St. 247 Mtiu man»i«iHrt«iwaHBtt nima}
V stu, v sredo 17. oktobra 1923.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XLV1II

ft. IU
EDINOST
iterilke v Tista In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v firokoctl an kolom (77 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent zabvnte, poslanic« Ia vabila po L 1.—t oglas! denarnih zavodov po L % — JM1 oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pottljajo isključno upravi Edinosti, v Tista, nlica m FrančiSka AsiJkcg* štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniitva In npcavo 11-57.
V Imenu prave civilizacije!
Dr. Vojfelav Jam d, minister ver ▼ Jugo-fslarvui je izdal sledečo naredbo: '< 'Na praznik sv. Cirila in Metoda 24. maja m Vidovdan 28. junija pripadniki muslimanske vere niso dolžni vršiti kake molitve po džamijah (turških cerkvah), ampak morajo le zapreti trgovine ter ne pošiljati ta dan otrok v šole. Isto velja tudi za razne spominske dni na blagopo-kojnega kralja Petra Osvoboditelja, ker muslimani ne morejo držati zadušnic za pripadnika nemuslimanske vere.
Na državni praznik 1. decembra, dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj muslimani proslavijo to v krajevni džamiji: 1. s Čitanjem enega mesta iz korana; 2) najstarejši predstavnik islama v kraju naj ima govor o potrebi sloge in ljubavi istokrvnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev in drugih njihovih sodržavljanov in o njihovi skupni dolžnosti na delu za veličino in napredek kraljevine Srbov, Hr-vatcv in Slovencev; in 3) vrši naj se molitev za dolgo življenje m srečo Nj. V. kralja in Nj. V". kraljice ter njune vzvišene hiše in srečo in napredek vseh državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v slogi in ljubezni.
Za državni praznik rojstnega dne Nj. V. j kralja, kakor tudi na uradni proslavi rojstnega dne drugih članov vladarske hiše določa naredba slično kakor gori navedeno, posebno pa: najstarejši predstavnik
islama v kraju naj ima govor o vzvišenem i -, . . ..i , - .. i - i- < j- ^ slavljencu in o predpisi in tradicijah is- sio<1 m 1>uba« &vetl * *>drzavl,an, dru«e
Nove fežkoče v reftem vprašanju
Zadeva pride pred Društvo narodov? Dr. Rybaf pozvan v Beograd.
BEOGRAD, 16. Poslovni odpravnik ita-A kako govori gori navedena naredba ] lijanskega poslaništva Sumonte in general
sedaj politika osvete človeško več nego razumljiva.
muslimanski verski manjšini! Nagi a sam o: verski! Kajti muslimanska skupnost v Jugoslaviji — kakor islam sploh — ne temelji na nacijonalnem ali političnem momentu, ampak na verskem. Pa tudi mednarodno pravo razlikuje tri vrste manjšin: plemenske, jezikovne in verske. Muslimani v Jugoslaviji so s tega stališča taka verska manjšina. In ravno na to stran, ki je v prvi vrsti občutljiva za muslimane, kaže naredba skrajno tenkovestno obzirnost. Ne zahteva od njih pri vršenju državljanskih dolžnosti prav ničesar, kar bi jih moglo nemilo zadeti v njihovem verskem čutu. Zahteva od njih le, naj bodo lojalni državljani in naj širijo slogo in ljubav z drugimi sodržavljani! Le to zahteva, izrecno pa naglasa popolno svobodo muslimanov na obrambi svoje vere
To isto in nič drugega ne zahtevamo mi Jugosloveni v Italiji za-se kot narodno in jezikovno manjšino, ki ji — kakor že rečeno — mednarodno pravo daje pravico do svobodne in neovirane brambe svojega obstanka! Ta naša pravica je neoporečna tem bolj, ker že vršimo in hočemo vršiti lojalno tudi v bodoče vse tiste dolžnosti napram državi, ki jih Janićeva naredba nalaga muslimanom v Jugoslaviji, in ker je naša najiskrenejša želja, da bi mogli v
lama, ki izrecno nalagajo lojalnost in globoko vdanost napram državnemu glavarju; pri tem naj se naglasa njegova obramba in zaščita islama, tako da vsled tega morejo muslimani nemoteno vršiti svoje vzvišene verske predpise; in S) slično kakor v gori navedeni tretji točki glede državnega praznika dne 1. decembra kot dneva narodnega ujedinjenja.
• • *
Poseben razlog je, da smo navedli to naredbo jugoslovenskega ministra ver. Razlog je v dejstvu, da nas italijanski tisk, kadarkoli se mi pritožujemo radi postopanja z našo narodno manjšino v Italiji, vsekaar in stereotipno zavrača, češ: glejte le, kako brezobzirno postopa Jugoslavija s svojimi drugorodnimi manjšinami! To ne bi bil sicer nikak veljaven argument niti v slučaju, da bi jugoslovenska država res uveljavljala tako manjšinsko politiko, kakor trdijo italijanska glasila. Da pa ni res, za to nam je eklatanten dokaz ravno gori navedena naredba ministra ver dr. Janića. To pa Še posebno zato, ker se tiče musli- I brodošla priča, ministru Federzonijo pa bi tianske manjšine, sestavnega dela verske j morali že ravno oni priznati veljavno in skupnosti, ki je v zgodovini dolgih petih avtoritativno besedo. Ko se muslimanom stoletij pustošila srbsko zemljo, nečloveško j v Jugoslaviji priznana pravica do svojega divjala proti srbskemu narodu in ga tiščala' verskega življenja, pa priznava ministrova v črni suznosti! Ta zgodovina je nepretr- beseda tudi nam Jugoslovenom v Italiji zna veriga najstrašnejšega mučeništva, nad- pravico do narodnega življenja. Zahtevamo človeških žrtev in rek krvi, da bi bila to življenje v imenu prave civilizacije!
narodnosti.
Naredba ministra Janića je dokument prave civilizacije. Sklicujemo se nanjo in zahtevamo, naj tudi naša država ne zagre-njuje nam vršenja državljanskih dolžnosti z ničemer kar more krvavo žaliti in raniti naša, čustva kot narodne manjšine!
Italijanski tisk nas vedno opozarja na zglede iz Jugoslavije. Mi pa pravimo, naj Italija te zglede manjšinske politike — posnema! Naj v naši borbi za svoje pravice kot narodne manjšine ne vidi nepoštenega početja. To je krvava krivica. Zato so tista večna podtikanja nepoštenih namenov na naš račun v resnici nepoštena. Saj je na zborovanju društva Dante Alighieri sam minister Federzoni slovesno izjavil, da je bramba svoje narodnosti ne le narodna dolžnost, ampak tudi človečansko pravo ter «da nimajo drugi nikakega poštenega razloga, da bi videli v tem kak nevaren in sovražen načrt!*
Jugoslavija uči, minister Federzoni tudi! Prva je sicer za naše razpaljence nedo-
Bordoro sta se v nedeljo dlje časa razgo-varjala z zunanjim ministrom dr. Nlnčičem o reškem vprašanju. Nastale so nove tež-koče za rešitev tega vprašanja.
Iz diplomatičnih krogov se domneva, da se zadnje dneve vrše neprestane konference med poslanikom Antonijevićem in zastopniki italijanske vlade v Rimu na eni strani ter v Beogradu med zunanjim ministrom, njegovim pomočnikom Panto Ga-vrilovićem, italijanskim odpravnikom grofom Sumontem in generalom Borderom Predmet tem konferencam je Še vedno
Pismo, ki ga je poslal ministrski predsednik ašič Mussoliniju v zadevi reškega problema. V tem pismu je precizno stališče jugoslov. vlade, da ne more odnehati od izvršitve rapallske pogodbe. Zaradi tega se je razvoj nadaljnin odnošajev med obema državama zelo zategnil in so nastale nove težkoče. Italijanska vlada zahteva za vsako ceno aneksijo Reke, jugoslov. vlada pa izvršitev rapallske pogodbe. V nedeljo dopoldne je bila daljša konferenca. Tej konferenci je od italijanske strani prisostvoval tudi general Bordero. V političnih krogih zatrjujejo, da je bil razgovor generala Bor-dera z dr. Ninčićem bolj privatnega značaja, ker sta oba dobra znanca s Krfa in iz Soluna. Po konferenci je zun. minister spremil italijanskega generala v kabinet ministrskega predsedstva, kjer je trajal okoli četrt ure skupen razgovor s Pašičem. Pozneje se je general Bordero dlje Časa sam razgovarjal s Pašićem. Zunanji minister dr. Ninčič je bil o teh konferencah napram novinarjem zelo rezerviran. Nekateri politični krogi smatrajo, da se bodo zaradi nepopustljivosti jugosL vlade in pa zaradi novih zahtev Rima glede Reke prekinila vsa pogajanja in da pride Reška zadeva pred Društvo narodov.
Predsednik jugoslov. delegacije v paritetni komisiji dr. Rybaf je bil pozvan nemudoma v Beograd.
Politično nasilje na Koroškem
Nemci hočejo razveljaviti slovenske kandidtaure
LJUBLJANA, 16. Nemške stranke, na-cijonalci, krščanski socijalci in — socijalisti, so izvršile te dni načrt, ki naj bi onemogočil, da pridejo v koroški deželni zbor in v dunajski parlament zastopniki našega nareda na Koroškem. Glavna volilna komisija je razveljavila deželnozborsko volilno listo Slovenskega političnega društva in
krščanske socijalce ter socijalne demokrate — so menili, da bodo s svojim na-silniškim Činom zbegali naš narod ter upropastili ne le izvolitev slovenskih de-želnozborskih temveč tudi državnozbor skih kandidatov. Oni dobro vedo, da so po številu narodnih slovenskih glasov zasigu rani Slovencem najmanj 4 mandati v dežel nem zboru ter en mandat v dunajskem parlamentu. Nemška špekulacija pa se ne bo obnesla. Ogorčenje med koroškimi Slo venci je ogromno in njihova odločnost je
nemški agitatorji širijo po vsej deželi še zrasla. V nedeljo so se po slovenskem
vest, da Slovenci ne kandidirajo ne v deželni ne v državni zbor.
Predzgodovina tega nasilstva, ki naj bi oropalo naše koroške rojake politično-par-lamentarnih pravic ter zadušilo glas slovenske raje na tribunah, kjer bi jih mogla slišati Evropa, je sledeča:
Slovensko politično društvo je vložilo 29. septembra svoje volilne predloge za deželni in državni zbor. Pri kandidatski listi za deželni zbor se je zgodila glede podpisov formalna napaka s tem, da se ni upošteval sklep deželnega zbora, ki zahteva mesto dosedaj potrebnih 50 podpisov 100 predlagateljev, kakor na držav-nozborskih kandidatskih listah. Po zakonu mora deželni vodja volitev stranke takoj pozvati, da take formalne napake popravijo. Koroški vodja volitev dr. Ratzer pa tega ni storil. Čakal je marveč do 9. oktobra in še-le ta dan zvečer je vrnil Slovenskemu političnemu društvu listo s pozivom, da doprinese še 50 podpisov. Preko noči so Slovenci nabrali potrebne podpise, toda ker je bil drugi dan (10. oktober) koroški deželni praznik (obletnica plebiscita), se je o naknadni vlog: razpravljalo šele 11. oktobra. Nemški gospodje so bili mnenja, da ne morejo ugotoviti, ali so v tako kratkem času nabrani podpisi res podpisi vo-lilcev in da se morajo o stvari Šele uveriti. S tem so zavlekli zadevo črez 12. oktober, ki je bil zadnji dan za predložitev dopolnilnih list.
V seji 13. oktobra pa je 13-članska deželna volilna komisija (v kateri ni nobenega Slovenca) z vsemi proti glasu člana-sodnika slovensko vlogo zavrnila, ako-ra v no so poprej socijalisti in tudi krščanski socijalci našim ljudem odkrito priznali, da ni razloga za odklonitev!
Proti temu sklepu je član-sodnik vložil rekurz na dunajsko vlado, ki se mora sedaj odločiti, ali bo pomagala dovršiti nasilje nad našim narodom.
Nemški nacijonalci — in sem moramo Jteti nele Velenemce, temveč ravnotako,
Korotanu vršili mnogoštevilni shodi, ki so vsi sijajno potekli
Slovenci bodo oddali svoje glasove 21 oktobra za obe listi, ne le za državnozbor sko, temveč tudi za deželnozborsko, glede katere, kakor rečeno, rekurz že teče. Si gurni so uspeha.
SploSnn stavka v Gornji Siezlfl
Položaj se je poslabšal.
VARŠAVA. 16. Neko uradno obvestilo pravi, da se je položaj v Gornji Šleziji nekoliko poslabšal. Med stavkujočimi prevladuje vpliv komunistov. Na postaji se je delo zopet začelo, železničarji so se razcepili. V nedeljo je bil promet skoro že normalen. Stavkujoči železničarji so ustanovili novo udruženje, ki uradno sicer ni komunistično, ki pa je postavilo iste zahteve kakor komunisti. Rudarji in delavci plav-žev so večinoma pod vplivom komunistov, zahtevajo zvišanje plač za 240% ter grozijo v nasprotnem slučaju s sabotažo. Komunisti si prizadevajo z vsemi močmi, da bi dali gibanju, ki ima čisto gospodarsko lice, političen značaj ter tako napravili zmešnjavo v proizvodnji poljskega dela Gornje Slezije. Toda javni red ni bil moten, kajti ob last vo je odločeno ohraniti mir za vsako ceno. Omeniti treba, da skušajo nemški komunisti priti v zvezo s poljskimi delavci s posredovanjem delavcev, ki stanujejo na nemškem ozemlju in prihajajo vsak dan črez mejo na delo. Vest o izgredih v deželi je brez vsake podlage. Na vsem Poljskem vlada popoln mir. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o odpravi ministrstva za zdravstvo in ministrstva za pošto.	*
Oblast vo je ustavilo list «Der oberschle-sisehe Knrier», ker je ščuval prebivalstvo proti vladi. Nemška uradnika Zinnecke in Fischer sta bila izgnana kot nepriljubljena inozemca.
RadlCevd ne pridejo v Beograd
BEOGRAD, 16. Sinoči je imel ministrski svet sejo od 17.30 do 21.30. Minister za notranje stvari dr. Vujičič je poročal o razmerah v Južni Srbiji in na Hrvatskem v zvezi s prihodom zagrebškega namestnika dr. Cimića v Beograd, ki je prinesel pismo ministra Peleša ter poročal o političnem položaju na Hrvatskem. Nato je ministrski svet nadaljeval razpravo o uredbi razvrstitve uradnikov v posamezne kategorije. Pregledali so se resorti ministrstev za zunanje stvari. Nato se je razpravljalo o političnem položaju, v zvezi s pisanjem no vin o prihodu Radićevcev v Beograd. Na podlagi poročila min. Peleša se je ugotovilo, da Radičevci ne bodo prišli v Beograd. Včeraj dopoldne sta konferirala ministrski predsednik Pašič in minister Trifkovič o novi rekonstrukciji vlade, ki naj bi se izvršila v prvi polovici meseca novembra.
Radič iinti tudi Stanke t
PRAGA, 16. V Bratislavi izhajajoči «Slovak«, glasilo Hlinkove slovaške ljudske stranke, objavlja pismo St. Radića iz Londona, v katerem daje ta navodila za slovaško politiko. V pismu opozarja Radič Slovake, naj pazijo na nedotaknjenost slovaške meje in naj se z Madžarsko sicer ne pogajajo, izogibajo pa naj se praškega parlamenta in naj si ustvarijo neodvisno slovaško državo. Končno poziva Radič Slovake, naj ne dopuste, da postane Čehoslo-vaška francoska kolonija, v kateri francoski generali po svoji volji inšpicirajo in ki ne tvori za zapad nič drugega, kot okope proti nemško-ruskemu vzhodu. Radićevo vmešavanje v Češke zadeve je vzbudilo v Pragi veliko ogorčenje.
Vladna kriza na GrSkem
ATENE, 16. Listi javljajo, da je izbruhnila vladna kriza. Revolucijonarna stranka bo baje izročila oblast venizelistom, kateri bi izvedli nove volitve brez vsakega nasilja. Revolucionarji pa da bodo še nadalje nadzirali protivenizelistovske stranke, kajti te poslednje zahtevajo razpustitev revolucijonarne stranke in imenovanje poslovne vlade, ki naj bi skrbela, da bi bile volitve popolnoma svobodne.
Zarota na Romunskem ni imela fašistov-• skega značaja.
RIM, 16. Kr. romunsko poslaništvo v &imu javlja: Vest, ki so jo objavili neka-:eri listi, češ da se je romunski prestolonaslednik izrazil, da odobrava revolucionarno gibanje na Romunskem, je popolnoma brez vsake podlage. Zarota, ki je bila pred kratkim odkrita v Bukarešti, radi katere je že bila uvedena preiskava in ki se zdi, da je anarhističnega izvora, ni v nobeni zvezi z nekakim domnevnim fašizmom, ki pa ga na Romunskem ni v resnici nikoli bilo.
Predtoj belSHsbe vlade
za reJilev odškodninskega vprašanja
Nemčija naj bi plačala 50 milijard zlatih mark. - Anglija za mednarodno posojilo
Nemčiji in za izpraznitev Porurja?
LONDON, 16. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo veliko važnost predlogu belgijske vlade glede rešitve odškodninskega vprašanja. Belgijska vlada je predlagala ostalim zaveznikom, naj bi njen predlog proučila odškodninska komisija. Tukajšnja vlada ter vladi v Parizu in Rimu so pristali na ta predlog; belgijski član v odškodninski komisiji Delacroix je po naročilu svoje vlade že obvestil o tem komisijo.
Predlog belgijske vlade se v bistvu ne razlikuje veliko od onega, ki ga vsebuje belg. »siva knjiga«; v smsilu novega predloga bi se nemški dolg znižal na 50 milijard zlatih mark. Nemčija bi plačevala letno 2870 milijonov mark ier 6% obresti. Ta denar bi Nemčija odtegnila od dobička državnih monopolov: 1 milijardo bi dale železnice, 450 milijonov tobak, 200 milijonov pivo, 55 milijonov vino, 600 milijonov razni cveti, 130 milijonov sladkor, 70 milijonov sol, 20 milijonov vžigalice in 5 milijonov električni aparati. Letne dobave v naravi bi znašale 3400 milijonov, katerim bi še prišteli 250 milijonov, ki bi jih dal 25-odstotni medzavezniški delež na dobičku nemške industrije. Predlog pravi dalje, da bi za plačilo vojne odškodnine moralo jamčiti vse nemško ozemlje. Seveda bo mogoče izvesti ta načrt šele tedaj, ko se bo marka ustalila. Tukajšnji listi izražajo željo, da bi Amerikanci bili navzoči pri proučevanju tega načrta, da bi tako lažje sledili poteku razprav.
Zanimivo je, da ta načrt ne vsebuje pristojbine 26 odstot. na nemški izvoz, za katero so se Angleži vedno potegovali, da bi na ta ta način
krogov. Kritje bo tvorila hipoteka na celokupno zemljiško posest nemške državo in na vso nemško industrijo; hipoteka bo znašala 4 odstotkov. Vrednost nemške zemljiške posesti se računa na okoli 40 milijard zlatih mark: 4 odstotki predstavljajo torej 1 milijardo in 600 milijonov. Približno toliko bo znašala hipoteka na industrijo, tako da bo kritje nove banke doseglo 3 milijarde in 200 milijonov zlatih mark. Zaenkrat se ne bo hipoteka razširila na hiše v mestih; to se bo zgodilo edino v slučaju, ako se bo hotelo povečati kroženje rentne marke.
Med tem Časom bodo izdane nove obveznice posojila v zlatu in sicer od 1, 2, in 5 dolarjev; na ta način namerava vlada priti v okom inflaciji marke. Stara papirnata marka in rentna bosta urejeni na pod-dlagi tečaja dolarja. Stara marka bo služila za drobiž.
Obisk pfeMiOmMa v Parizu
Sijajen sprejem. - Simpatični pozdravi listov.
PARIZ, 16. Predsednik Čehoslovaške republike Masaryk je prispel v Pariz danes predpoldne ob 11. uri. Postaja Bois de Boulogne je bila okrašena s francoskimi in čehoslovaškimi zastavami. Ena četa republikanske straže z zastavo in godbo je izkazala predsedniku vojaško čast. Ko se je ustavil vlak, je šel predsednik francoske republike Millerand nasproti svojemu gostu ter mu je prisrčno stisnil roko in mu izrazil dobrodošlico. Nato se je vršilo običajno predstavljanje. Pri sprejemu so bili navzočni vsi člani vlade, predsednik poslanske zbornice, predsednik senata in člani pariškega pokrajinskega odbora. Predsednika Masaryka spremlja minister za zunanje zadeve dr. Beneš. Ko si je predsednik Masaryk ogledal častno stot-nijo se je odpeljal na Quai d'Orsay, kjer _	bo stanoval. Ob obeh straneh ulic, skozi
____________ kolikor toliko pobijali j katere se je peljal, so bile postavljene čete,
nemško konkurenco; kajti na ta način bi j ki so mu izkazovale vojaško čast. Občinstvo je predsedniku Masaryku živahno vzklikalo.
Listi pišejo o dogodku nenavadno vljudno. «Matin» pravi, da sta Masaryk in Beneš nekaka simbola nove Evrope, ki je sezidana na porazu osrednjih cesarstev. «Le Petit Parisien* piše, da pozdravlja Francija Masaryka kot prepričanega demokrata, kot filozofa in znanstvenika, kot poštenjaka in kot očeta in poglavarja prijateljske države.
Gibanja za bojkot angleškega blaga ▼ Indiji.
bile države, ki kupujejo od Nemčije, prisiljene plačevati veliko višje cene za nemške izdelke. Angleški izvedenci računajo, da bi ta pristojbina nesla kakih 1250 milijonov. Zdi se, da bo Anglija vztrajala pri zahtevi po tej pristojbini, še posebno, ker bo od nje vpeljave v veliki meri zaviselo vprašanje mednarodnega posojila Nemčiji, ki ga namerava predlagati angleška vlada kakor poroča Daily Telegraph. List pravi namreč, da se Širi glas, dasi še ne uradno potrjen, da bo angleška vlada to storila. Nemčiji bo služilo to posojilo — nadaljuje list —, da bo lahko plačala vojno odškodnino, a edino pod pogojem, da Francija izprazni Porurje.
Nov korak nemške vlade v Parizu?
PARIZ, 16. Dopisnik lista «Petit Journal* poroča iz Berlina, da ni vprašanje končnoveljavne rešitve odškodninskega vprašanje še zrelo niti za Stresemanna niti za zaveznike; kajti to vprašanje se bo moglo rešiti edino potem, ko se bo vrnilo v Porurje normalno gospodarsko življenje. Ni izključeno, da bo nemški odpravnik poslov v Parizu von Hoesch dobil nalog, naj se spet obrne do Poincareja glede pogajanj.
Izgredi v Berlinu
BERLIN, 16. Danes zjutraj se zbrala pred mestnim domom velika množica >rezposelnih; policija jih je razgnala z orožjem. Bilo je pet ranjenih. Demon stranti so se spet zbrali v Leipzigerstrasse; medtem ko jim je skušala policija zapreti pot, se je druga skupina demonstr. pomikala proti borzi, kjer se je polastila avtomobilov, ki so stali pred borzo, misleč, da so last borznih špekulantov. Končno je policija tudi te razgnala; bilo je več aretiranih.
Vpeljava nove valute v Nemflji
Ustanovitev rentne banke.
BERLIN, 16. Včeraj popoldne se je sestal ministrski svet, da prouči vprašanje ustanovitve novega bančnega zavoda «Rentenbank». Tozadevno poročilo bo izdano Šele danes.
Nova banka bo izdala nove bankovce; denarna enota bo rentna marka («Renten-mark»). Natiskali se bodo bankovci od 1000, 2000, 3000, 4000, 10 tiso, 50 tisoč in 100 tisoč rentnih mark. Nova emisijska banka bo pričela poslovati v prvih tednih prihodnjega meseca; upravljale jo bodo osebnosti iz poljedelskih in industrijskih
Llovd Gergeov poziv za anglešRo-omeriJko zvezo najel slab odziv
NEW-YORK, 15. Ideja angleško-amc-riškega sporazuma za zagotovitev miru, ki jo je izrazil Lloyd George z višine niagar-skih vodopadov, je našla v Zedinjenih državah le slab odziv. Ameriška vlada noče razpravljati o predlogih Lloyda Georgea, ker izhajajo od osebe, ki ni pooblaščena govoriti v imenu angleške vlade. Veliki ameriški listi se v glavnem ne bavijo podrobneje z Lloyd Georgeovimi predlogi. «Evening Star» pa naglaša, da bi imel tak sporazum, ki ga drugače ni težko doseči, za Anglijo večjo korist nego za Zedinjene države. Mnoge politične osebe protestirajo proti temu, da bi se kak sličen načrt sploh jemal v poštev. Posebno nasprotuje temu senator Borah.
Zopet en fašist napaden v Parizu.
PARIZ, 15. Včeraj je neki Mario Baronti povabil fašista Belvironija na kavo; nenadoma se je prvi zagnal z nožem na poslednjega ter ga ranil. Nato se je podal na policijo, kjer je prosil naj ga zaprejo ker se boji fašistov.
Ravnatelj sovjetske banke v Parizu
PARIZ, 16. «Temps» javlja, da je ravnatelj državne banke sovjetske zveze g. Šej-noman prišel včeraj v Pariz.
Nezadovoljstvo na Filipinah proti Ameriki
LONDON, 16. «Morning Post* javlja iz Washingtona, da je prejel list «New-York Times* brzojavko iz Manille, ki pravi, da je politični položaj na Filipinah zelo resen. Glavni guverner otočja general Wood se obdolžuje, da vlada samooblastno fin da je zakrivil več protizakonitih nastopov.
Separatistično gibanje.
KOBLENZ, 16. V mestu Prum pri Eifel-u se je vršilo zborovanje separatistov, katerega se je udeležilo okoli 1500 oseb.
DNEVNE VESTI
Za našo Solo!
BOMBAY, 15. Občinski svet v Bom->ayu je sklenil z veliko večino resolucijo, v kateri se zahteva bojkot vsega blaga, ki pride iz Anglije, in to v znak protesta proti ] >ostopanju angleškega jninistra za kolonije z Indijci, ki se nahajajo v angleški srednje-afriški koloniji Kennya.
Naše politično draitvo prejema vsak dan nove proteste, naslovljene aa prefekturo, v katerih daje naše ljudstvo duška svojemu ogorčenju nad aovo šolsko politiko v naših krajih, ki je	zatreti slovensko ia hrvatsko
šolstvo. Vrlim tržaškim okoličanom, Id so prvi dvignili glas svojega protesta proti izpremi-njanju slovenskih Sol v italijanske, so se pridružili sedaj naši zavedal NabieŠiaci, da tudi oni protestirajo proti avedbi izključno italijanskega pouka v prvem razredu ljudske šole. Obenem izražajo željo, aaj se poučuje tudi italijanščina, toda le kot očal predmet, medtem ko mora ljudska šola ostat! na riovensldh tleh
GLAS LJUDSTVA
— modri gospodje na šolskem skrbništva 1 Is .Lazareta pri Kopru poročajo n. pr., da je tam* kajšnja nova učiteljica —Italijanka — spoznala že po par dneh, da je njen trud brezuspešen. Pritožil« se je pri nadzorniku, da ne more nadaljevati pouka, ker je otroci na razumejo.
V Ricmanjih pa je italijanski učitelj slovenskih otrok že po par dneh prosil slovenskega učitelja za pomoč, ker da ga otroci ne razumelo in jih torej ne more poučevati. Seveda imajo italijanski učitelji le malo število otrok aa razpolago. Ponekod Imajo — tako se nam poroča — prvi razredi, ki se hočejo poita-lijančiti, le po 3—10 otrok, dočim jih ima do-vensld učitelj tudi nad 100. Po nekaterih kra« jih se italijanski učitelji zabavajo s tem, ds motijo slovanska učitelje prfl pouku.
Gospod)s aa italijanski strani so aam govo« rili te dni o naravi kot tisti večni « ureja«
te dol o
Tudi naše ljudstvo na Kopričtei israSa svojo valkU vsega aa sveta. Kes jel Naše ljudstvo ia ogorčeafs saradl ■■đuajiga početja aa Koprščiai fe zdržema slovensko. Zato ju proti njegovi šoO. Dokaz za to je de|stvo, da njegov odpor proti raznarodovanju njegove stvar ae gre tako glsdho, kakor sa računali šole — glas narave! Iz
.težave, ki se že ob prvih začetkih postavljajo na pot nameravane reforme k — najslabšemu. Poslušajte torej glas narave, o visoki in filo-aofriri gospodje! Saj pravite sami, da je ona urejevalka vsega na tem božjem svetul
Jogoslovecskl dogovor glede Solimo
Z ozirom na sklep jugoslovensko-grškega dogovora glede odkaza dela Solunskega pristani! č a kraljevini SHS (oziroma, kakor ie oficijelno rečeno: Srbiji:) piše Oskar Randi v norem gospodarsko-političnem mesečniku «Eco-nomia», da ta dogovor interesira v najvišji meri tržaške gospod arsko-politične kroge, ker bo imel vpliv na gospodarsko življenje mesta, čim si Srbija resno izbere Solunsko pristanišče za svoj izvoz. Dosedaj da sc je Jugoslavija posluževala tržaškega pristanišča za dve tretjin-ki svojega izvoza in da se je moral Trst smatrati za pravo jugoslovansko luko. Z omenjenim dogovorom pa se izvoz iz bogatih pokrajin Gornje Makedonije, Stare Srbije, Vojvodine, Bosne in Srema obrne proti jugu preko Soluna, in se bo vsled tega občutilo v Trstu sicer pomanjkanje jugoslovenskega prevoza in blaga, za to pa poneha — tako se tolaži — slovanski pritisk na Trst, (Tako se tolaži, čeprav ugolovlja sam, da je bil ta ^slovanski pritiska blagodejen za gospodarsko življenje Trsta).
Pisec poživlja tržaške merodajne kroge, naj stoje na straži in naj ukrenejo vse potrebno, da se ta izguba nadomesti z drugimi tržišči (scali) na Jadranu.
Kakor vidimo, se gespod pisec veseli dejstva, da — četudi z občutno zgubo na gospodarskem polju — poneha vsaj »slovanski pritiski! na Trst. Vendar pa mu oči vidno ni prav, da je jugoslovenska trgovina obrne proti Solunu. j£aj bo treba sedaj storiti? Je pač težko rešiti to za tržaško trgovino tako važno vprašanje, če se človek tako boji — slovanskega pritiska! Odločili se bo treba, ali je gospodarska blaginja tržaškega ljudstva nad vsakdanjimi strahovi pred slovansko invazijo v te kraje, ali pa naj se iz tega neutemeljenega strahu dopušča, da Trst še bolj propade, nego je že dosedaj?! Ce bo italijanski nacijonalizem tiral tako daleč, potem res ni upanja, da bi se tukaj-
strešja: vse to s svojim hrepenenjem in vernim hotenjem. Konec carskega režima ni prinesel nikake spremembe v njihovo usodo. Potikajo se po najbornejših skrivališčih evropskih glavnih mest, begajo po ubožnih stanovališčih New-Yorka, umirajo po azijatskih in afrikan-skih koncentracijskih taboriščih, rabotajo v vseh delih sveta, kot težaki, podajači, rudokopi, po kamenolomih, rudnikih, hotelskih kuhinjah, ladjedelnicah in povsod, kjer človeški obup išče zadnji izhod. Družaben in gospodarski red, ki kazanje le umorstvo z nožem, jim dovoljuje učenje in ideale še le potem, ko so se dvanajst ur ubijali kot žival. Vse sprejemajo nase, in če tožijo, je le zato, ker je boj med granitnimi kladami ali dvigalj v rudnikih in fizičnim telesom tako neenak. Tudi tistim, ki so mogli ostati v Rusiji, ni dosti boljše. Bratski trpijo z zadnjim človekom svojega naroda. Slike jih kažejo, kako jih pet in sedem sedi v nezakurjeni izbi, ki jo je ukazujoč uprizorila genijalna režiserka — beda (ena miza, ena stolica, par kovčekov in zabojev, ena skupna brisača in nekaj žeblje v na steni J. In nikogar ni, ki bi jim poslal kako denarno podporo.
Noge jim tičijo v raztrganih dokolenskih škornjih, ali v lesenih črevljih in odeva jih delavski jopič. Ne stavljajo svojim profesorjem nikakega ultimata — razen, če se bojijo, da učitelji ne vršijo svojega poslanstva kot darovalci znanosti in vzgojevalci k svobodi duha. Popolnoma jim primanjkuje znanstvene opreme in živijo tako v sramotni idejni in imovinski skupnosti s tatarskimi in židovskimi tovariši. Tako so bolj Azija, nego Evropa. Ali« dok, ld ga nosijo pod svojtan smradnimi minjitiii ia tista svoboda, ld jo hočejo oni, to sta gonilni sili, ki zopet in zopet razpenjata peroti ruskega genija. Sta cvetoča bodočnost stomili-jonskega naroda! — ( Prag. Presse >.
OruitvMt vesti
Pevsko društvo «Zastava» v Lonjerju vabi vse svoje člane in članice na izredni občni zbor, ki se bo vršil 18. t. m. ob zvečer v društvenih prostorih. Vabljeni so tudi člani
M. O.
Zadruga upravičenih posestnikov v Lonjerju vabi svoje člane na I, redni občni zbor, ki se
Književnost In umetnost
«2enski svet«. Te dni je iz&la 10. številka (oktober) «Ženskega sveta® glasila naših ženskih udruženj v Julijski Krajini, s sledečo ve-lezanimivo vsebino: Ne trgajte mi deteta iz naročja. Obrazi in duše VIII. — Danica Hri-stićka. (M- G.). Le eno je res... (Pesem. Vera Albrechtova). Olesja. A. I. Kuprin. (Iz ruščine prevela P. Hočevarjeva) — (Nadaljevanje.) Zapuščena. (Pesem. Utva). Gabrijan in Šembilija. (Dr. Ivan Udi} - (Nadaljevanje). Otroški zobje. (Zobotehnik Ferdo Palovec). O vonju in parfumih. (M. Ravnikova). Izvestja: Nepoznani sestri naši! — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Higijena. — Književnost in umetnost. — Razgovori. — Listnica uprave.
^Navaden človeku od B. Našica. Znano ša-loigro polno zdravega humorja in krasnih umetniških prizorov uprizori Šentjakobska čitalnica v nedeljo 21. t. m. točno ob petih popoldne v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Smeha ni konca ne kraja. Veseljaki, pozor torej za nedeljo.
Evo cenik najvažnejših tipov
v vseh barvah.
Roma deliberat, Trst propada. Bodočnost po kaže, da so dejanjske razmere silnejše, nego vsaka malenkostna sentimentalnost. Samo, da
ne bo —- prekasno!
Zakaj je bil očinski zoston u ll Petra m Krasu razptišfen
Državni uradni list «Gazzetta ufficiale» z dne 9. t. m. prinaša kr. odlok, s katerim se razpušča občinski svet v Š. Petru na Krasu ter imenuje avv. ViUorio Miglioretti za komisarja te občine. Poročilo vlade na kralja glasi na sledeč način:
»Veličanstvo! Preiskava izvedena o občinski upravi v Š. Petru na Krasu je pokazala velike upravne nerednosti in popolno zapuščenost vseh javnih poslov. Občinski svet je imel, vsled pičlega zanimanja njegovih članov, malo sej, katere na splošno niso dovedle do koristnih sklepov glede vprašanj, ki so bila v razpravi; pod takimi pogoji ni bilo načeto nobeno vprašanje najbolj življenske važnosti za občino in tudi poslovanje redne uprave se je izkazalo kot pomanjkljivo posebno vsled nesposobnosti župana in občinskega odbora.
Ni bilo skrb!jeno za sestavo občinskih pravilnikov predpisanih od občinskega in pokrajinskega zakona, in ne za ureditev uradov v skladu z novimi potrebami, in tudi ni mogoče zaupati občinski upravi, da bo spremenila ta javni urad tako, da bo odgovarjal občinskemu zakonu kraljevine, ki je bil nedavno raztegnjen na nove pokrajine.
Neredno in pomanjkljivo poslovanje upraviteljev je izzvalo v kraju živo nezadovoljnost, vsled katere se je bati težkih posledic. Razun absolutne in nuinc potrebe, da sc preprečijo nadaljna zakašnjenja glede upravne ureditve občine in da se s primernimi sredstvi obnovi javno poslovanje, je torej vsled razlogov javnega reda neobhodno potrebna razpustitev občinskega sveta in temu dosledno imenovanje kr. komisarja; za to skrbi načrt odloka, kaie-rega ml je čast predložiti Vašemu Veličanstvu v zvišeni podpis.-->
Rek zu nspooed vinskega pridelka
šnje skrajno žalostne razmere zboljšale. Dum t bo vršil dne 20. t. m. ob 7*A zvečer v prostorih
Kons. društva v Lonjerju.
Ez tržaškega življenja
Dramatični lov na obeglega zlikovca po strehah. Pred približno tremi leti je pobegnil na drzen način iz zapora v ulici Coroneo jetnik Fran Amy, star 37 let, rodom iz Marseille v Franciji. S pomočjo svojih dveh tovarišev-jet-nikov je prepilil železno omrežje pri oknu celice, nato si je trojica napravila iz posteljnih odej vrv, po kateri so se Amy in njegova tovariša spustili na dvorišče kaznilnice, odkoder so izginili brez sledu v temno noč.
Amy se je seznanil s tržaško policijo že leta 1907, ko se je pritepel v naše mesto; bil je zaprt radi neke tatvine. Od tiste dobe dalje je moral že opetovano dolge mesece presedeti v raznih zaporih, vedno radi tatvin, vlomov in sličnih zločinov. Potepal se je po raznih deželah in državah, kjer je tudi delal preglavice varnostnim oblastvom. Povsod izgnan, se je končno vrnil v naše mesto, kjer je kmalu zopet prišel v navzkrižje s policijo. Poslednjikrat so ga zaprli, ker je bil osumljen soudeležbe pri znani milijonski tatvini v škodo denarnega zavoda «Banca di Sicilia.
Po svojem begu se je Amy dolgo časa uspešno skrival na Reki in v našem mestu, kjer je živel v ulici Gelsi z neko žensko v divjem zakonu. V tem času se je leta 1921 udeležil velike tatvine v škodo tvrdke £. Marinscheg, ki ima svoja skladišča v ulici S. Maurizio št. 12. Ovadili so ga njegovi sokrivci, ki so bili aretirani.
Končno pa je policija zvedela za njegovo skrivališče. Včeraj zjutraj so policijski agenti obkolili hišo v ulici Gelsi št. 4, kjer se je Amy skrival v malem podstrešnem stanovanju pri svoji ženski. Ko so agenti potrkali na vrata« je Amy zlezel skozi okno na streho hiše. Agenti so šiloma odprli vrata ter začeli zasledovati begunca. Ta je bežal s strehe ene hiše na drugo; splazil se je v neki dimnik, a najbrž je bil ta preozek, kajti kmalu je bil Amy zopet na strehi ter iskal, kod bi ubežal agentom, ki so mu bili za petami- Ker se begunec ni zmenil za klice, naj se ustavi, je eden izmed agentov enkrat ustrelil s samokresom v zrak, A tudi to ni begunca prestrašilo; ko je videl, da nima drugega izhoda, je skočil skozi strešno okno hiše št. 6 v neko stanovanje, tam odprl vrata ter zbežal po stopnicah, a zaman; bil je v pasti. Ves črn od saj in razburjen je v veži priletel v naročje agentom, ki so ga prijeli ter odvedli na kvesturo. Tam je bil odveden v zapor v ulici Coroneo.
Železni carjeva nezgoda. Železniški podajač Filip Signori, star 32 let, stanujoč v ulici Mo-lini št. 683, je včeraj popoldne na južnem kolodvoru Čistil neko lokomotivo. Nenadoma je strojevodja poslednje nehote spustil paro iz kotla. Signorija, ki je v tem hipu stal ravno pod cevjo za odpuh, je vodna para močno oparila po trebuhu in po stegnih. Ubogi mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato .so^ga prepeljali v mestno bolnišnico. Okreval bo v 3 tednih.
Pretep med šoferjem ia voznikom. Včeraj .popoldne je neki javni avtomobil trčil v ulici Carducci, na vogalu ulice Chiozza ob peki tovorni voz, ki je privozil iz poslednje ravno v istem času, ko je vozil mimo avtomobil. Trčenje ni povzročilo nobene nesreče, pač pa sta .se šofer in voznik sprla, dolžeč drug drugega krivde pri tej nezgodi. Moža sta se spva pošteno opsovala, nato sta si skočila v lase. Tekom pretepa je šofer zavihtel kos drva ter s tem loputnil voznika po glavi. Končno so prihiteli na lice mesta nekateri mestni stražniki, ki so napravili pretepu, katerega se je udeležilo tudi več drugih šoferjev iz bližnje postaje javnih avtomobilov, konec. Spremili so voznika Diega Nucci, starega 48 let, stanujočege v ulici Settefontane na rešilno postajo, kjer mu Je zdravnik obvezal številne praske po obrazu. Kmalu potem se je pojavil na rešilni postaji Šofer Albert' Tavio, star 28 let, ki je bil tudi opraskan po obrazu. Mož je zadobil te praske pri omenjenem pretepu.
V pijanosti prt**1 v morje. Preteklo noč okoli pol ene je premogar Anton Celin, star 40 let, brez stalnega bivališča, hotel iti prenočiti na neko ladjo, ki je zasidrana ob nabrežju Grumula. Mož je bil pijan in raditega je idoČ Čez mostiČ izgubil ravnotežje ter padel v vodo. "K sreči sta dogodek zapazila dva finančna stražnika, ki sta pramogarja potegnila iz vode. O dogodku je bila obveščena reMlna postaja. Z avtomobilom tega zavoda no Celina prepeljali v meatan bolnMrci. Njegovo stanje m nevarne.
Finančni tehnični urad v Trstu javlja, da je rok za napoved vinskega pridelka, ki je bil prvotno določen do 15. oktobra, podaljšan do 31. oktobra za vse občine, ki spadajo k Jadranski Benečiji. Opozarjajo pa se županstva, da bedo morala kljub temu pošiljati napovedi finančnemu tehničnemu uradu, kakor jih bedo dobivala, t. j. najkasneje v petih dnevih po predložitvi. Ta rok je podaljšan Ie za županstva listih občin, ki so prosile za podaljšanje pred objavo pričujočega razglasa.
Dražbe za oddaje davkov v zakup. Finančna intendanca za furlansko pokrajino v Vidmu aaro javlja, da bodo v najkrajšem času objav-, ljeci razpisi javnih dražb z podelitev iztirje-vnlnic davkov na Goriškem. Že sedaj se lahko dobijo tozadevne informacije pri gori omenjeni finančni intendanci (I. nadstropje, soba št. 28). Uradni razpis bo objavljen v «Osservatore Tri-eslinc>.
Uradni predpisi glede državne zastave. Državni uradni list z dne 11. t. m. prinaša kr. odlok 24. septembra 1923 št. 2072, ki določa, da je nacijonalna ali državna zastava zelena, bela, rudeča s kraljevskim grbom v belem polju. Poslopja kraljevske družine ter poslopja poslali e v i& konzulatov imajo zastavo, v kateri je grb s krono, vsi drugi javni uradi pa zastavo z grbom brez krone. Glede zastav kr. vojske, kr. mornarice in trgovinske mornarice ostane pri siarem. Javni uradi lahko razobešajo poleg državne zastave tudi svojo, tradicij on aln o zastavo. Vladne oblasti lahko odrejajo, kedaj se imajo razobesiti na javnih poslopjih zastave.
Ruski dijaki. O ruskem dijaku — in ruski dijakinji — ni podala doslej zgodovna pravega opisa. In vendar bi bil tak opis spomina vredno poglavje evropske socijologije in kulturne zgodovine. Odkar obstoje ruski dijaki, so sprejemali nase in prenašali nadčloveška trpljenja. In to ne 1« v boja proti čudnoliki materijalni bedi, ga bi utešili žejo po znanju, ampak često tudi s odrekanjem svojih osebnih ciljev, da so bIu-gBi narodu in človeštvu v brezmejni požrtvovalnosti Nikdar niso poznali nikakega prepada med narodom in inteligenco, nikdar niso zahtevali zase nič drugega, nego za mase. Kar so hoteli, se je imenovalo politična in človeška svoboda, odrešitev iz tiranstva vsakega imena. Tisoči ruskih dijakov so polnili kazemate m-Skih trdnjav in ječe lzgnanskih kolonij Sibirije, siromašna zavetišča v Švici in pariška pod-
Vestl z Goriškega
Kanalski fašisti so konservativni. Minil je razmeroma lep Čas, odkar je proglasil načelnik fašistovske stranke on. Mussolini, da je stopila stranka v drugo dobo svojega razvoja. Kanalski fašisti tega nočejo priznati in se rajši držijo prve dobe, ko je pela gorjača. Ce je bila gorja-ča že tedaj lepo orodje, ko je fašizem imel močne, odporne nasprotnike, je danes tem lepša, ko se ni treba ničesar bati posebno, kjer jih je deset proti enemu. Evo dogodke:
Dne 10. t. m. zvečer sta poklicala dva človeka trgovca Antona Lušicky-ja v Avčah pri Kanalu pred hišo. Nič žalega sluteč je stopil Lušicky na prosto, kjer je spoznal, da stoji njemu nasproti kaporal kanalskih fašistov. Od vseh strani so se tedaj približale temne postave, ki so imele šerpe potegnjene čez obraz ali pa napačne brke. Kanalski korporal je nato vprašal Lušicky-ja po imenu in hišni Številki nekega avškega fanta. Lušicky je odgovoril, da sicer pozna fanta, da pa ne ve za njegovo hišno številko, ker se nahaja še-le tri mesece v Avčah. Kanalski korporal je na ta odgovor udaril Lušickega z žilavko po glavi, to je bilo znamenje: Od vseh strani se je vsula na ne-oboroženega trgovca ploha udarcev, tako da je ko j začel krvaveti. V tem obupnem položaju se je Lušicky preril skozi napadalce ter bežal v hišo. Ima glavo na treh krajih ranjeno in na i hrbtu polno sledov od udarcev. Naslednji dan | se je šel Lušk:ky pritožit h kapitanu fašistov v Kanalu, kateri je obljubil, da bo stvar pre-, iskal. Neki drugi odbornik kanalskega fašja mu je pri tem povedal, da so imeli piko nanj, ker je vpisan v dramatično društvo.
Ker ta nastop kanalskih laftistov ne krši samo fašistovsko disciplino, ampak tudi kazenski zakon, opozarjamo na to tudi sodnijsko oblast.
Podgora. V Četrtek dne 11. t. m. smo dobili novega dušnega pastirja. Upamo, da bo č. g. Stanko Stanič pravi apostol med svojim ljudstvom. Podgorska župnija je zelo težka, mogoče najtežja v naši škofiji. Treba je tedaj na tem mestu celega moža! Ni dvoma, da bo mladi gospod kos težki nalogi.
Pri tej priliki naj omenimo, da ni bilo pri sprejemu novega kurata nobenega zastopnika občine. Tudi znamenje časa!
DAROVI
Gospa J. M. daruje L 3.— za «Šolsko društvo*. Mesto venca na grob pok. Andreja Obersnela daruje g. Rado Srebotnjak iz Lokve Lir 20.— «Solskemu društvu*.
Istemu društvu daruje g. M. Gaberšček iz Kobarida Lir 20.— ob priliki tridesetdnevnice .smrti pok. učitelja Antona Miklaviča.
Gospod 2erjal Ivan iz Trsta daruje L 20.— za «&olsko društvo».
žensKe nosoite
iz trpežne fiomfculevfne v vseh barvah
Ženske nogavice
kOBčeoe, prezoroe z dvojnim stopalom
Ženske nosavice
končene prozora e, najilnejia vrsta
ženske nogsuice
koniene, prozorne s šivom
Ženske nogavice
novost luknjaste
imhs nogavice
svilene prvaizberaia kakovost
Ženske nogavice
masiin nor, iemic od lir
u.
50
oairej
tflRO !.1 H. 16
Tel. 10-08
lorco V. L lil. 16
Tel. 24-24
Nali
trn računajo po 20 siot. beseda. — Najmanja pristojbina L 2.—. Debele Črke 40 stoL beseda. — Naimaniša pristojbina L 4.-—* Kdor išče slažbo, plača polovično cena
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, v sredini večjega mesta Slovenije, zelo dobro vpeljano, se radi smrti podjetnika po ceni proda. Eventuelno se sprejme kompanjon. Naslov ' pri upravništvu.	1466
SINGER-JEV šivalni stroj se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji; sprejemajo se popravila. Acquedotto 25.	1462
KUHARICA išče službo. Gre najrajše v kako župnišče. Ana Tre ven, Via Crosada 11/III.
1463
STANOVANJE z 2—3 sobami v mestu ali bližini, išče uradnik za takoj. Ponudbe pod št. «25-67» na upravništvo.	1464
GRAMOFON, znamka «Angelo» s 33 ploščami, se proda. Via S. Francesco 26/11.
1465
ERMflHHO TORECK & C«.
TRST (3)
Via Sanita 8 prvo nadstr. Izključni zastopniki in prodajalci
Thoiiias-@ve
510
Varujte se pred drugimi izdelki manjše vrednosti.
300 ton na razpolago v našem skladišču.
- Borzna ooroCIla«
Valuta na tržaško« titftL
Trst, dne 16. oktobra 1923.
ogrske krone V	018
avstrijske krone .*••■> češkoslovaške krone ••••••
dinarji »» leji
marke •••••«•• » miliardo 5 —
dolarji....... ......»i-80
francoski franki.........183.2;»
švicarski franki	S91-—
angleški funti papirnati ••«••• SS-80
Teča?: Coaulich «•••••••
Dalmatia Gerollmich I. i bera Tricstina
LIoyd .................
Lussino
Martinolieh •«•«•••*•••#•••
Oceani* • Premuda a Tripcovich • • • Ampelea » • « • Cement Dalmatia Cement Spalato •
• • •
• 0 • »
0*14
ojosoo 0.031250 6&.20 65.60 «5 10.5() 10.— 21 90 iS-i.75
99—
804 275 1100 385 1415 550 133 l'lS 565 ■IH0 4*5 810 214
ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, mizarske klopi, oblici, pile, žeblji, medena in železna žica, baker, vijaki itd. Zaloga železnine. Via Fabio Filzi 17.	1414
BRlLJANTE, zlato« srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(45)
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno pet stotink dražje nego drugi kupci. Via Pon-dares št. 6. I.
KRONE, srebro, zlato in platin kupujenj. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
Novi dohodi. Prodaja zajamčena.
50 spalnih sob, iz trdega, masivnega, bukovega, jesenoiega. mahagonijevega, javorjevega, bmško-vega lesa. moČDe vrste s psih", s tremi zrcali. Brezkoukurcnčne cene. Priporočljive zn hotele ia vile za letoviščarje	4^,6
Prodajajo se turfi pobe za eno o?®bo.
JI.STKINEtt
Dru2ba z o. z.
Via Geppa 17 - Via Pnuliana 1 (Piazza Stazione) Skrbi ss za embalažo in \&m na deftlo.
26/24
svoj delež pri tovarni sukna. Stalna vodna moč in
10 strojev.
Pojasnila daje Franc Triplat, Žirovnica, Jugoslavija.
Naprodaj Hotel in prodajalna
Gorenjsko letovišče 1 uro od Bleda. Cena 350.000.— Diu. Opremljene sobe, vodovod in elektrika, gozd, njive in sadni vrt. Pišite na IVAN MOŽINA, Moste pri Žirovnici, Jugoslavija. -
PODLISTEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
cii)
Mati ae je baje pripeljal* s očetom in Verico v avtomobila. Dobro ie baje dbwo. — Pogledovali so naju od vsen strani in opozarjali, da ne smeva govoriti. Pogovarjali ava se torej glasno o otrocih. Zatem ae je Vera napila in takoj zadremala.	, ... .
Gospod komisar Bienert1) me je poklical. Bila se vesela, da sem imela opraviti z znancem. Uslužno mi je zatrjeval, da poskrbi, da mi ne bo v ničemer ničesar nedostajalo. Zaradi mleka, zdravnika za otroka, postrežbe in vobče vse da uredi. Nazadnje si je mati celo smela ogledati mojo celico in mislim tudi očetovo, ko sem bila jaz že zopet pod ključem.
Imela sem sedaj dražbo: pri sebi svojo Vero — in blizu je bil oče. O tem, kako me ie bolela U zadnja zavest, ne ptfem. Radostila sem se z otrokom; imela sem sedaj toS svojega posla, skrbi za otroško perilce in hrano m vse potrebno. Babica ji je pripeljala vsega, mleka in močke, s katero sem jo priknnovala, penlce, plenice itd.	a „
Mote MniSko življenje ee je temeljito isbolf-ialo. Qb običajnih dolžnostih ni bilo Caaa ca
Mlo m Mm vedno ža-
v Pragi-
Sedaj policijski
lostno — in vedno žalostne j še, a bila mi je dana možnost prenašati vse.
Prvo noč je prebila moja malička izborno, spala je od sedme zvečer do četrte zaran.
Drugo jutro je prišla zgodaj nepočesana ženska, ki mi je bila določena za strežnico. 2elela sem si vroče vode za snaženje posode od mleka in moke, naročila sem ji, naj skuha močko za Vero in p. Mleka sem imela še od matere, sicer so mi pa obljubili gospodje v pisarni, da bom dobivala mleko.
Zaran sem slišala na hodniku korake in glas očetov. Imel je odprto celico in smel se je
Sprehajati po hodniku, kolikor ga je bila volja.
stavil se je pri mojih vratih in mi dajal »dobro jutro U in «kako sta spali?« Isto sem poizvedovala jaz. Oče je spal dobro. Daljši razgovori niso bili možni, niso bili dovoljeni. Po hodniku je hodil stražnik, od čigar naklonjenosti je bilo odvisno, ali smeva izpregovoriti teh par besed jutranjega pozdrava. Sicer mi je pa bilo že v tolažbo, če sem slišala očeta vsaj, kako je govoril na hodniku. Sodila sem iz njegovega govora in glasu, kako se mu godi in kakšne volje je.
Ob 10. uri dopoldne je priiel komisar Bienert z materjo, vpraiujoČo. kako je spalo dete. Zvedela sem tudi. da je ne istem hodniku zaprt tudi gospod Roubik, ženin moje sestre Ele. Tudi njegovih korakov ob prihodu sem ae spomnila iz preteklega dne. Vobče se mi Je
kakor
vsakemu
jel razvijati posluh, zaprtemu.
Gospod komisar ari zopet obete, de mi po možnosti preskrbi vsega. V celici ae bo kurilo te lahko jo bom zračila. Kadar hočem, pojdem
lahko z ptrokom ven. Lepo se je glasilo vse to, toda kako malo je to izpreminjalo dejstvo, da sem zaprta. A kaj mi znači Vera, sem zvedela, ako sem se spomnila včerajšnjega dne-, prebitega tukaj na samem.
Kakor udarec se me je dojmila vest, da komisarja Janka, ki me je dal zapreti in ki preiskuje mojo krivdo, ni v Pragi in da se ne vrne pred nedeljo. Strašno mi je ob misli, da nas ne zaslišijo niti danes. In torej niti jutri ne pride komisar! Tako naj živimo tukaj!
Mati se ni smela dolgo muditi. Sla je gledat k očetu, vse to po ljubeznjivosti komisarja Bienerta, ki jo je spremljal z dvema gospodoma. Tudi jaz sem smela očeta videti in poljubiti, ko je bil na hodniku in spremljal odha jajočo mater.
Nekako živahen je bi! ta dan nam jetnikom.
• * *
Kmalu po materinem odhodu so me klicali v pisarno. Pri meni v sobi je bila baš ona žena, naša strežnica; izročila sem ji dete in šla seaj. Tam nekje v krasno opremljeni sobi, s sofami in naslanjali, z dvojnimi vrati so bili štirje ne-j znani gospodje, peti mi je pa stopil naproti — znanec dr. Klima. Ob pogledu nanj me je minilo čustvo tesnobe; prijateljski sva si stisnila roke in v hitečem tempu, kakor se vselej z njim govori, sem odgovarjala na njegova vprašanja in vpraševala sama — vse v čisto tovariškem tonu. Oni itirje gospodje so bili istotako iz policijske branže, toda nekaki boljši ljudje menda, — lier aem imela dojem, da neraai izvršujejo ulogo cenzorjev-poslušalcev. Smeh-Mi so se prisiljeno in si me ogledovali S očmi, ld fth nisem mogla analizovati.