega pa ni več. — New York, N. Y. — Na tukaTSnji borzi se je dvignila te dni veljava kanadskemu dolarju, ki zdaj kvotira 89 centov a-meriške veljave. Valuta južno ameriških držav pa se je znižala. Argentinski peso je padel za 8 točk ; braziljski kruzer za 4 in peruvijanski sol pa za 7 točk. — Chicago, 111. — V okraju Cook bo odslovljenih 172 prometnih policistov in okrog 261 raznih uradnikov, ker okraju manjka denarja in s tem se bodo znižali stroški. < KITAJCEM DOVOLJENA NATURALIZACIJA Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v petek podpisal zakon, ki uveljavlja za Kitajce izjemo, da bodo od 9edaj naprej lahko prihajali pod določeno kvoto v to deželo. Dovoljena jim ob tudi naturalizacija, kakor ljudem drugih barv in plemen. V Chicagi je takoj prvi dan, ko'je prišel zakon v veljavo, vložil Ed. Ging Kan, 65 let star Kitajec, prošnjo za državljanstvo kot prvi prosilec. Naziji preizkušajo strupene pline na ujetnikih London. — Britiški radio je te dni objavil poročilo, da uporabljajo naziji ujetnike v kon-centracijskih taboriščih za poskuse s strupenim plinom. Štirinajst oseb je umrlo vsled tega. v taborišču pri Mauthausenu^ Avstrija. Poročilo navaja nekega mla-dega Nizozemca, ki je pobegnil iz imenovanega taborišča in se zdravi v neki v bolnišnici v neki nevtralni deželi, ter opisuje, da so v nekem slučaju 28 ujetnikov, brez vsake obleke, zaprli v posebno sobo iz betona. Nato so spustili noter strupeni plin, skupina nemških kemikov in psihologov je pa skozi okno opazovala, kako učinkuje plin na uboge siromake. SMRTNA KOSA MED SLOVENCI V CHICAGI Chicago, 111. — V soboto 18. decembra je umrl rojak Mr. Anton Farkaš, star 47 let, doma iz Prekmurja. Zapušča ženo, dva sina in eno hčer. Pogreb bo v sredo dopoldne ob 10. uri iz cerke sv. Štefana. — V soboto 18. dec. je>umrl rojak Mr. Joseph Blish, star 74 let. Pogreb bo v torek popoldne. — V nedeljo je umrla rojakinja Mrs. Veronika Rojko, stara 80 let. Doma je bila iz Medjimurja. Pogreb bo v sredo dopoldne ob 11. uri iz cerkve sv. Štefana. Vse tri pogrebe ima v oskrbi slovenski pogrebnik Mr. Louis Zefran, na 1941 W. Cermak Rd. PREDSEDNIK ROOSEVELT PRI-POVEDUJE 0 NAZIJSKI ZAROTI CHURCHILL OBOLEL ZA PLJUČNICO, A JE ŽE BOLJŠI London, Anglija. — Winston Churchill, angleški prvi minister, ki se je vrnil pred nekaj dnevi iz konferenc na Bližnjem vzhodu, je ob pOvratu o-bolel za pljučnico. Zadnja poročila omenjajo, da je krizo bolezni prestal. Vsa Anglija je bila v strahu za njegovo življenje. Njemu bi bilo težko dobiti naslednika v teh resnih časih. INVAZIJO BO VODIL ANGLEŽ London, Anglija. — V kolikor zdaj znano bo voditelj invazije na zapadu Evrope angleški general Harold Aleksander. Med priporočenimi zavzema prvo mesto, razen če pride še kaka sprememba. Invazija se pričakuje pred spomladjo. PRAV SREČEN IN VESEL BOŽIČ "FLU" MED VOJAKI Washington, D. C. — Vrhovni zdravstveni urad za vojsko objavlja, da je tekom prvih 11 dni v decembru obolelo 155,000 ameriških vojakov za influen-jzo. To je med vojaki, ki se nahajajo v Zdr. državah. vsem uradnikom in uradnicam vseh lokalnih društev ter vsemu članstvu naše dične in ugledne Zapadne Slovanske Zveze želi in vošči prav iskreno Uredništvo Glasila in celokupni glavni odbor ZSZ. amerikanski Slovenec "Amerfkanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL Fq^icrorr iS* buy QfljU W IT 10 frr §TAR JwftyiAMPt — 1 KUPUJTE VOJNE BONDEI ŽTEV. (NO.) 164 CHICAGO, ILL., TOREK, 21. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 21, 1943 London, Anglija. — Na severnem delu ruske fronte nasproti Latvije, med Nevelom in Vitebskom je trajala zadnje štiri dni ena najhujših bitk. Nemška črta na tem mestu je močno utrjena in kontrolira vse gibanje med pripetskim močvirjem pa gori do Leningrada. Rusi so vrgli —— na to točko nad 300,000 svojih najboljših Čet in po neodjenlji-vem boju so vrgli Nemce nazaj do blizu 20 milj na širini 50 milj fronte ter so osvobodili več kakor 500 naselbin, pravi poročilo. Rusi se nahajajo zdaj še 58 milj od latviške meje. Borba med Nemci in Rusi je bila tako huda, da je obležalo na bojišču več kakor 20,000 Nemcev. Okrog 2000 Nemcev so ujeli. Zajeli so 169 topov, 123 možnarjev, 735 strojnih pušk, 760 trakov in do 200 železniških voz raznega vojnega blaga. Napoveduje se, da je to začetek ruske zimske ofenzive in da b.o ta nadaljevala. Rusi upajo, da bodo dospeli preko Latvije do Rige in tako presekali severno fronto na dva dela in tako severne nemške oddelke izolirali. Po dovršbi tega načrta pa bodo udarili z vso silo na središče nemške črte, ki se razteza od južne strani pripetskega močvirja vseskozi doli preko U-krajine do Črnega morja. Iz drugih bojišč v Evropi ni posebnih novic. Ameriške in angleške čete v Italiji izboljšujejo svoje pozicije, iz katerih bo mogoč obsežnejši udar v ni-žave proti Rimu. Iz Balkana poročajo o dnevnih spopadih med Nemci in partizani, kakih večjih akcij pa ni. JHMZUA MVE RBITA.NUE USPEVA; JAPONCI V SKRBEH Zavezniški stan na Novi Gvineji. — Amerikanci so sredi; zadnjega tedna pripravili učinkovit udar na otok Novo Brita-) nijo, ki se nahaja severno nad solomonskimi otoki na vzhodni strani Nove Gvineje. Napad se je izvršil na zapadni južni del otoka na Arawe pokrajino,! kjer se otočna celina štega par} milj v morje kot nekak polotok. Pod skrbno in točnqyzvajanim zaklopnim ognjem, so se čete šeste ameriške armade izkrcale, zasedle vas Umtingalu in prodrle do včeraj do sedem milj globoko v džunglo otoka. Glavni cilj ameriške ofenzive je prodreti preko otoka do o-brežja na drugi strani do Rein zaliva na severnem obrežju, katero je oddaljeno od Arawe o-krog kakih 30 milj. S tem bo otok prerezan in zapadni del otoka bo padel prej ali slej v ameriške roke. S tem bo pa tudi ameriška mornarica, zlasti pa ameriško letalstvo dobilo ugodna oporišča za nadaljno ofen- zivo proti vzhodnemu delu otoka proti najvažnejši japonski bazi v tem delu Tihega morja proti Rabaulu. Borba za otok Nova Britanija se seveda še le pričenja. Japonci bodo otok branili na vso moč, ker kadar zgube Novo Britanijo, bodo zgubili eno najvažnejših baz v Južnem delu Pacifika. V Rabaulu imajo Japonci najbolj ugodno luko in letalsko postajo. Z osvojitvijo tega otoka, kadar pride do iste se bo odprla pot Amerikancem na sever proti otoku Traku in na vzhod pa proti Filipinom. O-tok je hribovit. Od Arawe pa do vzhodnega konca ' otoka, kjer se nahaja Rabaul, je 250 milj daljave. Washington, D. C. — Predsednik Franklin D. Roosevelt, ki se je vrnil srečno zadnji petek v Washington iz pettedenskega potovanja po Afriki in Bližnjem vzhodu, je povedal'časnikarskim poročevalcem zanimivost, kako se nemški tajni policisti zasnovali v Teheranu načrt, da ----- bi umorili njega, Churchilla in Stalina. Načrt so preprečili ruski tajni policisti, ki so nadkri-lili Nemce. Napad bi se imel izvršiti na visoke državnike, ko bi bili na potu iz svpjih bivališč na sestanke. V Teheranu je bilo na stotine nemških špijonov, ki so imeli vsak svojo nalogo. Prevalili pa so nemške vohune s tem, da se je Roosevelt na rusko povabilo preselil v rusko palačo ruskega poslaništva. Churchill pa je bival zraven v sosedni palači angleškega poslaništva. Tako ni bilo tfeba ne Roosevel-tu, ne Churchillu in ne Stalinu potovati po ulicah na sestanke. Tako vohuni niso mogli do njih in to jim je prekrižalo načrte. Predsednik se je pohvalno izražal o ruski tajni policiji, ki je vrlo čuječa in skrbna. V prostorih je bilo prijetih več osumljenih osebnosti, pri katerih so našli orožje. f Sicer pa tem sitnostim in težavam predsednik ne polaga važnosti. Povdarja pa velik pomen zaključkov na sestanku v Teheranu. Glede Stalina je izrazil, da Rusija, Združene države in Anglija so tesno zedi-njene v tej borbi, kakor tudi za uveljavljenje miru po tej vojni, NAD MILIJON OČETOV BO VPOKLICANIH V VOJSKO DRUGO LETO Washington, D. C. — Urad, ki-lJMfrf i»obUi*acijo za vojsko javlja, da je bilo tekom oktobra in novembra vpoklicanih 55,000 moških družinskih očetov, še izpred dobe japonskega napada na Pearl Harbor. V prihodnjem letu tja do julija meseca pa bo vpoklicanih nad 1 milijon družinskih očetov, ki se nahajajo v določeni starosti za mobilizacijo. Glavni naborni u-rad navaja, da bo treba do julija napolniti rezervne kvote, ki bodo znašale do 2,100,000 mož. Mladeničev, ki bodo do-rastli v tej dobi bo kakih 800,-000 ali do enega milijona, ki pa še morda ne bodo vsi sposobni. Kar bo manjkalo bo treba vzeti iz vrst oženjenih in teh bo treba več, kakor 1 milijon. n_ Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 21. decembra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC I Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja v*ak torek in petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov Uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto_____________________.....$4.00 Za pol lpta________________________ 2.00 Za četrt leta _______________________1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____________________r-|4.50 Za pol leta................................. 2.25 Za četrt leta___________________________1.50 ______ - ■ The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year .................................$4.00 For half a year_________________________ 2.00 For three months ____________________ 1.25 Chicago. Canada and Europe: For one year .............................„...$4.50 For half a year________________________ 2.251 For three months_____________*------- 1.50 Dopisniki so proieni, da dopisa pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko marajo biti dopisi v ured- j nistvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj j« plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. kritiki že vstajajo Bolj, ko se približuje volilno leto, bolj* in bolj se čujejo razni kritiki proti Rooseveltu in njegovi administraciji. Ko je Roosevelt odločil pred nekaj meseci, da je radi miru v demokratski stranki boljše, da gre iz državnega departments znani podtajnik Welles, kakor pa da bi se dala prilika staremu Hullu, da bi ta izstopil iz kabineta in potegnil za seboj ves solidni jug, so zlasti bolj radikalni in progresivni krogi kritikovali, da se predsednik odmiče od progresivne linije in se nagibi je bolj in bolj k starinom in k nekaki reakciji, kamor progresivci in radikalci prištevajo vsakega, ki se ne strinja z njimi. Toda zdaj, ko se je predsednik Roosevelt podal v Kairo in Teheran, zdaj se pa oglašajo republikanski starini in nekateri demokratski starini in že šepetajo vse vprek, da je Roosevelt prodal deželo in svet boljševikom v IVfoskvi. Ustreči vsem ni nikdar mogoče. Ustreči političnim nasprotnikom zlasti v dobi pred kakimi volitvami pa sploh nikoli ni mogoče. V republikanskih krogih se že čujejo raznovrstni očitki proti predsedniku, da je Stalinu vse prepustil in da se bo po tej vojni boljševizem rkzlil po vsej Evropi. V Kairi in Teheraml^ili razpravljalo o kakem napredovanju boljševizma. Tam se je sklepalo in delalo načrte edino za zmago nad osiščem. Zmaga pred vsem. Ko bo dobljena zmaga, potem naj narodi sami skrbijo, kako si bodo uredili svoje hiše. Amerika ni nikjer=obvezana, da bo igrala vlogo policaja in bo vsakemu, kjerkoli na svetu, bajto stražila. Zavezala pa se je, da bo storila vse kar je v njeni moči, da bo premagan Hitler in njegov nazizem. To jje njena obveznost, kaj drugega za enkrat ne. To vedo tudi Rooseveltovi politični nasprotniki, ampak dlakocepci, kakoršni so, pač iščejo dlake v vseh, tudi še tako nedolžnih zadevah in kažejo na iste, da bi javno mnenje spremenili in obrnili proti onemu, ki ga ne marajo. To je vse, kar je na Zadevi. mTspimo! * ~ / Zanimivo je, da kadar pri nas pridejo v ospredje kaka narodna vprašanja, tedaj takoj začne pojemati obče zanimanje za domača lastna vprašanja. Tiče se deloma nas stare slovenske generacije, pa se že skoro v večji meri tiče naše mlajše generacije. Mi starejši smo nekako, kar smo, in smo tam, kjer smo. Pri mlajših je drugače. Ti so šele začetniki in bodo morali skozi marsikaj, predno bodo prišli do skušenj, katere so zdaj že za nami starejšimi. Podobne borbe, kakoršne smo imeli starejši desetletja v društvih, organizacijah in drugje, bodo imeli tudi mlajši, morda v drugih oblikah, a brez njih ne bodo.. Nevarnost bo še večja, ker so društva in organizacije zdaj mnogo bor gatejše, kakor so bile v začetku. Ift nikamor se razni strankarji tako radi ne vrinejo, kakor k vodstvom bogatih organizacij, samo Če dobijo priliko. Med pristaši krščanstva in pristaši protikršcanstva je nasprotje odkar obstoji svet, in da bi ga odpravilo samo kako amerikaniziranje, kakor nekateri mislijo, je huda zmota. Sami bodo videli prej ali slej, da je res tako. Dokazati se v tem oziru ne da nič, sami bodo morali doživeti, potem bodo vedeli drugače. Komunistom je treba priznati, da so najbolj živahni agitatorji. Hrvatski komunisti so lani ustanovili svoj dnevnik. Agitirali so zanj na take načine, da je bilo res občudovanja vredno. Nabrali so mu več tisoč v tiskovni fond. V več kakor desetih hrvatskih naselbinah so mu dobili številne oglase in veliko število naročnin. List izhaja na šestih straneh, zanj pa žbirajo naprej, kakor preje. Pri nas katoličanih takega zanimanja ni. Pri nas je treba silnega moledovanja, da se vsaj ne^aj zganemo, potem pa hitro zaspimo. In če kdo vztraja z moledovanjem naprej, nam začne presedati in godrnjamo. Starejšim morda to ne bo več tako nevarno. Nevarnost pa bo za mlajšo generacijo. Ta naj bi začela odpirati oči in gledati okrog sebe z bolj pazljivimi očmi. j BOŽIČNO PISMO Waukegan, 111. Približujejo se zopet prelepi božični prazniki, ki se jih vese-I lijo vsi narodi. Kako lepi so bili ti prazniki v naši mladosti! Na dan pred božičem smo šli trgat mah v gorice, potem smo doma v kotu nad mizo postavili skromne jaslice, zraven pa prižgali majhno rdečo ali zelenkasto lučko. Kako nebeško lepo se nam je vse to zdelo in v koliko veselje nam je bilo! Kako je danes po naših rojstnih domovih v stari domovini, si lahko mislimo. Morda je naš mili domček le kup pepela ali razvalin. Naši domači so bili morda pregnani kdo ve kam, ali pa jih že krije črna zemlja. Satanska zverina je prigrmela v naše mirne kraje ter morila in še mori naše dobre in delavne ljudi, ki si služijo kruh s žuljevimi rokami. Kako srečni smo se počutili kot otroci o božičnih praznikih, ko so nam dali starši potice in belega kruha, ki smo ga videli le dvakrat na leto. Ves svet je razburkan; le -tukaj v naši svobodni novi domovini smo še tako srečni, da smo j na svojih domovih, da nam ne manjka kruha in tudi v cerkev gremo lahko brez skrbi. Bodi-jmo hvaležni naši novi domovini, ki nas je sprejela pod svoje okrilje. Na božični dan prosimo novorojenega Zveličarja in Odre-šenika sveta, naj nam podeli svetovni mir, pravični mir, ki naj zavlada med vsemi narodi sveta. Za zmago in ta pravični mir se zdaj naši sinovi in možje bojujejo po širnem svetu. Letošnji božični dan bo marsikateri stol prazen pri mizi po naših domovih. Dal Bog, da bi drugi božič naši sinovi in možje že bili doma. Imejmo upanje in zavest, da se bo moral sovražnik kmalu podati. Vsake stvari je enkrat konec, pa bo tudi tega strašnega klanja enkrat konec. Smo pač bili rojeni v ta-,kem času, da moramo iti skozi dve svetovni vojni, toda pomagati si ne moremo, j Našim sinovom pri vojakih onkraj morja in tukaj v Ameriki, njihovim materam in očetom in vsem čitateljem Am. Slovenca želim prav srečne in vesele božične praznike ter srečno, veselo, zdravo, zmagoslavno in mirno novo leto 1944. Da bi bilo te vojne konec, to ; vsi najbolj želimo. * Jennie Keber. -o- KLUBU LJUBLJANA GRE PRIZNANJE Chicago, 111. Kakor je bilo že omenjeno so i člani in članice "Kluba Ljubljane" predstavljate Slovence in Hrvate v Medinah Temple na velil^ prireditvi za poživljenje zanimanja za chicaško križar-ko, v kateri prireditvi je nasto-| palo okrog 40 raznih narodnosti. Naši možje, fantje, dekleta I in žene člani in članice "Kluba Ljubljane" so nastopili v na-; rodnih nošah in proizvajali slo-' venski narodni ples s petjem pod vodstvom naše požrtvovalne narodne delavke Mrs. Helen' Kušar. Med temi, ki so nastopili so bili: Mrs. Frances Jerina,' Miss Ann Jerina, Mrs. Josephine Koren, Mrs. Jennie Ko-' jren, Miss Angelina Kokavec, j j Mr. Tomaž Cukale, Mr. Joseph! Osterman, Mr. Filip Brojan in Joseph Gomilar, ki je skupino spremljal s harmoniko. Slovence so ob nastopu vsi viharno po-■ zdravljali, kar je znamenje, da |so Slovenci s svojimi nastopi občinstvu ugajali. "Klubu Ljubljana" in njegovim članicam in članom gre zahvala in priznanje ker se žrtvujejo, da je slovensko ime ob takih prilikah častno zastopano. Poročevalec. -o- NOVOMAŠNIK River Rouge, Mich. V nedeljo 19. dec. se je v tukajšnji cerkvi Lurške Matere Božje vršila izredna slovesnost. Rev. William F. Yakes, sin slovenskih staršev, ki ga je prev-zvišeni g. škof Edward A. Moo-ney dan preje v Detroitu posvetil v mašnika, je daroval svojo prvo mašniško daritev pred oltarjem Gospodovim. * i^Ef- ' r Ju -JteSsfl ^fl H NoTomainik REV. WILLIAM F. YAKES Popoldne od 3. do 6. ure se je vršil sprejem na domu novo-mašnikovih staršev, 98 Chestnut St., River Rouge. Novomašniku, staršem, drugim sorodnikom in celi naselbini bo ostal ta dan v najprijet-nejšem spominu. Novi mašnik, bod pozdravljen, Od Boga si nam poslan, Za duhovnika postavljen Med pastirje zveste zbran. Vodil boš zvesto ovčice, Pasel jih z jedjo resnice, j Opominjal in učil, .Srčno prosil in svaril. Božja roka naj Te spremlja na vseh tvpjih potih in sipi je obilen blagoslov na Tvoje delo za izveličanje duš. Poročevalec. SE NEKAJ O CERKVENEM KONCERTU Joliet, 111. O nabožnem koncertu, ki ga bo priredil cerkveni zbor fare sv. Jožefa pod vodstvom pevo-vodje in organista Mr. Antona Rožmana in s sodelovanjem drugih zborov in raznih solistov v nedeljo 2. jan. ob 3. uri popoldne v naši prelepi cerkvi sv. Jožefa, ste že čitali. Ne mislim ponavljati, kar so že drugi povedali, temveč le nekoliko dodati k prejšnjim opisom. Pred vsem opozarjam cenjene rojake, da bo pri priliki nastopila tudi naša odlična slovenska operna pevka Miss Elizabeth Grayhack, ki je bila u-službena pri Civic Opera šest sezon. Nastopa pri Metropolitan Opera v New York City. Ta odlična pevka nas bo počastila ta dan in zapela dve krasni pesmi, namreč Millardovo Ave Maria in Albert De Malottejev Oče naš (Lord's Prayer). Povabljeni jolietski A Cap-j pella zbor, ki šteje 130 pevcev, bo oblečen v posebne obleke, plave in zlate barve. Tudi naši i pevci-bodo pri tej priliki prvič, uhiformirani. Dobite si vstopnice sedaj, ne odlašajte, ker jih je samo Še malo število na rokah. Vem, da boste rekli: dovolj je še časa in prostora veliko. Samo pomisli- i te, kako je cerkev nabito polna ob praznikih, in ta čas so sv. maše vsako uro. Ta koncert bo pa samo en popoldan. Vidite, zakaj je treba, da si vstopnice že sedaj preskrbite. Pa tudi zaradi reda bo najboljše, da sto-jrite tako. Samo tistim bo vstop dovoljen, ki bodo imeli vstopnice. Žal vam bo, ako boste zamudili to priložnost, zato si prej preskrbite vsak svojo vstopnico. Odbor ki ima glavne vloge je naslednji: Predsednik pripravljalnega odbora bo Mr. John L. Jevitz. Predstavitelj obreda ob prireditvi bodo naš priljubljeni g. župnik Rev. M. J. Butala. Organist in pevovodja pa bo, kakor že omenjeno, profesor Anton Rozman. Poleg teh so na delu različni odbori, ki imajo svoje naloge in ki se vsi resno trudijo, da bo ta velika prireditev vsestransko uspešna. Udeležite se te predstave z namenom, da se bo z molitvijo in prepevanjem svetih pesmi prinesel zaželjeni mir ljudem na zemlji. Vsem Članicam Slovenske Ženske Zveze in vsem Čitateljem Amer. Slovenca želim vesele božične praznike, ter srečnejše novo leto.--S pozdravom Josephine Muster, tajnica podr. št. 20 SŽZ. ——o-- "KISLE GOBE" DVIGAJO VELIKO SENZACIJO Chicago, 111. Odkar je pred par tedni pri-ška v svet vest, da bodo v nedeljo dne 16. januarja pri sv. Štefanu v Chicagi "Kisle gobe" vlada vsestransko zanimanje. Kjerkoli naletiš na dva ali več naših rojakov se njihovi pogovori že sučejo o "kislih gobah". "Pa kaj je to za ena igra? Se nikdar nisem čul o n;i." "Seveda ne, ker je pač to čisto nova igra in ni bila še na nobenem našem odru v Ameriki." "Ali je pa tudi zanimiva?" "Nikar ne vprašaj. Igra je prvovrstna in igralci, ki jo bodo igrali so prvovrstni igralci. Taki izborni igralci, kakor so Mr. Nick Mencinger, Mr./ohn Gradishar, Mrs. Mary Golenko, potem Mr. Tomaž Cukale, Miss Katie Triller, Miss Marie Ko-renchan in še več drugih, dajejo najboljše poroštvo, da bomo imeli v Chicagi zopet prireditev, ki jo chicaški Slovenci dolgo dolgo ne bodo pozabili. Povemo naj še to, da je pri tej igri režiserka Mrs. Helen Kušar, da bo šlo pri tej igri vse tako, kakor mora iti in da bomo vsi prav bogato uživali v nedeljo-dne 16. januarja v šolski dvorani. Ko se bomo v nedeljo popoldne 16. januarja vsestransko nasmejali veseli igri, potem bodo naše daleč po svetu znane slovenske kuharice v Chicagi nam postregle z okusnim ljubljanskim gulažem. Da, s takim ljubljanskim gulažem, ki nad vse prijetno dreza v slovenski nos, posebno pa še ugaja slovenskim ustom okusna gulaže-va primaka (gravy), ob kateri postane dober ječmenovec nad vse okusen, kakor takrat, ko smo jedli dober gulaž in srkali okusno Kozlarjevo pivo v Ljubljani pri "Figa birtu". Po vseh teh potrebnih opravilih bodo nas vse začele srbeti pete in tudi za to bolezen bo zraven potrebno zdravilo, namreč za ple-saželjne bo sviral najboljši orkester. tfako vidite bo za vse in vsakega, 16. januarja najbolje preskrbljeno. Zapomnite si dan in pridite gotovo na igro v nedeljo 16. januarja. Ne pozabite! . Ljubitelj iger. -O- O POKOJNEM KARLU DROBNIČU Waukegan, 111. Sporočati moram žalostno ; novico, da je posegla božja po-slanka smrt v našo naselbino. Dne 23. nov. je po daljši bolez- j ni umrl na svojem domu tukajšnji rojak Mr. Karol Drobnič,! iz 834 McAllister Ave., v staro- j sti 65 let. Doma je bil iz Borov- i nice, odkoder je pred 40 leti j prišel v Ameriko in je ves čas bival v Waukeganu. Pokojni je bil večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče. Bil je mirnega značaja ter dober- faran in podpornik tukajšnje župnije. Povsod je rad pomagal. Ko so delali novo cerkev, je bil tudi on eden tistih, ki so pomagali kopati. Povsod je bil spoštovan in priljubljen. Ko je ležal na mrtvaškem odru, je bil ves v cvetlicah in farani so ga prihajali kropit trumoma. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 53 KSKJ, in društvu Holy Name v cerkvi Matere božje. Člani so ga v lepem številu spremili s zastavami do groba. Pogreba se je udeležilo tudi društvo Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ, in društvo sv. Ane, št. 127 KSKJ, s zastavami. Imel je I prav lep pogreb, ki se je vršil dne 26. nov. iz Nemaničevega pogrebnega zavoda v cerkev Matere božje, kjer je bila darovana zanj slovesna pogrebna sv. maša. V cerkvi so domači župnik Rev. M. J. Hiti imeli ob rakvi prav lep nagovor, ter so ga tudi spremili na pokopali-I šče, vse pogrebne in zadnje molitve pa so opravili Rev. M. J. ICepon. I Tukaj zapušča ženo, v Cincinnati, O., enega sina, nadalje tri hčere,-od katerih je ena v North Chicagi, ena v Chicagi, ena pa doma. Zapušča tudi brata v North Chicagi, dve sestri v Waukeganu, eno v Racije, Wis., eno pa v starem kra-> Na pokopališče ga je sprem-' ljalo lepo število avtomobilov. Naj tudi omenim, da je bil pokojni Karol Drobnič naročen na Am. Slovenec dolgo vrsto ' let in ga je najraje prebiral. ' Spočije naj se od svojega trudapolnega dela in naj mu bo bladna ameriška gruda, preostalim pa izrekamo naše soža-Ije. Jennie Keber. -o- BLAGOVOLITE UPOŠTEVATI Boon, Mich. Spodaj podpisani prosim vse naročnike Am. Slovenca in Novega Sveta, ki spadajo v okrožje mojega zastopništva, pa jim je naročnina potekla ali pa bo v kratkem, naj jo prinesejo na moj dom, ali pa naj jo pošljejo naravnost na uredništvo Am. Slovenca. Zaradi nadležne bolezni, namreč revmatizftia v sklepih, ki me muči že sedem mesecev, mi ni mogoče da bi Vas obiskaval na domu. Sedaj Vam pa vsem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Mark Badovinac, R. D. 1, Boon, Mičh. -o- BOŽIČNI RADIO PROGRAM , Chicago, 111.' George Marchan, znani vodja jugoslovanske radio ure na postaji WGES vsako nedeljo med 9. in 10. uro dopoldne in j vodja drugih slovanskih radio programov na isti postaji, naznanja, da bo tudi letos podal na sveto noč, to je v petek 24. dec. zvečer med 10. in 12. uro poseben jugoslovanski božični program, na katerem bo med drugim tudi slovensko petje. Sedaj, ko so božični prazniki že pred durmi in potekajo zadnji dnevi leta 1943, se Mr. Marchan najiskrenejše zahvaljuje slovenskim trgovcem in društvom za podporo v preteklem letu, vsemu slovenskemu občinstvu pa za naklonjenost, prav posebej pa še raznim slovenskim pevkam in pevcem za nastope na njegovem programu. Vsem se priporoča v podobno naklonjenost in prijateljsko sodelovanje tudi za novo leto 1944. Da, George se prav lepo zahvaljuje vsem, obenem pa želi, naj list Am. Slovenec ponese vsem slovenskim rojakom in rojakinjam, tako v Chicagi in o- DOGODKI fi 'J \ med Slovenci po ( u Ameriki ') Koncert lepo uspel New York, N. Y. — Koncert, ki ga je tukaj priredila znana mlada slovenska pevka Miss Ann Kepic v Arlington dvorani v nedeljo 12. dec., je izredno lepo uspel. Več ko 400 ljudi je bilo navzočih. Miss Kepic je pela sijajno. Pripravil jo je za ta nastop znani učitelj petja Mr. Emil Blaževič. Violinski virtuoz JaŠa Hercog vsled nenadne bo-j lezni ni mogel nastopiti; zadnjo 'minuto je prevzel njegovo me-,sto Vlado Količ, jugoslovanski umetnik na violino. Vsi nastopi so izzvali burno odobravanje. Zahvala Cleveland, O., Cerkev sv. Lovrenca. — V letu 1943 smo odposlali slovenskim misijonarjem v Bengali jo............$1,629.85 I l - v Južno Ameriko.... 856.50 Skupaj..........$2,486.35 Naj božje Dete povrne vsem z obilnim blagoslovom v letu 1944! (Rev.) Julius Slapšak, i 3547 E. 80th St., < Cleveland 5, Ohio. i Iz Južne Amerike Buenos Aires, Argentina. — Rojak Cvetko Keber, doma iz Bukovice pri Gorici, je dobil pismo od svoje sestre, ki mu i piše, da je sama doma. Očeta, 'ki je star 65 let, so internirali in sploh so vse moške v Buko-vici odgnali v internacijo nekje pri Rimu. — Na poti v Kalifornijo Chicago, 111. — V četrtek 16. dec. se je spotoma oglasil pri iS v.-Štefanu Rev. Leonard Bo-golin, prej tukajšni pomožni župnik, sedaj pa vojaški kaplan. Naslednji dan se je odpeljal proti Kaliforniji na svoje j novo mesto, Camp Young, Cal., kamor je nastavljen pri inženirskem oddelku. Prišel je naravnost iz Cambridge, Mass., kjer je ravnokar dovršil posebni tečaj za vojaške duhovnike na Harvard univerzi. Želimo mu obila Vam tudi Zveza hvaležna ter Vam plačala lepo odškodnino v obliki provizij, ki Vam jih bo izplačala za nove člane ob zaključku tekoče kampanje "35 letnice ZSZ". Vsem gl. uradnikom (ci), uradnikom in uradnicam krajevnih društev ter celokupnemu članstvu ZSZ želim vesele božične praznike in srečno in zadovoljno novo leto. Upajmo, da bomo za novo leto dobili veselo novico, da je Nemčija kapitulirala, da se bodo kmalu potem lahko vrnili naši člani vojaki in mornarji na svoje domove, kjer jih starši (in v nekaterih slučajih tudi žene in otroci) težko pričakujejo. ZSZ je do sedaj izgubila 3 člane za domovino in trdno upamo, da se izognemo vseh nadalj-nih tragedij in pa, da bo zavladal mir po celem svetu. Z bratskim pozdravom, ostajam % Vam udani za ZSZ, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. -o- POSEBNA KAMPANJA V CAST GL. PREDSEDNIKU ZSZ IZVRSTNO IZPADLA V omenjeni posebni kampanji v čast in priznanje gl. predsedniku ZSZ je bilo vpisanih 118 novih članov in članic in sicer 30 v aktivni ter 88 v mladinski oddelek. Najbolj se je obneslo dr. Trail Blazers št. 41, v Denverju, kajti pridobilo je 12 aktivnih in 37 mladinskih članov in je s tem komodno zavzelo prvo mesto ter dr. Slovan št. 3, v Pueblu, potisnilo na drugo mesto. Omenjeno dr. Slovan je bilo drugo, ki je pridobilo 11, torej največ novih članov v mladinski oddelek. Temu pa sledi dr. Sloga Slovencev, katero je pridobilo 10 v mladinski ter 6 v aktivni oddelek. Takoj za tem je pa prišlo dr. Three Star št. 33, v CJiica-gu, katero je pridobilo 4 v aktivni in 8 v ml. odd. Po sledeči tabeli je razviden natančen rezultat vsakega posameznega krajevnega društva, oz. število Članstva, ki so jih posamezna društva pridobila v tekoči kampanji 35 letnice ZSZ, in sicer: Dr. it. Novopristopli ČL Dr. iL Novopristopli ČL j*................................................ Zapadna ^ 7VA7a | Slovanska xBfP L V CLa DENVER. COLORADO Nadev In imenik glavnih uradnikov [ UPRAVNI ODBOR:......- j ; Predsednik: Leo Jorjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago. IIL . J i Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mireelavich. 3360 VtM 1 Street, Denver, (16) Colo. j I Z podpredsednik: Frank J. Bradach. 2309 Nicholson St, Lockport IIL J Tajnik: Anthony Jeršin, 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. » Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St., Denver, (16) Colo. J i Vrhovni sdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg* PuebU, Cola, NADZORNI ODBOR: I Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St., Denver, (16) Colo. « ; 2. nadzornik: Mike Popovich. 1840 Grove St, Denver, (16) Colo. i i 3. nadzornik: Anton Rnper, 406 B. Mesa Ave, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: ! Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo. Colo. ' 2. porotnica: Johanna V. lfervsr, 7801 Wade Park Ave« Cleveland, O. ! > 3. porotnik: Vincent Novak. Box 492, Ely, Minn. [ 4. porotnik: Joeegh Godec. 16215 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio. | > &. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Ckicago, IIL UEADNO GLASILO: ! "AnaerikanaU Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago. IIL Vie denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- j 1 1 nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbere. Pro- < i inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tndi j j ! bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. J5. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tndi Članom drv- ! | gib narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. j i Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku oajbližnjega dru- < | štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oee&. Glede j i ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila < ] in potrebne listine. , | ! SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ! 1..................-........................52 3...............................95 4.......................................2 5................................................................19 6................................................................4 7................................................................7 8................................................................4 9.....................!....................11 11................................................................1 1 4................................................................41 1 5___________________________________________________1 1 6................................................................39 1 7................................29 2 1.......................................15 2 2..........................................................3 23.1—.......___________________8 24:....................................7 2 7_______;________________3 \ 2 8................................................................1 2 9...................................15 3 0................................................................1 3 1____________v___________________1 3 2................................................................10 3 3................................................................60 36................................................................17 38.....................:__________________34 41................................ 123 44...,.......................................................2 4 5................................................................4 4 6................................................................5 51.......................................5 52_............................................................3 5 3................................. 1 5 4................................................................1 5 5................................................................3 5 6................:..............................4 5 7................................................................1 5 9...................................24 6 0................................................................5 6 1................................................................3 6 3................................................11 6 4______________________________________________________________1 66...................................1 f Kratka naloga, | KAKO SJ^dDALJŠA H ZiytJENJE, VAŠI EJUEKTRICNI ŽICI ........ f WPH/VPH^ —^_ L Ne igrajte se, kakor bij§2. Kadar ste gotovi z orod-vleki barko, kadar hočete iz-=jem, ki ima stikalne žice, puliti električno žico. Primi-"kakor vaš glariilnik, kuhal- lc aane« te trdo za stikalo in ga izpu-~nik za kavo, ali "toaster" ali posvečati vojno lite hitro. r drugi predmeti—vedno po- skrb vasi iiel Nikdar ne vlecite za žico," tegnite stikalo ven najprvo, kakor kaže slika zgoraj. potem še le stikalo iz orodja. Jfvi . Vojna proizvodnja zah- -R^flffil *L teva baker in gumi j in j^jgT jLL t je težje in težje dobiti 3. Obesite žico prosto zvito 4. Ne deniie žice pod karpet. V v na dva kavlja in pazite, da kjer bi se hodilo po isti, ker Warn W ne bo zavita ali zavozljana. to jo poškoduje. //\M/šfl ^^^ Ne krivite žice vedno na Imejte žico vedno proč od enem in istem mestu, ker na radiatorjev ali vročih cevi in morajo trajati dolgo Ča- ta način insulacija trpi dalj. peči. Nikdar jih tudi ne o vi- ca. jajte okrog vročih predme- Žice, ki jih imate zdaj š|a|p|r Te so važne za vaše '^Htfilb/ \ 5" Skrbite za mala sitnosti, električna orodja, ki \ da ne bo velikih. Kadar se vam prihranijo čas in vam žica oguli, jo povijte s mnogo dela. zasmolenim trakom. Začnite takoj skrbeti Pazite tudi na stikalni za- M vašc električne žice. —''XxJL/) sad, da bo vedno v tesni po- _- zicijL n _s____ jM^VKTORF . Elektrika je šla na vojno — ne zapravljajte jo! J|j|§ lYUBL ICS E R V fCE CO MPANY I-bKp^ A3©! NORTHERN ILLINOIsjf*' Najboljši avtomobili za pogreb«, krste in ieniioTanja^—Mrfraika kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. knez serebrjani i! — ROMAN — Rusko - A. K. Tolstoj Poslovenil - AL Benkovi* "Jaz sem malo hripav." "Potem pa zažvižgam. Cas je, kajne?" "Čakaj, prezgodaj je. Splazi se kolikor mogoče blizu k čredi. Lezi, dokler te konji ne začutijo. Ko pa prično striči z ušesi, za-kriči kar moreš strašno in jih podi naravnost proti šotorom." Rešeto je pokimal in izginil v kovilju. "Torej, bratci," je šepnil Prsten drugim tovarišem, "ležite za mano proti poganom, ampak previdno. Njih je vseh skupaj dvajset, nas pa devet. Na vsakega izmed vas prideta po dva, jaz vzamem pa štiri nase. Ko začujete, da je Rešeto zažvižgal, zakričite vsi naenkrat, pa naravnost nadnje! Ali ste pripravljeni?" "Pripravljeni!" so šepetaje odgovorili razbojniki. Ataman je zadrževal sapo, se pripravil in pričel vleči potihem izza pasa svoj dolgi nož. 26. Pobratimstvo. Ko se je vse to godilo v tatarskem stanu, je Serebrjani pol vrste od tam nestrpno čakal dogovorjenega znamenja. "Knez," mu je rekel Maksim, ki se ves čas ni odmaknil od njega, "ne bomo čakali dolgo, skoro se prične boj. Ko izide solnce, marsikoga izmed, nas ne bo več med živimi, jaz pa bi te rad nekaj prosil..." "Kaj pa, Maksim Grigorič?" "Ni težka stvar, vendar ne vem, kako bi ti povedal, sram me je ..." "Govori, Maksim Grigorič, boš že." "Vidiš, knez, povem ti vse po pravici. Odšel sem iz Slobode na skrivnem, proti očetovi volji, brez materine vednosti. Med opričniki kar nisem mogel več služiti; tako se mi je gabilo, da bi bil najrajši šel v vodo. Vidiš, bojar, jaz sem edini sin svojih staršev, brata nisem imel nikdar. Na praznik Marije Pomočnice sem izpolnil osemnajsto leto; ali mi verjameš, da doslej še j nisem z nikomer v življenju izpregovoril prijazne besede. Med njimi sem živel sam zase, nobenega prijatelja nisem imel, vsi so mi tujci. Vsak izmed njih misli samo to, kako bi uničil drugega in sam prišel do časti. Dan za dnevom sama zaslišavanja in usmrtitve. Koliko ti ljudje tiče v cerkvi, ljudi pa ubijajo huje od razbojnikov. Da je le zanje dovolj denarja in posestev, pa naj propade zastran njih tudi vsa Rusija ! Kakor je že car grozen, vendar tudi on včasih posluša resnico. Ko bi le kdo ke-daj obrnil jezik in mu jo povedal! A vsi mu samo pritrjujejo in se plazijo za povišanjem. Veruj mi, knez, ko sem zagledal tebe, sem se razveselil v srcu, kakor bi bil našel lastnega brata! Nisem še vedel, kdo si, pa fei se mi že priljubil: tvoje oči ne gledajo tako kakor njihove in tudi tvoja beseda zveni drugače. Res da je Godunov boljši od drugih, pa vendar ni to, kar si ti. Gledal sem te, ko si brez orožja stal medvedu nasproti, ko je Basmanov po zastrupljen ju tistega bojarja tudi tebi prinesel ča-šo z vinom; ko so te peljali na morišče in ko si danes govoril z razbojniki. Tako me je vleklo k tebi, da bi ti bil najrajši padel okrog vratu! Ne čudi se, knez, mojim nespametnim besedam," je pristavil Maksim in povesil oči. "Ne vsiljujem ti svojega prijateljstva, vem, kdo si ti in kdo sem jaz. Toda kaj pa naj počnem, če ne morem zadrževati besed; same mi silijo iz usta in srce ti samo sili nasproti!" "Maksim Grigorič," je relcel Serebrjani in mu . krepko stisnil roko. "Tudi ti si se meni priljubil kakor rodni brat!" "Hvala, knez, hvala ti! Ko sva že pri tem, naj ti povem vse, kar mi leži na duši. Vidim, da me ne preziraš. Dovoli mi, knez, da se pred bitko po starem krščanskem običaju pobratim s tabo! To je vse, kar bi rad; ne zameri mi te želje, knez. (Dalje prih.) i O Božiču Prosimo, da pomagate s tem, da ne boste telefonirali v oddaljene kraje, da bodo * zveze na razpolago za vojne klice. Za vojsko in za telefon ni praznika. ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY Skupna vrednost______________$2.50 V tej razprodaji dobite vso to zbirko za samo $1.25 TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. Pošljite naročilo z zneskom takoj na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd Chicago (8), m VI SE VČITE ANGLEŠČINE-VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE iz Dr. Kernovefa ANGLESK0-SL0V. BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" AMERIKANSKI SLOVENEC 184» W. Cermak Rd., Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. marin klarich & son GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi preTMmamo m Trite dela. gradimo nora stavb«. kakorsi>aga koli obsega. Sprejemamo velika dela kol grajenje večjih poslopij. ioL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dela. kot popravljanje hiš in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in na* rocilo dobrodošlo. Nasveže. proračune in a» črte dajemo na šel j o bres< plačno. Čfcmu plačujete visoke na« jemnine. Dajte si postaviti lasten dom. lastno hišo. kar napravimo vam mi sa smerno nizko ceno. Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 marin klarich & son V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 21. decembra 1943 > Stran 4 »^jf^rjrjrjrjf^^^"—*----- "Fantje," je rekel Prsten razbojnikom, "malo smo se skregali, a kdor bo stare reči vlačil na dan, mu iztaknemo oči! Ah je med vami deset dobrovoljcev, ki bi hoteli iti z mano k stanu?" "Izberi si, kogar hočeš," so odgovorili razbojniki, "vsi smo pripravljeni." "Hvala vam, fantje! Ker pa ste me tako počastili, si izberem tele: stopi sem, . Poddybni, in ti, Hlopko, in ti, Žolna, in ti Lešnikov, in ti, Rešeto, in Stepka, in Miška, in Šestoper, in ti, Nakovalo, in Kobilica! Kam pa ti ležeš, Mitka? Tebe nisem imenoval, ti ostani tu s knezom, ti nisi za naše podjetje. Odložite sablje, fantje,-ž nimi se ne da lesti; saj imamo nože s sabo. Samo to vam povem, fantje, poslušajte mojo besedo, brez mene niti koraka! Do-brovoljno greste, zato tudi storite, kar u-kažem! Kdor ne bo slušal, ga ubijem!" "Dobro, dobro," so rekli Prstenovi izvoljenci; "kakor ukažeš, tako naredimo. Ce gremo na sveto delo, ne bomo delali neumnosti." "Ali vidiš, knez, ta breg?" je nadaljeval ataman. "Ko prideš nanj, boš videl njih ognje. A moj svet je ta, da počakate v bregu, dokler ne zaslišite mojega žvižga. Ko preplašim konje in vi začujete moj žvižg in krik, planite na pogane. Nikamor ne bodo mogli, konj ne bo več; na eni strani bomo mi, na drugi pa reka z močvirjem." Knez je obljubil, da bo vse storil po Prstenovi odredbi. Medtem je šel ataman z desetorico do-brovoljcev za glasom čebuzge in kmalu so izginili v travi. Človek bi bil mislil, da so se kar tam skrili; pozorno oko pa bi bilo opazilo gibanje trave, neodvisno od vetra in ne v njegovi smeri. Čez pol ure so bili Prsten in njegovi tovariši že blizu tatarskih šotorov. Ležeč v kovilju, je Prsten dvignil glavo. Petdeset korakov pred njim. je gorel ogenj in razsvetljeval nekaj Baškircev, sedečih okrog njega s podvitimi nogami. . Eden je bil v pisani halji, drugi v ovčjem kožuhu, drugi spet v razcapanih kaftanih od velblodje kože. V zemljo zataknjena kopja so štrlela poleg njih v zrak in metala dolge sonce prav do Prstena. Čreda nekoliko tisoč konj, ki so jo stražili Baškirci, se je rasla nedaleč v gosti trumi. Drugi ognji, kakih sto korakov stran od tam, so razsvetljevali neštevilne šotore iz klobu-čevine. Baškirci niso dosti pazili na svojo čredo. Prišli so od Volge do Rjazani in niso nikjer naleteli na odpor. Vedeli so, da je naša vojska razpuščena, in niso pričakovali sovražnika. Volkov, so si mislili, pa se obranimo s čebuzgo in grlom. Štirje izmed njih so imeli gornje zobe uprte ob konce dolgih repinčevih piščali; nabrali so v široke prsi sape, kolikor se je dalo, in piska-li, igrajoč s prsti, na vse pretege. Drugi so jim pomagali z grlom, in ogenj je razsvetljeval njih lica s štrlecimi kostmi, ki so bila vsa zaripla od napenjanja. Nekaj minut se je Prsten veselil tega prizora, premišljujoč sam pri sebi, ali naj takoj z nožem plane na Baškirce in jih, ne da bi jim pustil, da se zavedo, pokolje do zadnjega? Ali pa naj najprej razkropi konje, potem pa začne šele klati? Oboje ga je mikalo. "Le poglej, kakšna čreda," je mislil zadrževaje sapo. "Ako jo pošteno preplašim, pomandra v diru vse njihove šotore. To bo taka zmešnjava, da ni svojih ne bodo poznali. Pa tudi tile vražji sinovi tako lepo sede, jla se je težko odločiti. Glej no, kako ti jo režejo; na dva koraka bi se lahko priplazil do njih!" In ataman se ni hotel odreči krvavi zabavi z Baškirci. "Rešeto," je posepetal tovarišu, ki se je bil poleg njega prihulil, "alUe nič ne praska po grhi? Ali boš znal zažvižgati?" "Kaj bi ne?" je šepetaje odgovoril Rešeto. LOUIS J. ZEFRAN kateri se sedaj prodaja po zni- AA žani ceni, samo------------- ^ Naročila pošljite nas 0Jtosvmpo6ie>i SLOVENSKE KNJIGE NA RAZPRODAJI | Na posebni razprodaji imamo sledečo zbirko knjig, le kakih 30 sestavov: 1. ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. 11. zvezek iz leta 1932. Ilustriran s slikami slovenskih krajev, narodnih noš, tedanjega denarja, itd........................ 40c 2. RDEČI NAGELJČKI, nad osemdeset zbranih sloven- - skih pesmi__________________________________________________ 45c 3. ENA BOŽJIH CVETK, krasna povest 416 strani...........$1.00 , 4. OD SRCA DO SRCA. 1. in 2. zvezek------------------- 50c 5. DRAMA OF EUROPE, zemljevid, ki kaže meje pred- vojnih držav v Evropi---------------------------------- 15c sen, o Rusiji pri tem Kusu ne bo dpsti, nikomur se ni treba spodtakniti in si zlomiti nosa, in v pomirjen je je še, da ta zdaj amerikanski Rus ne gleda, mislim, rad na Moskvo, ker vidim, da je versko O. K., kar je vrlo dobro, in politično je carist, kar se mora njemu pripustiti. Toraj nič strahu, ako je le ne-fkaj ruskega, in trdim, da naj [bo nekaj ponosa, ko smo drugače Slovani že skoroda pod mizo. Stavim, da bo le tako, kakor i je de Seversky zapisal in je ali bo tudi — naredil, in to je še j vse kaj drugega pri ponosu. Naredil bo, upam, in že zdaj dela. Ali ni vse to le dobro, da-si je — rusko? Mimogrede pa sam priznam, da ni vse dobro, kar je rusko, kakor je pač povsod, če kdo ni histeričen. Vsebino knjige so predelali v film, in ta film naj bi si vsak Amerikanec pogledal, ako mu "pri filmih nt le zato, da se slini, ko je šivilja naredila vse prekratko, da nič ne pokrije. Vsak inteligenten Amerikanec naj gre in si pogleda film. ! Kdaj bo konec? Jutri? Tudi jaz bi si želel. Kako bo? Tu nekaj vidiš in izveš. Ne čakaj vsak dan pred durmi, da pride časopis, in pogledaš najnovejše vesti in misliš, da bo jutri. Fan-| tje da bi prišli. Yes, yes ... da bi le, ampak poglej si film, da ne more drugače biti, in na prtu zablisne leto 1948! Le za-blisne, da se ne ustrašiš preveč, ' ker Rus de Seversky je zdaj najslavnejši Rus v Ameriki in '! dela, dela, da bi bilo vsaj 1. 1 1948. Drugo si lahko sam izma-1 laš, saj boš lahko še. pet let '{imel časa, ako te prej ne zade-"jne božji žlak. -o- ! — Bern, Švica. — Iz Italije došli potniki poročajo, da so ; Nemci pričeli deportirati iz Italije Žide. Iz postaje v Pada-3 j vi so odpeljali 27 italijanskih častnikov, 13 vojakov in 35 ci-s vilistov, vsi Židje. Odpeljani so - v Nemčijo v koncentracijska 1 taborišča. a |__^^— , OGLASI V "AM. SLOVENCU" e IMAJO VEDNO USPEH! —— i I DR j. L URSICH p' ZDRAVNIK y in KIRURG >3 Urad: 1901 West Cermak Road l~ 1—3 in 7—8 P. M. rizun ob sredah. TeL Canal 4918 a i CHICAGO k RezfcSenčni tel.: La Grange 3966 >-iL-----—- J. M. Trunk Zanimiva roba. Vesti so se s( glasile, da je nekaj obravnav b med Vatikanom in Sovjeti. Ve- ;fl sti so dejstvo. Take obravnave;11 so tajne ko prostozidarske o-|a bravnave pod stražo. Ne gre,® drugače. Do danes je le pri pr-; ® votni vesti, da je bilo nekaj. ~ Nekdo je moral započeti. Kdo? Jj Vatikan ali Sovjeti? To bi bilo P zanimivo izvedeti. Nekdo jej*' mrdal nos, ker Sovjeti sploh ne L° odklonijo. Well, vsem ljudem j c niti Bog ne more ustreči, tako 2 je, in Sovjeti so le Sovjeti. Kdo je započel? Vatikan? Ako je,;b je moral le računati s Sovjeti, i ^ in pri politiki je Vatikan "first class". Zanimivo. Sovjeti? c Well, potem so morali Sovjeti s računati z Vatikanom, in če bi ^ bilo tako, Vatikan ne more biti tako od nič. Jeziti se pri rdečih x špeglah na Sovjete ali Vatikan ne privede nikamor, danes je vse tiho, morda ni kazalo ali ni ; šlo, če bi pa jutri kaj prišlo, kaj J konkretnega, bo še današnjemu j mojemu firbcu ustrešeno. O-bravnave pa kažejo, da so Sovjeti činjenica, kakor je bil že ti-,1 sočletja Vatikan. * j J Poljaki »o dober narod, malo i jim pa le manjka pri možganih, in sicer vsem, zgoraj, bi rekel, , in spodaj. Kjer manjka, pride , do trme, in s trmastim človekom je križ. Poljska zgodovina priča, da je ta trma pogreznila narod za stoletja v prepad. Zopet so na razpotju, in izgleda, da pride ponovno do trme. Baje jih je že do tretjine pobitih, pa se sami poiStavljajo, da bodo j riskirali še ostali tretjini, ako ne gre po glavah nekih "višjih", ki se pa med svetom niti za Po-ljake nočejo priznati, in so o-1 gorčeni, ako kdo pravi, da so le i tudi Slovani. Trma bi se jim tu-jdi tokrat ne obnesla, kakor se nikdar ni, in če bi ostal le mi-ljon pametnih Poljakov, bi bilo bolje. ' i Nikomur ni zameriti, ako se drži krčevito tega, kar je smatral dozdaj za svoje, (neumnih j "privilegijev", nekih "oslovskih kož", aristokratičnih grbov...),; • ampak svet se suče, in kdor se . ustavlja, tega pač življenje potepta. Zdaj pa — jej in pij! t Rus S. de Seversky, ameri-D kanski državljan zdaj in major, 5 je spisal knjigo "Victory j through Air Power". Prvič Rus. i Ga je zopet prijelo! "O Rusiji j molči!" Tako je prišla zadnjič i komanda. Well, ne bo tako hu-\ do, in srednji vek je minil in \ amerikanski državljan še uživa j svobodo izražanja. Major de i Seversky je slovanski Rus, vsak I Slovan naj bi bil na njega pono-