Učiteljski tovariš
SianovsRo poliiično glasilo J. V. I/. — selcci/e sa dravsko banovino v LJubljani
^ —-	v-	" Uredništvo in sprava: Ljubljana, Frančiškanska a lica 6.1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Ithaja vlak četrtek. Naročnina letno
== J*MGSGCna priloga »M*rOSVGia«	60 Din m ¡nozum.iuo SO Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo lUt s članarino. Oglati po cenika in dogovoru, davek posebe. Poit. lek. rač. 17.153. Telefon 3112
0 napadih na učiteljstvo in njegovo organizacijo
Učitelj, vesten delavec v šoli, marljiv in pravičen pri svojem izvenšolskem delu, mora trpeti, ker je v svoji poštenosti in pravicoljubnosti nehote prekrižal interese kakega vaškega mogotca. Ker je učitelj pri svojem šolskem delu povsem korekten, nacionalno neoporečen, marljiv delavec, tedaj se po redni, disciplinsko-ka-zenski poti ne more odstraniti. — Kaj tedaj? — Poslužiti se intrige! In ljudem, ki poznajo edino svoje lastne koristi, ni nobeno sredstvo prepodlo, prenizkotno, da le skrijejo pri tem svojo osebo, da se le odvali odgovornost na drugega. Tudi izmišljotine pridejo klevetnikom prav, če jim le morejo koristiti pri njihovih naka-' nah.
(Čut odgovornosti. — »Učiteljski tovariš« št. 35 z dne 19. aprila 1934.)
Učiteljstvo in njegova organizacija sta bila deležna že neštetih grdih napadov od najrazličnejših strani. Ni to sedaj prvič, a grši so sedaj napadi nego kdajkoli v zadnjih letih. Slovensko učiteljstvo se je 1. 1926. odpovedalo strankarsko politični patronanci nad svojo organizacijo in se je tudi kot stan v ogromni večini osamosvojilo. Le redki so še primeri, da služijo poedini učitelj še brezpogojno strankarsko političnim namenom in zapostavljajo s tem interese celokupnega učiteljskega stanu. V tem dejstvu moramo namreč predvsem iskati vzrokov najrazličnejših izpadov posameznih strankarskih voditeljev proti uči-teljstvu po raznih strankarskih shodih, in v tem moramo gledati tudi vzrok časopisne gonje proti učiteljski organizaciji.
Vprašamo se pri tem le, ali je smoter lokalne strankarske politike v izpadih proti uči-teljstvu? Ali je višek časopisne reportaže v zbiranju napadov proti učiteljskemu udruže-nju?
Kako naivni vprašanji, a vendar sta potrebni! Masaryk je namreč nekje napisal sledeče: »Ne sme se delati nobene razlike med politiko in moralo.« In če se zamislimo v najbližjo, komaj polpreteklo dobo, pa smo takrat študirali teorijo jo sedaj nikakor ne moremo spraviti v sklad z današnjo prakso. Toda pustimo to in poglejmo naše udruženje.
Od 1. 1926. ko je pognala deklaračna borba med slovenskim učiteljstvom najgloblje korenine, ko je zmagalo načelo stanovske solidarnosti, ko smo iz učiteljske organizacije za vedno odstranili strankarski vpliv, ko smo začeli vzgajati svoje članstvo v tem, da čuva povsod, kjer deluje, interese celokupnega učiteljskega stanu, — od tedaj smo se zelo zamerili strankam in njihovim voditeljem. Učiteljsko organizacijo so začeli smatrati kot faktor, ki odtujuje učiteljstvo strankam, ki ne dopušča, da bi ostal učitelj še nadalje strankarski priganjač, ki vzgaja učiteljstvo v tem, da v strankah v katerih deluje, zastopa le interese celokupnega stanu in ščiti svojega soto-variša pred zlobnimi napadi neodgovornih taktorjev. — Iz tega sledi, da je enotna učiteljska organizacija v Sloveniji trn v peti vsem onim, ki zaradi egoističnih in strankarsko političnih interesov nočejo priznati nikomur pravice, da bi ščitil interese kateregakoli stanu kot celote. Saj bo to marsikomu tudi povsem razumljivo. — Stranka pozna le poedince, svoje pristaše, a stanovska organizacija le člane, pripadnike enega stanu. In prav v tem se križajo naši interesi.
Učiteljska organizacija pozna od dekla-račne dobe eno samo linijo. Ni se ozirala ne na levo, ne na desno, marveč je vedno in ob vsaki priliki ščitila interese svojih članov. V vseh svojih sklepih in resolucijah je obsojala strankarska preganjanja učiteljstva, zahtevala stalnost, pravičen disciplinski postopek in razpise službenih mest. Prav zaradi tega edino pravega stališča se je organizacija vedno zamerila oni strankarski grupaciji, ali stranki, ki je bila slučajno na vladi. Zato ni nič čudnega, da so nam pred nedavnim pritrjevali tisti, ki zlivajo danes na našo organizacijo ves svoj srd strankarske nestrpnosti, da bi zabrisali uspehe, ki jih je organizacija dosegla v pretekli dobi s svojo zaščito članstva, da bi prepričali vsaj del učiteljstva o neobjektivno-sti orgnizacije, in to vse samo zato, ker so morda zopet komu potrebni učitelji zagrizeni strankarji, ki bi bili pripravljeni v korisf strankarskih principov zatajiti stanovska načela in koristi celokupnega stanu.
Da nam bo mogoče razumeti razne napade na učiteljski stan in na njegovo stanovsko organizacijo tedaj moramo upoštevati dvoje: za agitacijo so potrebni strankarski priga-njači in med temi si želi vsaka stranka imeti vsaj dobršen del učiteljstva, ako že ni mogoče pridobiti vseh; učiteljska organizacija pa vzgaja borce za skupne stanovske interese, kar je seveda v navzkrižju s strankarskimi načeli, zato je razumljivo, da udrihajo stranke po vseh, torej tudi po našem stanovskem udruženju. Dokler je v posameznih strankah le nekaj učiteljev, ki ne morejo, ali pa nočejo podrediti svojih lastnih koristi in strankarskih
načel skupnim učiteljskim interesom, toliko časa ne moremo računati na zboljšanje razmer, toliko časa bomo morali prenašati tudi napade, katerih namen je: zasenčiti ugled učiteljskega udružeflja, ki edino more in hoče objektivno ščititi skupne interese celokupnega učiteljskega stanu, interese šole in pro-svete.
Ugotoviti moramo, da je med učiteljstvom v Sloveniji še vedno nekaj takih, ki prav zaradi svoje pregoreče strankarske orientacije niso mogli pristati na program našega udruženja in so ostali izven naših združenih
vrst. In morda se imamo prav takim zahvaliti, da se izpada proti celokupnemu učiteljskemu stanu. Če bi vsak učitelj, ki je stankar — in biti to, mu stanovska organizacija! ne brani —-čuval pri svoji stranki ugled učiteljskega stanu, zastopal interese šole in vsega učiteljstva, tedaj bi bil vsak napad na učiteljstvo nemogoč.
Tako stanje hočemo doseči in ga tudi bomo, ko bo vse učiteljstvo združeno v enotni organizaciji in bo vsak posamezni član prežet z voljo braittitii povsod in ob vsaki priliki interese celokupnega stanu.
VSEBINA:
Uiltelii protestlralu protiv pisanja »Slovenca"
»Jugoslavenski list«, ki izhaja v Sarajevu prinaša v št. 301 od 24. decembra, pod gornjim naslovom naslednje:
»Slovenec« je donio članak u kome kaže da je svakom poznato kako je prošli režim šikanirao učitelje koji su bili potpuno nestalni. Sada najednom Učiteljsko udruženje oblači plast zagovornika učiteljske stalnosti, a da za vrijeme prošlih režima nije pokazalo nikakve odlučnosti prilikom tih progona 'i patnja do neba vapijučih.
Učiteljstvo Drinske banovine odlučno protestu je protiv takvog pisanja. U sobotu i ne-delju održana je sjednica pretsjednika Sre-skih društava članova glavnog odbora Drinske banovine i upravnog i nadzornog odbora sekcije za Drinsku banovinu pod pretsjedanjem g. Stevana Bilčara. Povodom pisanja »Slovenca« ističu učitelji: Učiteljska organizacija je uvijek a naročito oko petomajskih izbora po-duzela sve moguče mjere da se izvrše reparacije nepravdi nanesenih učiteljima. Povodom nijednog slučaja za koji je doznala centralna uprava ili koja sekcija nije propušteno a da se ne poduzmu koraci. — Ustajuči u obranu učiteljskih prava, pojedini članovi uprave dali su za vrijeme prošlog režima ostavke u znak protesta protiv progona.
Učitelji su se uvijek zalagali za svoju stalnost koju su do 1929 uživali srbijanski učite-
lji, pa su znali šta su izgubili. Od oslobodenja učitelji su tražili da se stalnost protegne na cijelu državu.
Na sjedniči je usvojeno nekoliko resolucija. Prije svega se traži stalnost za učitelje, koja je bila predvidena u čl. 35. zakona o narodnim školama Kraljevine Srbije iz 1904 u vezi sa članom 93 današnjeg zakona. Učitelji nadalje traže da se upravitelji škole biraju konkursom, u komisiji za fzbor da sudjeluje pretstavnik JUU. Konkurs da se vrši svake četiri godine. Školski nadzornici da se takoder postavljaju konkursom iz redova učitelja. Za banske školske nadzornike da se takoder mo-gu postaviti učitelji sa 20 godina službe koji su se istakli radom u narodu i u školi. Premje-štaji da se vrše samo na kraju školske godine. Da se ukine diskreciono pravo ministra za premještanja i otpuštanja. Izdržavanje škola da se prenese na ekonomski jače jedinice, na bonovine. Nastavni plan i program treba da odgovara savremenim zahtjevima škole, ništa manje nisu važne instrukcije. Treba usvojiti kompleksnu nastavu, treba da se razlikuje program za nepodijeljenje škole od onog za podijeljene.
Napokon su učitelji osudili postupak Joče Milojeviča, pretsjednika zagrebačkog »Jedin-stva« koji je tražio, da se pretsjednik izvrš-nog odbora g. Dimnik iskljuSi iz udruženja, i traže da se g. Milojevič izključi iz udruženja.
Primer Šolske organizacije za naš kmetskl stan
S 15. oktobrom 1935 je bil otvorjen na Kmetskem vseučilišču v Zagrebu desetteden-ski tečaj za učitelje z nalogo, da učitelji v tem roku spoznajo delo za izobrazbo kmetske mladine, oziroma kmeta potom imenovane institucije ter obenem spoznajo snov, ki bi bila za kmetske nadaljevalne šole primerna. Tečaj je vodil 74-letni upokojeni profesor višje pedagoške šole g. dr. Jure Turič kot upravitelj tečaja. Na kmetskem vseučilišču je vpisanih 42 kmetskih mladeničev, oziroma kmetov, ki bodo dovršili tečaj okoli 15. marca 1936- Učiteljski tečaj pa je posečalo 9 učiteljev iz 4 banovin: 2 iz dravske, 5 iz savske, 1 iz primorske in 1 iz vardarske banovine. Tečaj je bil zaključen z 21. decembrom 1. 1.
V borbi učiteljev - tečajnikov z upraviteljem radi prilagoditve tečaja sodobnosti in učiteljski stopnji primerno, smo dosegli le nekatera specialna predavanja. Nismo pa dosegli nikake debate, kjer bi lahko vsak učitelj iz-nesel svoja mišljenja k posameznim izvajanjem. Tako smo vodili v zadnjem času mnoge borbe glede obče šolske organizacije v naši državi. Upravitelj tečaja nam je podal s strojem pisan referat z gornjim naslovom. V njem temeljito obravnava organizacijo šole, pogoje, katerim mora naša šola ustrezati, način in razdelitev ur tekom enega leta, cilj in snov dela posameznih oddelkov ter izglede in pogoje za uspeh.
Iz njegovega referata si dovoljujem podati nekatere glavne misli.
Med dejstvi, katere mora šola upoštevati našteva:
Nekulturnost in neciviliziranost našega kmetskega stanu;
Siromaštvo radi nesposobnosti pozvanih faktorjev, da organizirajo delo in narod, da to delo izvede (materialna stran);
Počasen razvoj človeške kulturnosti in civiliziranosti od prvega detinstva do dvajsetega leta.
Zablode, ki danes vladajo v organizaciji in delu šole, ki poteka od tuje državne oblasti. Kmetski stan nima šole za sebe.
Ne samo interesi kmetskega stanu temveč tudi vsi drugi stanovi, posebej še dobri intelektualci, interesi narodnega gospodarstva in države iščejo šolo, ki bi bila v moči razviti kmetskemu stanu svojo osebno kulturnost in civiliziranost;
Psihološka dejstva zahtevajo, da kmet-sko duhovno delo uravnovesi šola, katere delo naj traja dvanajst let, to je od osmega do dvajsetega leta starosti;
Kmetska šola mora pomagati kmetu, bodočemu delavcu in posestniku zemlje razviti samostojni razum in voljo do dela;
V vsakoletnem državnem proračunu naj bo odmerjena vsota za šolanje slehernega državljana od osmega do dvajsetega leta starosti. Kdor pa odide v srednjo ali kako drugo šolo, naj nosi vse stroške sam.
Glavne navedene točke si zamišlja upravitelj tečaja izpolnjene v sledeče organizirani šoli:
En učitelj in ena šolska soba prejmeta letno okoli sto otrok od 8. do 20. leta starosti. Razdeljeni pa bi bili na tri oddelke, v vsakem 4 šolska leta, to je 3X4 šol. leta, skupno 12 šolskih let.
Prvi oddelek 4 š. 1. 40 otrok, 400 ur pouka na leto = 100 dni po 4 ure;
Drugi oddelek 4 š. 1. 30 otrok, 300 ur pouka na leto = 60 dni po 5 ur;
Tretji oddelek 4 š. 1. 30 otrok, 300 ur pouka na leto = 60 dni po 5 ur;
Torej 12 š. I. 100 otrok, 1000 ur pouka na leto ali 220 dni.
Torej bi v 12 letih vsak kmetski otrok, oziroma mladenič dovršil 4000 ur pouka.
O napadih na učiteljstvo in njegovo organizacijo.
Učitelji protestiraju protiv pisanja »Slovenca«.
Primer šolske organizacije za naš kmetski stan.
Še o »Našem rodu«.
Komunike glavnega odbora Jugoslov. učiteljskega udruženja.
Božično zborovanje katoliškega učiteljstva.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
V	enem letu bi delal potemtakem učitelj v šolski sobi 220 dni; na vasi (stik z roditelji) 100 dni. Letnih počitnic bi imel 45 dni.
Prvi oddelek bi imel pretežno pouk v času od prvega aprila do 30. septembra, a manj v času od 1. okt. do 31. marca. Drugi oddelek bi imel všeh 60 dni od 1. okt. do 31. marca, ali vsaj pretežno. V istem času bi imel pouk tudi tretji oddelek. Tako bi delali učitelji pozimi V razredu tedensko 5, 6 ali celo 7 dni, poleti pa 4 do 5 dni. V dneh kadar ne bi bilo šolskega dela in ne počitnic, bi delal na vasi. V času od 1. okt. do 31. marca morajo biti dnevi čim bolj izčrpani za šolsko delo in to celo prazniki in nedelje. V poletnih dneh pa čim manj v razredu, zato pa tem intenzivneje na vasi. Dnevno bi prišel v šolo samo en oddelek. Če pa bi interes vasi in poul^d bil drugačen, pa bi prišla tudi dva oddelka.
Delo v oddelkih.
V	tretjem in drugem oddelku delaio vsa šolska leta skupno, a snov bi se razdelila na 4 dele tako, da prihaja posamezni del le vsako 4. 1.
V	tem odstavku zanika tako zvano učenje, se navdušuje za pedagoški optimizem pri mladini in njihovih starših, ter dokazuje da vse gradivo in vaje so le cilj in sredstvo dela pri obogatitvi duha in njenih vrlin zd vse ljudi in vse njihovo življenje. Vse spretnosti, sposobnosti, navade, nazori, načela in principi morejo omogočiti samostojnost posameznika v mišljenju, uporabi znanstva in njegovega sredstva.
Nadalje razpravlja O izključitvi sugeri-ranja in oduševfjčrtja za mistično iti fčfnali-tiono podvrženostjo kmetskega človeka tuji pameti in volji.
Upravitelj tečaja g. dr. Turič je predložil merodajnemu mestu tudi svoj načrt pravilnika za zimske kmetsko nadaljevalne tečaje, ki naj bi stopil v veljavo za vso državo. O slovenskih kmetsko nadaljevalnih šolah, katerih izkustva so že prav bogata, pa se je izogibal vsake debate. Ob priliki nekega mojega vprašanja mi je sicer priznal visoko vrednost slovenskega šolstva, a s pripombo, da finančni in drugi vzroki onemogočujejo razširjenje takega načina šolstva tudi na ostale dele naše države.
Vprašajmo se:
Ali je osemletno šolsko obveznost, ki je z zakonom o narodnih šolah od leta 1929. bila razširjena na vse dele države, res nemogoče izvajati, da iščemo nova pota? Pota, ki krčijo dosedanjo prakso in izkustva v okove 16ih tfednov istočasnega dela s 4 šolskimi leti v prvem oddelku in pri progresivni razdelitvi snovi.
Z ozirom na dejstvo, da se v praksi izvaja osemletna šolska obveznost le v primorski in dravski banovini popolnoma in dosledno, bo treba budno paziti, da boljše ne bo zamenjamo s slabšim.
Vollmaier Karel.
Še o „Našem rodu
«A
Kakor smo čitali, se je število naročnikov »Našega roda« v tekočem šolskem letu zopet dvignilo in ustalilo na dostojni višini. Prepričani smo bili, da bo tako. Neglede na nastale posebne vzroke, je mogel opaziti vsak stalen ljubitelj tega mladinskega lista le majhno število naročnikov začetkom vsakega šolskega leta in velik napor, da se to število dvigne. Rekel bi, da razni apeli v tem zmislu ne vplivajo ugodno in tudi potrebni niso. Kdo čita »Naš rod«? Po svoji vsebini ustreza v splošnem duševnem razvitku otrok, v razredih višje narodne šole t. j. otrok, ki so na podeželskih šolah povečini — zadnja razreda celotna — do 1. nov. vsakega šolskega leta oproščeni pouka. Šele z novembrom se more število naročnikov »Našega roda« določiti in ustaliti na posameznih šolah.
Kritika letošnjega »Našega roda«, ki ga uporabljamo kot razredno čtivo, bi bila na kratko ta, da je vztrajno premalo otroški. Odločiti se mora. kateri stopnji duš- razvoja otroka hoče predvsem ustrezati. Narava je začrtala pot duševnemu razvoju otroka; njenega načrta ni mogoče brez škode prezreti. Dru-
gače bo n. pr. fantalin, ki je pogodil ponirka naravnost v čelo, vselej neprekosljiv junak ...
Poverjeniki MM pri učiteljskih društvih bi naj stalno zbirali mnenja in nasvete iz izkustva tistih tovarišev, ki uporabljajo »Naš rod« kot pomoč pri šolskem delu; tehtne nasvete pa naj bi sporočali uredništvu MM, ki bi jih moralo, po možnosti upoštevati, saj je »Naš rod« — naš!
Dodajam lansko številčno stanje naročnikov »Našega roda« po šolah v območju svetolenarškega učiteljskega društva v primerjavi z letošnjim.
Sv Ana v Slov. gor.
Sv. Anton v Slov. gor.
Sv. Benedikt v Slov. gor-
Sv. Jurij v Slov. gor.
Sv. Lenart v Slov. gor-
Lokavec pri Cmureku
Sv. Trojica v Slov. gor.
Lani:	Letos:
29	41
5	15
30	15
18	19
74	100
28	32
52	48
Komunike
glavnega odbora Jugoslov. učiteljskega udruženja
Splošne vesti
Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je na svojih sejah 30. in 31. dec. 1935 po poročilih predsednika in ostalih funkcionarjev glavnega odbora o vprašanjih stanovske, prosvetne in šolske politike, soglasno ugotovil:
1.	Da je v moralnem, pravnem in materialnem pogledu zaščite članstva ukrenil izvršni odbor vse, kar je bilo v teh prilikah mogoče.
2.	Da je pogumno poseganje predsednika glavnega odbora tov. Dimnika v te probleme izzvalo simpatije in spoštovanje vsega uči-teljstva.
V pogledu nadaljnjega dela.
1.	Izvršni odbor bo v smislu skupščinske deklaracije še nadalje vodil akcijo, da zagotovi: svobodo otroka v šoli, da bi se razvile vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem, — nato bo deloval, da se realizirajo vsi principi: pouk v narodnem jeziku, znižanje števila učencev v razredih, ustanavljanje šol za de-fektne otroke, obvezno osemletno šolanje brez izjeme, izvedba splošne in strokovne izobrazbe in vzgoje po sodobnih principih, preprečitev izkoriščanja otrok za fizično delo, socialno zdravstvena zaščita otrok, brezplačno šolanje in oskrbovanje otrok s šolskimi potrebščinami.
2.	Izvršni odbor se bo še nadalje brigal za svobodo šole in šolske organizacije — za realizacijo principov: ustanavljanje in sodelovanje pri prosvetnih ustanovah vseh vrst, ekonomska sigurnost in neodvisnost šole. demokratizacija in avtonomija šolstva. Deloval bo na to, da bodo zahteve šolskih predstavništev upoštevane v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah in to glede prosvetno šolskih vprašanj in ločitve šole od vseh faktorjev, ki ovirajo njen razvoj.
Učni načrt in program ne ustreza popolnoma niti modernim pedagoškim principom niti smotru šole.
Monopolizacija učbenikov se protivi principom tekmovanja v kulturnih vprašanjih, ki prinašajo progres. Radi tega nalaga glavni odbor izvršnemu odboru naslednje: Izvršni odbor naj priredi idejno skico učnega načrta in programa za nižje in višje razrede osnone šole, razpiše natečaj in odredi nagrade.
3.	Sedanji sistem namestitev in premeščanj učiteljstva škodi tudi narodu; zato se za sanacijo teh razmer odobravajo že podvzeti koraki in se zahteva, da se v tem smislu nadaljuje, a še posebej, da se zahteva intervencijo najvišjih čuvarjev državnih interesov.
Izvršni odbor bo vztrajal na tem. da se zagotovi učitelj stvu svoboda pri delu za spo-polnjevanje v sodobnega in dobrega vzgojitelja; deloval bo za učiteljsko akademsko izobrazbo, pedagoško neodvisnost, ekonomsko socialno preskrbo, stalnost v službi, državljansko enakopravnost in svobodo.
4.	V dosego navedenih smotrov bo deloval izvršni odbor na to, da se sprejmejo:
a)	novela zakona o narodnih šolah;
b)	novela uradniškega zakona, s katero se vrnejo izgubljene pravice in se v pragmatič-
nem pogledu vzpostavi stanje, kakršno je bilo leta 1923. s popravkom vseh pomanjkljivosti, ki so se pokazale pozneje.
5.	V pogledu spremembe uredbe o reguliranju draginjskih doklad ugotavlja glavni odbor, da tudi z njo niso odstranjeni osnovni razlogi zaradi katerih je ta izzvala upravičeno nezadovoljstvo — ker:
a)	še nadalje prizadeva ekonomsko šibke, med tem, ko se veliki prejemki visokih funkcionarjev sploh ne zmanjšujejo, ali se komaj dotikajo;
b)	je naperjena proti zakonu in družini, ker državni uslužbenec zgubi toliko več, v kolikor večjo družino ima. Se .posebej je z njo prizadeta žena — učiteljica.
c)	prinaša posredno škodo javni morali, javnemu redu in pravni sigurnosti sploh, ker se ve, da so ti odvisni od ekonomsko preskrbljenih in vestnih uradnikov.
č) Po vsem tem ni uredba samol uradniški, nego splošni —nacionalni in državni problem.
d)	ker prejemajo učitelji in učiteljice v ogromnem številu srezov redno zadnji plačo, se prihaja do prepričanja, da se jih vede omalovažuje in dovaja v neprijetni položaj.
6.	Da bi bila akcija izvršnega odbora učinkovitejša, še predlaga:
a)	da se s pomočjo sekcijskih odborov oživijo vsa društva in organizacije. Izvršni odbor bo po vseh aktualnih vprašanjih — v kolikor ne bi bilo mogoče potom tiska — obveščal svoje članstvo z okrožnicami. Društva bodo iz svoje srede takoj izvolila dopisnike in referente za tisk. Propaganda in čitanje orga-nizačnih listov je moralna obveza vsakega člana.
b)	Določbe o častnem razsodišču naj stopijo takoj v veljavo.
c)	Napram odborom, ki ne izvršujejo pol-noveljavno društvenih odlokov, naj se uporabijo pravila in poslovnik.
č) Preda naj se častnemu razsodišču vse one, za katere se ugotovi, da so se s svojim netovariškim delom pregrešiti proti pravnim in moralnim interesom svojih tovarišev (s pre-meščenjem i. dr.) in delovali na slabljenju ugleda organizacije.
7.	Glavni odbor sprejema z zadovoljstvom na znanje sklep izvršnega odbora, sprejet v soglasnosti z ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom prosvete, da se leta 1936. vrši v Beogradu internacionalni učiteljski kongres v zvezi s pedagoškim tednom, ker se bodo ob tej priliki okrepile tudi vezi vseslovanske učiteljske zveze.
8.	Izvršnemu odboru se nalaga, da tudi še nadalje deluje na snovanju socialnih ustanov, posebno na snovanju fonda za samopomoč.
9.	Glavni odbor, predstavnik celokupnega jugoslovanskega učiteljstva — je globoko ganjen z veliko pažnjo svojih tovarišev — gospe Mare in gospoda Milana Rabrenoviča izkazano s tem, ker sta darovala jugoslovanskemu učiteljstvu kompleks zemljišča v Banji Kovi-ljači in na ta način ustvarila trajno zadužbino, dostojno največjih in naj plemenitejših ljudi naših vrst.
Beograd, 1. januarja 1936.
—	Državna izpitna komisija za sreske šolske nadzornike. V 11. zvezku »Prosvetnega glasnika« je pod O. n br. 66.972 priobčen sledeči odlok: Na predlog kraljevske banske uprave v Ljubljani IV. br. 7758/5 od 12. oktobra 1935 in v zvezi prejšnjega odloka O. n. br. 47.639/35 odločam, da se postavi za člana izpraševalca državne izpraševalne komisije za zvanje sreskega šolskega nadzornika namesto Skulja Andreja in Drnovška Frana, kil sta razrešena dolžnosti banskih šolskih nadzornikov, Štrukelj Ivan, v. d. banskega šolskega nadzornika, ki bo izpraševal šolsko zakonodajo in administracijo. — Minister prosvete: Dobr. Stošovič s. r.
—	ČLANSTVU JUU SRESKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA VZHODNI DEL. Ker dnevno prejemam proteste članstva, da se ne bo udeležilo zborovanja 9. I. 1936. v Ljubljani, sem primoran zborovanje o d g o d i t i na nedoločen čas.	Kosin, predsednik.
f Vendelin Sadar. V torek 31. decembra je v Ljubljani nenadoma umrl tov. Vendelin Sadar upokojeni učitelj. Pokojnik je bil dolgoletni član nadzornega odbora »Učiteljske tiskarne,« bil je tudi dolgoleten član načelstva in blagajnik »Hranilnice in posojilnice učiteljskega konvikta« v Ljubljani. Dobrega in delovnega tovariša ohranimo v najlepšem spominu. Prizadetim naše sožalje.
t Nenadoma je umrl1 tov. Ljubomir Poje, učitelj v Šafarskem pri Ljutomeru. V ponedeljek 16. decembra je še poučeval, v torek 17. decembra pa je, prepeljan v bolnico v Mursko Soboto, nenadoma umrl. Dobrega mladega tovariša, ki je imel komaj 35 let življenja in 15 službenih let, ohranimo v prijaznem spominu.
Gg. učiteljicam. Uredništvo in uprava »Ženskega sveta« se najtopleje zahvaljujeta cen j. gg. učiteljicam, ki so takoj ¡po ukinitvi solidarnostno obveznega nastopa svoje stanovske organizacije dokazale, da pravilno cenijo vrednost »Ženskega sveta«. Vse odpovedi, ki jih je prejela uprava od gg. učiteljic, so
se zopet preklicale ter je, nasprotno, sedanje število naročnic še celo narastlo, in to prav po prizadevanju gg. učiteljic. To nam dokazuje, kako priljubljen je »Ženski svet« v učiteljskih krogih.
Cenjene gg. učiteljice prosimo, da nam ohranijo svojo naklonjenost tudi v bodoče; prosimo jih, da priporočajo »Ženski svet« povsod, kjer ga še nimajo, posebno med svojimi kolegicami. V nobenem razredu bi pri ročnem delu ne smele manjkati priloge »Žen skega sveta«. Kolikor bo v naši moči, bomo rade upoštevale nasvete gg. učiteljic, ako bi kaj želele, kar bi jim koristilo pri šolskem pouku ročnega dela. Znan nam je težaven položaj našega učiteljstva in nikakor nočemo lista vsiljevati. Prepričane pa smo, da koristi, ki jih imajo naročnice od »Ženskega sveta« daleč presegajo stroške za njegovo naročnino.
Da je »Ženski svet« res v pravem pomenu besede ženski list, je pokazal tudi pri načrtu za podelitev nagrad rednim plačnicam za leto 1936. Razpisal je za enkrat 100 nagrad, katerih pa ne bodo deležne le one, ki plačajo naenkrat celoletno naročnino, marveč tudi one, ki jo plačujejo četrtletno, saj bo prav tem nagrada v prvi vrsti dobrodošla.
— Opozorilo dolžnikom. Akcija za ustanovitev društva dolžnikov je v toliko napredovala, da se bo prihodnji mesec sklical ustanovni občni zbor. Zato se vabijo vsi interesenti iz vseh stanov, da prijavijo svoj pristop. — Obenem se naprošajo vsi oni, ki bi bili pripravljeni prevzeti za svoj okraj ali občino poverjeništvo, da to sporoče pripravljalnemu odboru. Ako sami ne bi mogli prevzeti poverjeništva, so naprošeni, da prijavijo naslove oseb, ki bi prišle za to v poštev. — Svoj pristop pa naj prijavijo vsi, ki vidijo v snujočem se društvu dokaz samopomoči ter prvi korak k uresničenju naših 'zahtev po omiljenju neznosne gospodarske krize oziroma stiske. — Prijave naj se naslovijo na Pripravljalni odbor Društva dolžnikov v Ljubljani, Škrabčeva ulica 9.
—i Za sreske šolske nadzornike so imenovani; Vinko Rupret, šolski upravitelj v Smledniku, za kranjski srez; Ferdinand Bobič, vadniški učitelj v Mariboru, za Maribor levi breg; Leon Cepuder, vršilec dolžnosti sreskega šolskega nadzornika za Ljubljano okolico je postavljen za sreskega šolskega nadzornika Maribor desni breg; Ivan Mihler, vršilec dolžnosti sreskega šol. nadzornika za Ljubljano okolico je razrešen dolžnosti.
—i Prestavljeni so ti-Ie učitelji in učiteljice: Franja Golmajer-Sušnik iz Brežic v Ljubljano, Marija Pleško z Vrhnike v Ljubljano, Helena Kelhar-Črne iz Moravč v Ljubljano (dodeljene so novo ustanovljeni gostilničarski šoli v Ljubljani), Miroslava Čekada iz Draga-tuša k Sv. Jederti, Jožica Bitenc-Križnič iz Murske Sobote k Sv. Juriju ob juž. žel., An-
tonija Miiller iz Zabrda v Železnike, Marija Seliškar iz Planine v Dobliče, Franja Bernot-Golob z Dobrave v Ljubljano, Rudolf Piculin iz Vel. Lašč v Kočevje, Vera Šantič-Bajič iz Loškega potoka v Ljubljano, Vladimira Engel-man iz Senovega v Maribor, Josipina Borštner iz Žič v Maribor, Ana Kreft-Špan iz Vojnika v Ljubljano, Jožef Uran iz Narapelj v Poljane. Iz službe je bil odpuščen Alojzij Zihert iz Trzina zaradi odslužitve kadrskega roka, kakor tudi Joža Mivšek iz Loke pri Žuslu. Učiteljici Rozaliji Česnik od Sv. Miklavža je sprejeta ostavka. Ani Welley-Fonda, kontraktualni učiteljici v Selih pri Kamniku, je prenehala kontraktualna služba.
—i Upokojena je Pavla Delak, učiteljica v Radvan ju.
o učltelfsivu, šoli, prosvetl In JVV
Božično zborovanje katoliškega učiteljstva
»Slovenec« z dne 29. dec. 1935, št. 299 prinaša na 5. strani pod naslovom »Božično zborovanje katoliškega učiteljstva« med drugim tudi sledeče:
Ban. šol. nadz. v p. F. Lužar je v kratkih besedah povedal, da sta se vse dotlej min. ref. F. Erjavec in ban. šol. nadz. I. Štrukelj z vso močjo zavzela za popravo krivic in predlaga nastopno izjavo, ki naj se da na glasovanje današnjemu zboru: Prizadevanju min. ref. Erjavca in ban. šol. nadz. Štruklja, da se preganjanemu učiteljstvu popravijo krivice, izrekamo zahvalo in zaupanje, obenem pa obsojamo vso gonjo in intrigantstva proti navedenima in proti izvršitvi vladinega programa za popravo krivic. Velikanski aplavz je pričal o sprejetju celotne izjave in na vprašanje predsednice, kdo glasuje za, so se dvignile vse roke navzočih.
V	kolikor naj bi se gornja izjava, z ozi-rom na tozadevne izpade v zadnjem času proti sekciji JUU s strani »Slovenca«, nanašala tudi na sekcijo JUU za dravsko banovino, jo moramo najodločneje odkloniti ter izjaviti sledeče:
Povsem deplasirano je, da se skuša deliti učiteljstvo v grupe na verski osnovi in se z označbo »katoliško Učiteljstvo«, drugi del učiteljstva v Sloveniji nehote označuje kot »ne-katoliški«. Vzamemo to na znanje, a ostajamo tudi v praksi nadalje na osnovi, ki je za člane JUU odrejena v »Deklaraciji«, sprejeti v Celju leta 1926. in na glavni skupščini JUU v Sarajevu leta 1935.: da »življenjski interesi stanu in šole zahtevajo samo eno stanovsko -politično organizacijo za vse učiteljstvo v državi ter je smatrati za kvarno vsako stanovsko opredeljevanje učiteljstva na strankarsko politični, verski ali plemenski osnovi«.
V	kolikor se za člane JUU dosedaj ni dovolj no izvajalo gornje stališče, bo treba v bodoče zahtevati večje doslednosti s strani članstva JUU.
valo, da se krivice popravijo že pred kampa-nijo »Slovenca« proti JUU. Ne more se pa strinjati z vsem, kar se hoče skriti pod plašč krivic in da bi se skušale ustvarjati nove krivice. Tudi se ne more strinjati, da se izkoristi poprava krivic za protekcijonistiško premestitev gotovih izvoljencev, na škodo mnogih upravičenejših, ki se jim s takim postopkom odvzame možnost kompetence za prosta mesta. Te svoje zahteve opira JUU na svoje enako stališče in enak postopek v preteklosti.
Tudi moramo odklanjati »obsodbe gonje in intrigantstva v pogledu izvršitve vladnega programa za popravo krivic«, v kolikor bi se ta očitek nanašal na JUU in smo primorani izjaviti:
Da je JUU takoj ob nastopu sedanjega režima ponovno predložila vse krivične premestitve, v kolikor so se člani JUU obrnili za zaščito nanj, na merodajna mesta, med njimi tudi g. min. dr. Antonu Korošcu ter bo odločno podprla vsak vladni program za popravo krivic. Ob tej priliki moramo naglasiti, da so med krivičnimi premestitvami nekatera, ki imajo absolutno značaj političnega — premeščanja, a jih »Slovenec« ne omneja, kakor Ivanjšič, Jenko, Kosova i. dr. ter zahtevamo tudi popravo teh krivic.
Končno moramo v pogledu članov JUU izjaviti, da se neupravičeno odvajajoi od svoje stanovske organizacije, v kolikor hočejo izven nje reševati stanovska vprašanja. Sekcija JUU je pripravljena v stanovskem okrilju odgovarjati za vsak primer, ki ji je bil dostavljen, kaj je storila in se je vedno trudila očuvati najobjektivnejše postopanje napram članstvu. Zato upravičeno zahteva, da se tudi člani zavedajo svojih dolžnosti do nje.
Za sekcijo JUU za dravsko banovino
v Ljubljani, 31. decembra 1935.
—1 »Slovenec« od 20. XII. objavlja pod naslovom »JUU in premestitve učiteljstva dve okrožnici, ki jih je razposlalo Udruženje onim učiteljem, ki so prejeli od banov. šol. nadzornika poziv, naj vložijo prošnje za nova mesta. V članku napada Udruženje, češ, da je ob krivicah prejšnjih režimov molčalo, zdaj pa, ko se hočejo krivice popraviti dviga viharje prahu.
—1 »Domoljub« z dne 18. XII. govori v uvodniku »Naše meščanske šole« o potrebi meščanskih šol. Vsak okraj bi moral imeti — po mnenju člankarja — svojo meščansko šolo in vsaka šola bi morala imeti svoj poseben načrt. Današnja meščanska šola ne odgovarja namenu. Ona je le tvornica za nižje uradništvo, katerega imamo preveč. To je za to — pravi člankar — ker pri urejevanju ustroja naših meščanskih šol nima ljudstvo nobene besede.
—1 Mariborski večernik od 18. XII. govori o unifikaciji šopkih knjig in pričakuje, da bo sedaj JRZ unifikacijo preprečila. — V isti številki poroča list pod naslovom »Križi in težave naših vzgojiteljev« podrobno o učiteljskem zborovanju v Slovenski Bistrici.
—1 Volksstimme z dne 19. XII. piše o de-putaciji, ki je šla v Beograd, da protestira proti monopolizaciji šolskih knjig.
—1 Glede unifikacije knjig, se je razvila med »Slovencem« in »Jutrom« srdita polemika. »Jutro« od 20. XII. pravi, da se je »Slovenec« oklenil krčevito neke notice v sarajevskem »Pokretu« kot dokaz, da so Pohorci za unifikacijo šolskih knjig, ki naj služi v počasno likvidacijo slovenskega jezika. »Jutro« pa trdi, da list ni glasilo Pohorcev, ampak svobodna tribuna. Glede šolskih knjig pa pravi »Jutro«, da je treba samo poteze peresa, pa je zadeva rešena in za trajno pokopana v prašnih arhivih ministrstva prosvete.
—1 Glede preganjanja našega tiska na Koroškem piše »Jutro« z dne 20. XII. mimogrede v podlistku" »Skok na Koroško stran«, da je v istem času, ko je dovoljena v Jugoslavijo habsburgovska »Reichspost« in so pri nas nekateri v groznih skrbeh, da se bo slovenska mladina na Koroškem pohujšala, če dobi po nesrečnem naključju v roke »Naš rod« namesto »Lučke« in »Zamorčka«, je v nevarnosti da plača ipotnik, ki ima zavite copate ali kravate v »Jutro« ali »Slovenski narod« 2000 Din globe.
—1 O militaristični sovjetski vzgoji, ki
se začenja pri otroku tako rekoč takoj pri rojstvu piše »Straža v viharju« od 15. XII.
—1 O vzgajanju narodne zavesti ima
»Slovenija« od 20. XII. daljši uvodnik. Clankar je proti ilirizmu in slovenstvu na obroke kot pravi, da se ga uvaja že v prosveto, v upravo in politiko. V članku je pohvaljena tudi Žge-čeva študija o posestnem razmerju v Halozah, ki da pove »več kot vse nacionalistično kričanje o ogroženi severni meji.«
—1 Mladinsko prilogo dobi tudi marksistični mesečnik »Svoboda«, ki se po novem letu vsebinsko in oblikovno čisto prenovi.
—1 Komunistično organizacijo so odkrili med dijaštvom v Zagrebu. Imela je svojo tiskarno in veliko množino propagandnega materiala in podroben načrt za sabotažo obstoječega šolstva. (»Delavska politika« z dne 21. decembra.)
—1 Šola naš največji sovražnik na Koroškem. Pod tem naslovom prinaša »Prelom« daljši članek o žalostnih razmerah na tako zvanih utrakvističnih šolah, kjer se uporablja slovenščina samo prve dni kot zasilno sredstvo.
—1 Članek proti temu, da bi imeli učite-ljiščniki dostop tudi na druge stroke filozofije razen na pedagogiko je izšel v »Akademskem glasu z dne 16. XII.
—1 O imenovanju novih nadzornikov piše »Slovenec« od 22. XII. V isti številki lista so zabeležene tudi nekatere premestitve učiteljev pod naslovom »Iz učiteljske službe.
—1 Proti monopolizaciji knjig piše tudi »Slovenec« od 22. XII. in trdi, da monopolizacija knjig ne izboljša in ne poceni, pač pa narobe.
—1 O komunistični propagandi med srednješolci priobčuje »Jutro« od 21. XII. daljši članek, kjer objavlja predvsem poročilo zagrebške policije z navodili komunističnega vodstva, kako naj se borijo srednješolci proti prosvetnim oblastim.
—1 O akciji proti monopolu šolskih knjig in zvezkov, ki so jo zaipočele gospodarske in kulturne organizacije poroča obširno tudi »Jutro« od 22. XII.
izšel tudi v »Glasu naroda« od 22. XII. Zanimiv članek o tem ima tudi beograjska »Pravda«, ki razglablja, zakaj je med aretiranimi dijaki toliko sinov bogatih Judov in razlaga to paradoksno dejstvo kot snobizem. Čudi se pa, da ti pretkani računarji igrajo »va banque«. »Pohod« z dne 23. XII. govori v članku Mladina in uedinjenje o komunizmu med našimi dijaki in se čudi, da šolska oblast va tako obzirno in neodločno postopajo pri zatiranju komunizma na šolah.
—1 O težkih razmerah, v katerih živijo ponekod učiteljice, prinaša »Pohod« od 23. XII. članek o učiteljici iz Slov. Bistrice, ki je prišla zato ker so jo obrezovali, v spor z župnikom in posebno še z njegovo kuharico in bo najbrže premeščena.
—1 Glede unifikacije šolskih knjig objavlja »Slovenec« z dne 23. XII. članek »Naša prosvetna politika«, kjer pravi, da so se naše gospodarske in kulturne organizacije v Beogradu potegnile zato, da se natečaji za te knjige preprečijo, ker pomeni unifikacija nevarnost za slovenski jezik in atentat na slovensko bitnost. Obrača se tudi na slovenska člana v Glavnem prosvetnem svetu, da sc upreta izvedbi takega natečaja.
—1 Proti »Učiteljskemu tovarišu« in JUU
prinaša »Slovenec« z dne 27. XII. pod naslovom »Učiteljski tovariš, učiteljstvo in naše ■ljudstvo« kratek, ,a strupen ičtanenik, kjer pravi, da naš list zdaj obupno zavija oči zaradi dozdevnega preganjanja učiteljstva, da uganjajo učitelji na svojih zborovanjih demagogijo, da se niso niti zmenili, ko so bili preganjani najboljši ljudje v dobi JNS in da je največ podlih denuncijacij proti tem izšlo baš iz učiteljskih vrst.
—1 O gradnji nove šole v Kranju in o
slabem gospodarstvu, piše »Gorenjec« od 24. XII. v članku »Šola, .Prevola', vodovod m regolarični načrt.«
—1 O uradniškem problemu, uradniški stalnosti in znižanju plač piše »Naš glas«, od 15. XII. v treh člankih, ista številka piše tudi o prizadevanju, da bi prišla Maribor in Celje v I. draginjski razred.
—1 O kulturno-prosvetnem delu v gasilstvu je prinesel daljši referat Gačnik v 12. št. »Gasilca«.
—1 Nekaj zanimivih misli o šoli in domu
prinaša »Nova doba« od 25. XII.
—1 Kako naj šola dela za prerojenje naše vasi in begu učiteljstva z dežele v mesto in njega vzrokih piše K. Hafnerjeva v 1. št. »Mladike«.
—1 O tem, kdo ima pravico do vzgoje mladine piše pod naslovom »Za svobodo krščanske šole« »Domoljub« od 23. XII., isti list piše tudi o komunizmu v srednji šoli.
—1 O problemu upravne decentralizacije piše precej izčrpno bivši podban dr. Pirkma-jer v listu »Misel in delo« št. 2. Glede izdatkov v resoru prosvete — pravi — da gredo po večini za osebne prejemke osobja, ki bi se mogli prenesti na pokrajinske, a vodstvo in nadzorstvo prosvete, visoke šole, prosvetna politika in zakonodaja bi mogle ostati v rokah centrale.
—1 O reformi učiteljskih šol prinaša ista številka daljši članek, ki izveni v takle zaključek: Vprašanje učiteljskih šol se ne sme reševati izolirano, ampak le organizačno y okviru celokupnega našega srednjega in visokega šolstva.
—1 Nekaterih člankov in citatov iz »Učit. tovariša« se dotakne ista številka lista tudi na platnicah pod naslovom »Učitelji«.
—1 Učiteljstvo včlanjeno v »Slomškovi družbi« je zborovalo za Božič. Navzoči so izrekli min. ref. Erjavcu in ban. šol. nadzorniku Štruklju — v zadevi znanih pisem za premestitev — popolno zaupanje in so obsojali borbo JUU proti načinu teh premestitev. (»Slovenec« 28. XII.) Ista številka lista prinaša še en članek v tej zadevi pod naslovom »Še-, JUU in premestitve«. Članek končuje nadvse zanimivo, in sicer tako-le: Bolje je, da se JUU v popravljanje krivic ne spušča, ker to je preveč glasno vpitje, da morda — krivice odobrava.
—1 Plače učiteljic na Angleškem so nižje od plač učiteljev. Za učitelje in profesorje na privatnih zavodih ni predpisana nikaka zakonita izobrazba in je lastniku zavoda prosto dano, da nastavi, kogar hoče. (»Slovenec« 28. XII.)
—1 Glede preganjanj slovenskega učiteljstva, ki so se vršila v eri 1932-34, ko je divjala po Sloveniji JNS — kot pravi »Slovenec« — odgovarja »Jutro« od 28. XII., ki pravi, da je bilo v tej dobi najmanj preganjanj. Pač pa da je bilo nad 400 novih nastavitev.
—1 Nekaj učiteljskih premestitev objavlja »Slovenec« od 28. XII.
—1 Popravek, ki ga je poslalo JUU na znane napade »Slovenca« na Udruženje objavlja »Slovenec« z dne 28. XII.
—1 Nov napad na JUU prinaša ista številka »Slovenca« v obliki poročila iz učiteljskega zborovanja v Ljutomeru. Tu se očita Udruženju, da zbira prispevke v vsej banovini zato, da imajo nekateri' gospodje priboljške in da je molčala in odobravala ob persekucijah JNS, če je šla za učitelja krščanskega mišljenja. Dopisnik, ki naj bi bil učitelj, zahteva enakopravnosti ali pa grozi z izstopom.
—1 O higieni v šoli prinaša nekaj zbadljivih opazk »Murska krajina« 29. XII. v članku »Mimo nas«, kjer izvemo, da je na osnovni šoli v Murski. Soboti obolelo na mumsu polovica otrok.
—1 Proti monopolu šolskih knjig sta se izrekla tudi »Kmetski list« od 27. XII. in »Trgovski list« z dne 24. XII.
o strokovnem šolstvu, o upravi in nadzoru nad šolami ter o skrbi za znanost in umetnost izven šol.
—1 Fond za nastavitev brezposelnih učiteljev, ki se je ustanovil v skupščini 1. 1933., se mora vrniti v celoti narodni skupščini, ker se ni uporabil v te namene, (tako je sklenil administrativni odbor — kot piše »Slovenec« z dne 28. XII.). .
—1 Če se hočemo rešiti komunizma, pravi »Slovenec« od 28. XII., moramo Slovenijo po-kristjaniti, vliti moramo borbeno krščansko v šolo, na univerzo, v učbenike in časopisje.
—1 O reformi pouka na meščanski šoli
ima ob sprejemu novega učnega načrta »Slovenec« z dne 28. XII. članek, ki izzveni v to-le zahtevo: Pustite nam izhojeno pot in dali vam bomo človeka, kakršnega danes potrebujemo.
—1 Glede utrakvističnih šol na Koroškem
in o zatiranju koroških Slovencev sta v »Po-nedeljskem Slovencu« od 30. XII. dva daljša članka.
—1 Kulturno avtonomijo ponujajo — kot poroča »Poned. Slovenec« od 30. XII. — Slovencem na Koroškem celovške »Freie Stim-men«. S tem naj bi se rešilo tudi delikatno šolsko vprašanje.
—1 »Slovenčevo« pisanje, češ da se je
pričelo JUU brigati za svoje člane šele sedaj, dočim ni imelo poguma 'protestirati proti preganjanju učiteljev pod bivšimi režimi, so soglasno obsodili na seji predsednikov sreskih društev v drinski banovini. Na seji je bilo ugotovljeno, da je JUU vedno in pod vsakim režimom branilo svoje člane neglede na politično pripadnost in da ni osrednje vodstvo Udruženja zanemarilo niti enega slučaja pritožb svojih članov. (»Jutro« 29. XII.)
—1 Novi krajevni šolski odbor v Ljubljani: dr. Adlešič (preds.), Novak, Babnik, dr. Klinar, Vider, Jenko. Za obrtno - nadaljevalne šole: dr. Adlešič (preds.), Zupan, Martin-čič, Vider. (»Slovenec« 31. XII.)
—1 Proti okrnjevanju narodne in kulturne samobitnosti, proti monopolizaciji knjig in za izpremembo zakona o učbenikih iz 1. 1929. je bil soglasno sprejet predlog dr. Kamušiča na seji ljubljanskega občinskega sveta 30. decembra.
—1 Monopolizacija knjig še ni aktualna,
take informacije je prejel dopisnik »Slovenca« v ministrstvu. (»Slovenec« 31. XII.)
—1 Učiteljstvo ne pozna zemljepisja, to
nam hoče menda dokazati »Slovenija« od 28. XII. v notici »Cvetje iz šolskega leta«, kjer pravi, da je učiteljica na Senjaku zapisala v dijaško knjižico v rubriki rojstni ikraj — Ljubljana — savska banovina. Ker Senjaka ni ne v naši banovini pa tudi ne v naši državi, eksistira najbrže tudi omenjena učiteljica samo v fantaziji »Slovenije«.
—1 Novega okrajnega šolskega nadzornika v Kranju g. Rupreta pozdravlja z veseljem »Gorenjec« od 30. XII. kot človeka, ki je moral dolgo skrito delati v korist slovenski mladini.
—1 Novo vzporednico pri otroškem vrtcu v Gradcu pri Litiji so otvorili. (»Slov. narod« 30. XII.)
Naša gospočLarshiU organiszacifa
»DOM UČITELJIC« V LJUBLJANI.
Ta zadruga se je 1. 1932. preosnovala iz »Društva učiteljic«.
Namen ustanove je, zbirati sredstva za gradnjo doma učiteljic. V njem bi imele stanovanje tovarišice; nekaj opremljenih sob bi bilo na razpolago učiteljicam, ki bi se mudile v Ljubljani in bi potrebovale prenočišče. Samskim učiteljicam bi dom nadomeščal družinski krog. To bi bil po načrtu glavni smoter, ki so si ga ustanoviteljice zamislile. Poleg tega pa čakajo to ustanovo še druge, širše naloge, ki se bodo pred uresničenjem pokazale kot potrebne.
Pomen takega doma pa se zrcali predvsem v ¡osredotočenju in zbliževanju dela posameznih tovarišic, ki so raztresene širom naše lepe domovine. Z uresničenjem zapo-četega načrtai, bi se krepila zamozavest učiteljic lastne zemlje. S to samozavestjo bi prišlo tudi do zbližanja z učiteljicami slovanskih in drugih držav. Dom bi pokazal našo ponosno učiteljico in njeno moralno silo.
Da je zadružno načelstvo delavno in res na svojem mestu, kažejo ravno poverjenice, ki jih ima zadruga že skoraj v vsakem srezu in so bile imenovane v smislu tozadevne okrožnice sekcije na vsa sreska učiteljska društva. Dolžnost teh poverjenic je, poskrbeti pri predsedstvu sreskega društva zagotovilo, da se bo ta ustanova tudi obravnavala na zborovanju.
Da bo možno sodelovanje vsem tovari-šicam, tudi onim, ki jih tare gmotno vprašanje, se je zadružno načelstvo zedinilo za naslednji način zbiranja sredstev:
1.	zadružni delež po 100 Din (izplačljiv naenkrat ali v obrokih);
2.	pristopnina 5 Din in letna članarina 17 Din;
3.	kamni v skupnem znesku 1000 Din, izplačljivi enkrat ali v obrokih, ali po mesečnih odtegljajih po 17 Din;
4.	kamni v skupnem znesku 100 Din, izplačljivi enkrat ali v obrokih;
5.	letne podpore po 10 Din;
6.	bloki po 1 Din in 5 Din.
Najuspešnejše sredstvo so pač kamni po
1000 Din, ker le na ta način bo prišlo v do-glednem času do gradnje doma.
družnem načelništvu v Ljubljani (šola pri Sv. Jakobu) ali pa pri tajniku gospodarskega sveta sekcije.
—g Članom Učit, samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za nakazilo članskega prispevka za 365. do 368. smrtni primer in upravnino ter rezervni sklad za 1. 1936. Nakazilo znaša za samce 31 Din, za zakonske pare 61 Din- Umrli so sledeči člani: Dekleva Marija, Stožce, Dr. Romih Tomaž, Novo mesto, Supan Ignacij, Brežice in Fersch Josipina, Maribor. Zadružna uprava je razposlala opomine za zaostanke, ki so v zadnjih mesecih zelo porasli. Vljudno prosimo: Ne odlašajte z nakazili! Zaostanki so vedno večji, plačilo je težje, uprava ima dosti posla in skrbi, da more zadostiti s takojšnjimi izplačili posmrt-nin. — Vem članom, podpornikom in prijateljem US želi uprava: Srečno novo leto!
—g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljub Ijani r. z. z o. z. Načelstvo naznanja, da je v letu 1935. zadruga izplačala 16 odpravnin v skupnem znesku 40.660 Din. Imen ne more javljati; kogar mika zvedeti imena, naj se obrne na načelstvo, Tyrševa cesta 17 ter priloži znamko za odgovor, pa mu bo načelstvo javilo imena. — Sedaj ste prejeli položnice, da z njimi poravnate upravnino v znesku 10 Din ter rezervo za podpore v znesku 5 Din in 1
Din za poštnino za vsakega zavarovanca. V letu 1936. bo treba plačati 7 odpravnin in sicer februarja 2, marca 2, novembra 1, decembra 2. — Vse učitelje(ice), ki imajo otroke stare od 3 do 10 let, poziva načelstvo, da jih zavaruje pri Samopomoči učit. otrok v Ljubljani. Odpravnina znaša okoli 2500 Din.
Lavrič Pavel, načelnik, —g Za Socialni fond Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja so prispevala sledeča sreska učitelj, društva: Koprivnica, od venca 78 Din; »Kvarner« — Krk-Aleksandrovo, od venca 58 Din; Subotica, od venca 121 Din; Do-nji Miholjac, od venca 25 Din; Grocka, od venca 26 Din; Beograd I. školski srez, od venca 127 Din; Litija, od venca 106 Din; Radovljica, od venca 124 Din; Maribor —levi breg, od venca 93 Din; Čajetina, od venca 8 Din; Bijelo Polje, od venca 64 Din; Caribrod, od venca 42 Din; Šmarje 200 Din; Kranj 500 Din; Novo mesto 960 Din; Dravograd 485 Din; Škof j a Loka 615 Din; Teslič 420 Din; Nova Kanjiža 300 Din; Koprivnica 500 Din. Skupaj 4.852 Din. Prej objavljeno 63.533 Din. Skupna zbrana vsota 68.385 Din.
—g V počastitev spomina pokojnega tovariša Vendelina Sadarja je daroval tov. Alojzij Kecelj 200 Din Učiteljskemu domu v Ljubljani. — Iskrena hvala!
Mladinska matica
—mm V božični številki »Jutra« piše knjižničar ene naših največjih knjižnic, »Delavske knjižnice« v Ljubljani g. Ciril Štrukelj o tem, kaj čita povprečen Ljubljančan. Nas zanima predvsem, kaj najrajši čitajo otroci. O tem pravi: Otroci, ki še ne znajo citati ali se šele uče, hočejo imeti živo ilustrirane pravljice ali pa knjige, kakor je n. pr. »Mladi risar«, ki vzbujajo njihovo domišljijo in željo, da sami rišejo m prerisujejo. V tem pogledu se čuti pri nas veliko pomanjkanje — kaj čuda, da so se tako priljubile knjige Mladinske matice. Pomagati si je treba z nemškimi izdajami.
Pri dečkih je Karel May še vedno prvi. Svenssonov »Nonni« ise ni tako udomačil. Pustolovska snov je tista, ki mika čitatelja v teh letih.
Še slabše je pri nas preskrbljeno za deklice. Karel May ni zanje, od Sienkiewicza prihaja v poštev samo »Skozi pustinje«, no z »Bibi« Karin Michaelisove jim je bilo močno ustreženo. Toda kaj teh nekaj knjižic proti tolikemu povpraševanju?
—mm 4. številka »Našega roda« izide okrog 20. t. m.
—mm V oceni Pastircev piše Budal med drugim: Od Slomška preko Levstika in Stritarja do Ketteja, Zupančiča in Meška se je pri nas marsikaj izboljšalo, prav tako od začetnega »Vrtca« in »Zvončka« do »Našega rodu« in »Mladinske matice«.
Bevkovi mladinski spisi se množijo kakor nemladinski. »Mladinska matica« je izdala že tretjo njegovo knjigo »Pastirce«. Nekaj drugih je izšlo v Gorici in Trstu. Glavni znaki Bevkove umetnosti bijejo iz vsake strani, iz vsake vrste: preprosto nizanje pokrajinskih in vremenskih vtiskov, naravno pribijanje trenutnih dogodkov in ugotavljanje razkosanih čuvstev, na videz sama enostavna dušeslovna drobnjav, nič zapletenega, zavitega, težkega — dokler se po par poglavjih mahoma ne zaveš, da si v mreži, v razburkanem vrtincu človeških prastrasti.
Ti trije pastirci, Ferjanč, Lenart in Blaže, imajo nekaj sorodnikov po Bevkovih vaških povestih in romanih, kjer so bolj stranske ose-bice. V tej knjigi so pomaknjeni v ospredje in odrasli so njih pritikline: Matevž in Ma-tevževka, gospodarji, starši in posli. Ko je zgodba že dobro napeta in zavozlana, ji pisatelj dvigne mikavnost s tem, da najmlajšega pastirca skrije in postavi na njegovo mesto
pastirico Terezko. S tem dekletcem med dvema pastirjema je Bevk zasenčil Stritarjevo Delo, ki je preumetna, romantična tujka v slovenski pokrajini. Terezka je dragocen gorski brst, iz katerega v zametku kukajo blage, resne dražesti slovenskega dekleta in sloven ske žene.
Bevk je odličen oblikovalec temnih strani človeške duše. ki se za zunanji svet očitujejo pretežno v lopovščinah in zločinih. Tu jih je pestro prgišče zajel pri izviru, kjer še žubore in ne podirajo jezov, a se že čuti, da jih pozneje kdaj še bodo. Vse je tako napleteno, da bi se moralo končati s kakšno smrtjo v prepadu, kakor v »Jagodi« in v mnogih Bevkovih gorskih povestih. Če si je Bevk pri tem idiličnem koncu naredil kaj sile, je vendar zaključek otroškemu svetu zelo primeren in za pastirce samo začasen; življenje jih bo že še bolj po bevkovsko motalo.
V isti štev. »Ljubljanskega zvona« je pri-občeno še tole:
Čitatelje bo nedvomno zanimala sodba o publikacijah Mladinske matice, ki jo je napisal ruski prevajalec in dober poznavalec vse slovanske in otroške literature N. Bahtin. — Ugajajo mu Bevkovi »Pastirci«, o katerih meni, da bi z malimi izpremembami lahko izšli v ruščini. (Čudi se, kako more biti v »tako katoliški deželi« dopuščen stavek »Bog je bil srdit«.) Seveda je malo upanja, da bi rusko otroško založništvo izdalo knjigo, v kateri ni govora o ekonomskih vzrokih revščine. Ribi-čičeva knjiga »Mihec in Jakec« se mu zdi po zamisleku zanimiva, toda za današnje prilike nesprejemljiva: pravljične povesti pa škodljive, ker so polne nesmiselnih podob hudičev in drugih pošasti in uvajajo plitvo meščansko moralo. O »Miškolinu« piše, da nima nobene vsebine, dočim so »Kresnice«, ki so jih pisali otroci, izredno mikavne.
—mm Mariborer Zeitung ima v številki od 24. XII. o 3. številki »Našega roda« krajšo oceno. Daljša ocena o knjigah MM in o lanskem letniku »Našega roda« je izšla v »Popotniku« 3-4. Tudi 2. št. »Misli in dela« prinaša ugodno oceno o VI. letniku »Našega roda« in publikacij M. M. O N. R. pravi, da je najbolj razširjen mladinski list za leposlovje, pouk in zabavo, da je izredno zanimiv ter pestro ilustriran.
—mm Krajša ocena 3. štev. »Našega roda« je izšla v »Mariborskem večerniku« od 21. decembra.
UčitelfsKi pevski
SLbor JVV
—pev Vsemu članstvu ponovno sporočamo, da je dne 2. do 5. januarja 1936. napovedani pevski tečaj preložen na poznejši čas. Ker »Učit. tovariš« med božičnimi počitnicami ni izšel, smo preložitev tečaja objavili v dnevnem časopisju. Te poti smo se poslužili, ker so se nekateri člani javljali za prenočišča, dasi je bil tečaj preklican v številki našega glasila, ki je izšla tik pred božičnimi počitnicami.
Da se porazgovorimo o našem nadaljnjem delu, smo skicali po dnevnem časopisju sestanek članstva dne 4. januarja 1936, ki se bo vršil ob 10. uri v Glasbeni Matici. Ta naš apel ponavljamo še danes ter prosimo vse, ki jim je delo zbora pri srcu, da se sestanka polno-številno udeleže.
MEDNARODNI KONGRES ZA GLASBENO VZGOJO V PRAGI
Od 4. do 9. aprila 1936. bo v Pragi mednarodni kongres za glasbeno vzgojo,
ki
ga organizira, na predlog angleške glasbene sekcije, Društvo za glasbeno vzgojo v Pragi pod predsedstvom ministra dr. Kamil Krofta.
Društvo za glasbeno vzgojo ima nalogo, vzbuditi glasbeno razumevanje in gojiti glasbeno izobrazbo. Njeno delovanje podpirajo tri glavne sekcije:
I. Sekcija za mednarodne glasbeno-peda-goške odnošaje. (Predsednik: dr. Ferdinand Špišek, sekcijski šef v ministrstvu za šolstvo in narodno prosveto). Izgraditev mednarodnega središča za stremljenja na polju glasbene vzgoje. Sistematično opazovanje tega delokroga v inozemstvu. Osnovanje arhiva za zbiranje glasbenega materiala vseh kulturnih držav.
II.	Sekcija za glasbeno vzgojo v šoli. — (Predsednik gimn. ravnatelj Alois Kuhanek). Glasbena vzgoja v otroških vrtcih, osnovnih, itfeščanskih in srednjih šolah, univerzah, učiteljskih šolah in v privatnem pouku.
III.	Sekcija za glasbeno kulturo. (Predsednik: dr. Jan Lôwenbach). Poglobijenje mu-zikalne vzgoje v privatnem življenju, v društvih in javnosti s ciljem: zbrati različna posamezna stremljenja na tem polju.
Na kongresu bodo predavanja o temeljitih vprašanjih moderne glasbene vzgoje s praktičnimi primeri. Poleg čehoslovaških uglednih znanstvenikov, vseučiliških profesorjev Vlad. Helberta, dr. Dobroslava Orla in dr. Zdenëk Nejedlyja bodo na kongresu sodelovali tudi odlični početniki moderne glasbene vzgoje iz drugih držav kakor: Jaques Dalcroze iz Geneve, ki pride s skupino svojih najboljših učencev, predsednik mednarodnega društva za novo glasbo prof. Edward Dent iz Cambridgea, ki bo predaval o glasbeni vzgoji v Angliji, dalje generalni inšpektor za petje na vseh pariških šolah Ro-ger-Ducasse, ravnatelj pariškega konservato-rija J. Chantavoine. Na glavnem koncertnem večeru zborov raznih držav 5. aprila bodo zastopali jugoslovansko sodobno glasbo »Trboveljski slavčki« pod vodstvom A. Šuligoja. »Slavčki« bodo 6. IV. tudi ilustrirali predavanje dr. Miloje Milojeviča, komponista in uni-versitetnega profesorja iz Beograda. Iz Rumu-nije pride inšpektor glasbene vzgoje G. Brea-zul, znan kot direktor glasbenega folkloristič-nega muzeja v Bukarešti. Iz Avstrije se bo udeležil kongresa komponist Ernest Krenek, ki bo vodil diskusijo o vprašanju, kaj pričakujejo komponisti od glasbene vzgoje. »Na-rodnyj komissariat po prosveščeniju« iz Moskve je oficielno javil, da pošlje svojega referenta. Poleg omenjenih so obljubili sodelovanje še Majer R. iz Londona, Sachs K. iz Pariza in Schwebach E. iz Stuttgarta.	,
Zbore pošljejo: Anglija, Danska, Jugoslavija, Rusija in Rumunija. Čehoslovaška bo nudila mladinski koncert češke Filharmonije pod vodstvom Vaclav Talicha; na matinejah bodo pa nastopili vokalni in inštrumentalni mlad. zbori ČSR.
Istočasno bo v Pragi v zvezi s kongresom tudi razstava glasbeno-pedagoških učbenikov in pripomočkov.
Za informacije se je obračati na S H V Praha IV, Toskansky Palač._^^
— PREJŠNJA ŠTEVILKA »UČITELJSKEGA TOVARIŠA« je zaradi nepredvidenih zaprek izostala. Zato so za nadomestilo naročniki dobili posebe »Dodatek »Narodne Prosvete« br. 26. i 27.« iz Beograda. Prihodnja številka izide 16. jan.
Stanovska mrganiszacifa JUD iz Izvršnega odbora
—iz Glavnom odboru JUU Beograd. Učiteljstvo sreza gračaničkog na svojoj redovnoj god. skupštini. od 6 XII 1935 god. jednoglasno je odobrilo Vaš rad zaopšte dobro učiteljskog staleža što Vam se ovim zahvaljujemo i molimo da ustrajete u radu. Drugarski pozdrav. Pretsednik: Ustavdič, sekretar: D- Stojnic.
—iz Pretsjedniku Jug. učiteljskog udruženja Ivanu Dimniku, Beograd. Sa proslave 60 godišnjice opstanka i rada našeg društva toplo Vas pozdravljamo odvažnog prvoborca za zaščitu naših staležnih interesa zahvaljujuči Vama i izvršnom odboru za požrtvovanost u radu za dobro Kralja i otadžbine i našeg staleža. Pretsjednik Simunčič.
—iz Jugolovenskom učiteljskom udruže-nju, Beograd. Povodom primljene vesti da je državno tužioštvo u Ljubljani odustalo od progona, kome su bili izvrgnuti naši drugovi: Ivan Dimnik, pretsednik JUU i Metod Ku-melj, sekretar sekcije za Dravsku banovinu, što su se muški isprsili u borbi za odbranu pravedne učiteljske i socijalne stvari, učitelji ovog društva raduju se tome i nadaju se nji-hovoj nepokolebivoj ustrajnosti da konačno pobede obečavajuči, da če sačinjavati čvrste staleške redove za odbranu svojih prava pod vodstvom svog junačkog vrhovnog pretsedni-ka Ivana Dimnika. Neka prime naš gromki drugarski pozdrav. Pretsednik: T. Grgurevič, šebelič Matko, sekretar.
—iz Izvršnom odboru Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, Beograd. Učitelji sreza po-dunavskog sakupljeni na zboru sreskog društva 12 XII 1935 god. pozdravljaju stav iz-vršnog odbora i njegovog pretsednika g. Dimnika u pravednoj borbi za učiteljska prava. Pretsednik: Jak. Vojinič, sekretar: Luka Iva-novič.
—iz Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugosl. učiteljskog udruženja, Beograd. Uprava sekcije Zagreb sa sednice 19. dec. toplo pozdravlja svoga pretsednika zahvaljujuči u ime članstva Savske banovine na energičnom i požrtvova-nom radu u odbrani interesa članstva i organizacije. Marinič, pretsednik.
—iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju, Beograd. Uprava sekcije, koja je naroči-tom pažnjom i velikim interesom pratila rad izvršnog odbora sa pretsednikom Dimnikom na čelu, jednodušno je dala mandat svome pretsjedniku da prilikom prve sjednice glav-nog odbora, pri je prelaza na dnevni red, toplo zahvali izvršnom odboru 1 dičnom pretsjedniku Dimniku za energičan istrajan i nesebi-čan rad u odbrani članova i cijele organizacije. Uz našu zahvalu, pretsjednik ove sekcije ima da Vam isporuči i naše puno priznanje s mol-bom da započeto djelo nastavite. Drugarski Vas pozdravljamo. Pretsjednik: Grego, sekretar: Krstič.
—iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju, izvršnom odboru, Beograd. Učitelji grada i sreza Sarajevo, i ako i sami gonjeni, izra-žavaju Vam puno priznanje i jednodušno po-verenje na zastupanje staleških interesa a u pravednoj borbi, povodom uredbe o smanje-nju činovničkih prinadležnosti. Mi se divimo hrabrom i kuražnom istupanju pretsedništva naše centrale povodom uredbe, pa smo zato svi do jednog uz njega i sa udivljenjem po-smatramo neravnu borbu. Smatrajuči našu za-jedničku borbu pravednom, a takva borba ne pita za žrtve ni po kvantitetu ni po kvalitetu, mi smo Vam se odmah u samom početku pridružili, verujuei u pobedu. U to ime napred i bez straha. Mi Vas najsrdačnije pozdravljamo sa još uvečanom željom i verom u pobedu naše pravedne stvari. Pretsednik: 2iv. T. Kostič, tajnik: M. Šišič.
—iz Glavnoj upravi JUU, Beograd. Celokupno učiteljstvo ovoga sreza je potpuno zadovoljno stavom naše centralne uprave. Opravdane su i opravdaju se sve nade koje smo u Vaše vodstvo 'polagali. Uvereni da ra-dite za dobro nacije, a stim i staleža, učiteljstvo ovoga sreza odaje Vam priznanje i obe-čava moralne podrške do krajnjih granica. U ovo doba kada se pozitivne vrednosti društva rdavo nagraduju, našem vrlom drugu Dimniku želimo svaku sreču i molimo ga da istraje, jer samo tako možemo biti spašeni iz situacije koje učiteljstvo ne pamti. Drugarski pozdrav. Pretsednik: 2. Antonijevič, sekretar: Pačan ska M.
—iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju, Beograd. Užičko učiteljsko društvo sa današnje skupštine izjavljuje jednodušno pove-renje izvršnom odboru i osobito zahvalnost pretsedniku Dimniku neustrašivom borcu za prava, čast i budučnost učiteljstva. Pretsednik: Mališa Stefanovie.
—iz Ivan Dimnik, pretsednik JUU, Beograd. Učitelji sreza novosadskog sa svoje skupštine pozdravljaju svog pretsednika i is-krenog borca učiteljskih prava. Molimo da se zauzmete za polaganje definitive otpuštenim učiteljima u Novom Sadu ili ako tamo nemože
u Sombor ili Beograd. Pretsednik: Žarko Ni-količ, sekretar: Stevan Bošnjak.
—iz Sresko jugoslovensko učiteljsko udru-ženje »DAVORIN TRSTENJAK« gospodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učit. udruženja i gospodinu Metodu Kumelju, tajniku sekcije JUU za Dravsku banovinu, Ljubljana. U opravdanoj i pravednoj borbi protiv Uredbe od 19. septembra 1935 i akciji, koju ste po-duzeli sa ostalim činovničkim udruženjima — učiteljsko društvo sreza Petrinja potpuno se solidariše s Vama — želeči Vam apsolutan uspeh. — Vaša požrtvovnost i vrednost slu-žiče nam primjerom, kako se radi za opšta dobra svoga staleža, naroda i države. — Drugarski Vas zdravi: Dragica Čalič, pretsjednica, Zlata Orlic, tajnica.
Iz sekcije
SITUACIJSKO POROČILO: —s Napadi na naš stan. Vodstvo organizacije bo z vsemi sredstvi branilo učiteljstvo pred napadi, ki se pojavljajo v tisku in na zborovanjih proti učiteljstvu. Poznamo le stanovsko linijo. Od nje nismo odstopili prej in ne bomo tudi v bodoče. Ščitili smo z vsemi sredstvi moralne in materialne pravice članstva in bomo doprinesli za to tudi dokaze.
—s Izpremembe draginjskih razredov. Širile so se govorice, da bodo izprememjeni drag. razredi tako, da bodo mesta in trgi pomaknjeni v nižje drag. razrede. Namesto III. drag. razreda bo pa ustanovljen IV- drag. razred. Sekcija je podvzela korake, da se to ne bi zgodilo.
—s Napredovanja, prevedbe in upokojitve. Za enkrat so ustavljena z določili čl. 81 zakona o proračunskih dvanajstinah napredovanja, prevedbe in upokojitve. Isti člen otežkoča tudi nove postavitve. Zadnji ukaz o napredovanju učiteljstva je bil podpisan 30. VII. t. 1. Vsa napredovanja, ki se objavljajo, so bila podpisana pred tem datumom.
—s Staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del. Upati je, da se bo na intervencijo sekcije to vprašanje uredilo v prid prizadetih. Zadeva je še v teku.
—s Znižanje članarine. Po dosedanjih odgovorih sreskih drštev je razvidno, da je večina proti izredni skupščini. Prosimo še ostala društva, da odgovorijo na tozadevno okrožnico-
—s Izpad predsednika zagrebškega učiteljskega društva proti predsedniku JUU. Radi neutemeljenega napada preds. zagrebškega učit. društva tov. Milojeviča na predsednika JUU tov. Dimnika, zahteva večina sreskih učiteljskih društev naj se zadeva obravnava pred častnim razsodiščem.
—s Gospodarske in socialne ustanove učiteljstva. Radi dviga in propagande za naše gosp. in socialne ustanove, je gospodarski svet pri sekciji JUU pričel razpošiljati informativna in propagandna predavanja na sreska društva. S temi hočemo podčrtati važnost naših gospodarskih in socialnih ustanov in ugotoviti potrebe gospodarske osamosvojitve našega stanu.
—s Učiteljice ženskih ročnih del; določitev zvanja in razporeditev po skupinah. Sekcija je poslala obširno predstavko vsem mero-dajnim faktorjem z utemeljeno prošnjo, da se gornja zadeva vendar enkrat uredi. Te naše tovarišice so v tako mučnem položaju, da se mora njihov položaj takoj urediti. O tem je razpravljal na predlog sekcije tudi Glavni od bor JUU na seji 30. in 31. t. m. v Beogradu.
—s Predlogi za finančni zakon. Na podlagi sklepov banov, skupščine in predlogov sreskih učiteljskih društev, je sestavila sekcija predloge, ki naj bi se vneslo v fin. zakon za leto 1936-37. Ti predlogi obsegajo: število učencev v razredih, stanarina, upraviteljski posli, učiteljice ženskih ročnih del, disciplinski predpisi, razpis prostih učiteljskih mest, kritje stroškov za vzdrževanje šol in plačevanje stanarine, dodeljevanje učiteljstva, postavljanje sreskih šol. nadzornikov in banovinskih šolskih nadzornikov vštetje let prebitih v pogodbeni službi, v službi ličnih verskih avtonomnih ustanovah in čas prebit v bivših privatnih šolah družbe Sv. Cirila in Metoda, imovina šolskih nepremičnin, napredovanja, okr-njevanje proračuna na. osnovne šole, kreiranje pripravniških mest v bodočem proračunu in ukinitev čl. 263 zakona o uradnikih.
—s Privatni pozivi za vložitev prošnje za premestitev. O tem so bili prizadeti obveščeni z dopisi. Sekcija bo v kratkem informirala o tem članstvo v »Učit. tovarišu« ali pa z okrožnico.
—s Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani; naše stališče do snovanja učiteljske Sekcije pri NO. Z okrožnico smo o tem obvestili sreska društva in sporočili naše stališče, da smatramo namero snovanja posebne učiteljske sekcije pri NO le za cepljenje enotne stanovske organizacije.
—s Za obrambo naše časti si bomo poiskali zaščite v mejah tiskovnega zakona in pri sodišču.
—s Kontraktualci. V »Učiteljskem tovarišu« smo pozvali vse tovariše in tovarišice, da predložijo svoje dokumente o prevedbi in vštetju let. Celotni material bo sekcija proučila in skušala pomagati vsem tistim, ki so oškodovani. To nam bo služilo tudi za nadaljnje delo v svrho ureditve tega vprašanja.
—s Službena leta na privatni šoli družbe Sv, Cirila in Metoda. Glavna kontrola ospora-va vštetje let, ki soi jih nekateri učitelji prebili na teh šolah. Sekcija je zato poslala izvršnemu odboru predlog, da se vnese v finančni zakon določba, ki bo to vprašanje uredila.
—s Redakcijski odbor za sestavo čitank bo imel 7. jan. sejo, na kateri bo obravnaval predloge, ki so jih poslala sreska učiteljska društva.
—s Odgovori na tožbe glavne kontrole in tožbe na državni svet. Članstvo prosimo, da pošilja vse vloge le potom sreskih društev-V gornjih primerih pošljite »priporočeno« tudi originale. Pravilne odgovore in tožbe mo-
remo sestaviti le takrat, če imamo originalne podatke. Dogodilo se je, da so bili podatki, ki so jih vsebovali prepisi, ki so jih naredili člani sami, pomanjkljivi ali pa napačni. Potrebno je tudi, da pošljete predmetne vloge takoj, da ne zamudite roka.
Iz društev:
+ JUU sresko društvo Krško. V prejšnji številki »Učiteljskega tovariša« je bil priob-čen popravek tov. Bratoka. O popravku ni bil obveščen društveni odbor, zaradi česar je prišlo do nesoglasja. Uredništvo »Učiteljskega tovariša« namreč ni objavilo tajniškega poročila v celoti. Radi tega je bil okrnjen tudi predlog. tov. Bratoka. Sklep k njegovemu predlogu se je namreč glasil, da se v slučaju potrebe nadoknadi honorar za predavatelja in postavke nepredvideni stroški. — Za odbor sreskega društva Miro Vidmar, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo dne 14. dec. 1935. v Rog. Slatini. Navzočih 30 tov., t. j. 40%.
1.	Predsednik tov. Verk omenja po pozdravu slabo udeležbo, ki je sicer razumljiva, kaže pa vendar, da manjka stanovske zavesti.
2.	Tov. Predan Rudolf prečita in obravnava došle dopise, o katerih vsebini se razvije mestoma prav živahna debata.
3.	Glede na izpad tov. Milojeviča, predsednika zagrebške sekcije, na tov. preds. JUU Dimnika Ivana, predlaga tov. Štefancioza izjavo solidarnosti in neomejenega zaupanja tov. Dimniku. Soglasno sprejeto!
4.	Sledi predavanje »Podoba naše vasi«. Predavatelj tov. Podjavoršek Albin nam v enournem govoru razvije ves gospodarski in socialni razvoj kmetskega grunta in pokažč vzroke propadanja kmet. gospodarstva in kulture ter le-tega posledice, ki so vidne posebno danes, ko uhaja vse življenje naših malokmetiških razmer v proletarizacijo in najhujše siromaštvo. Poudarja, da učitelj študiraj svoj okoliš gospodarsko ter se intenzivneje zanimaj za socialno vprašanje!
Primeren koreferat poda nato tov. Verk Miloš. Naslonil se je posebno na dom. šol. okoliš, ki ga študira že 25 let, ter orisal vzroke njega dobrih in slabih časov.
Po referatih se Tazvije daljši razgovor, na podlagi katerega stavi odsek za povzdigo vasi sledeči predlog:
Zborovalci so slišali dvoje poročil o stanju našega podeželja. Odsek za povzdigo vasi vabi vse članstvo našega društva, da se poglobi v študiju naše vasi na podlagi lastnega opazovanja, da bo mogoče konkretizirati predloge banov, skupščini JUU — sekcije za dravsko banovino v svrho enotnega postopanja učiteljstva vse banovine. Po mnenju odseka naj članstvo zbira predvsem podatke o gospodarskem in socialnem stanju vasi, da ugotovimo statistično vse potrebe, ki jim je treba odpomoči. Smatra namreč, da je šele na zdravi gospodarski podlagi mogoč ves ostali socialni in kulturni napredek podeželja.
5.	Prihodnje zborovanje 6e bo vršilo meseca februarja 1936. v Rog. Slatini. Za referat se javi tov. Logar.
Verk Miloš, preds. Rataj Oskar, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE je
zborovalo dne 7. decembra t. 1. v Kozjem ob 10. uri.
S polurno zamudo otvori predsednik A. Čok zborovanje, katerega se je žal udeležilo komaj 37% od včlanjenih tovarišev. Predsednik apelira na vse navzoče, naj vplivajo na vse tiste mlačneže, ki se zborovanja redko ali celo nikoli ne udeležujejo, kajti treba nam je stanovske zavednosti in skupnosti sedaj bolj, kot kdaj prej, ker se nam obetajo vedno slabši časi.
I.	Ker se je napovedani referent tov. A. Podjavoršek brzojavno opravičil (zaradi slabega vremena se ni podal na pot), nam prečita predsednik iz »Popotnika«: Kako je rešiti zgodovinski pouk. Razvije se debata. Hvalevredno bi bilo, da bi na enak način, kot savska banovina tudi naša dala na razpolago vsakemu srezu skioptikon s slikami za zemljepisni in zgodovinski pouk.
II.	Zapisnik zadnje konference se prečita in odobri. Sledilo je čitanje in odobravanje dopisov, v kolikor se niso tikali znižanja prejemkov, kar je bilo od srez. načelstva za-branjeno. Z ozirom na dopis sekcije, glede skrčenja izdatkov za njo, vztraja naše društvo na tem, kar je svoječasno navedlo v okrožnici, da je mišljen predlog le za prihodnje leto.
Ž ozirom na grd napad predsednika zagrebškega društva »Edinstvo« na predsednika JUU tov. I. Dimnika je navzoče učiteljstvo soglasno izreklo zaupnico tov. I. Dimniku.
Ker ni slučajnosti, zaključi predsednik zborovanje, želeč vsem vesele božične praznike.
A. Čok, predsednik.	Klečeva. tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU
je zborovalo 7. dec. 1935. Od 162 članov je bilo navzočih 74.
V situacijskem poročilu je tov. predsednik Šestan obrazložil splošno stanje v organizaciji ter obrazložil številne dopise, ki so jih prejela društva.
O učiteljski doslednosti in solidarnosti ter o slogi članstva v učit. zadevah so debatirali tovariši: Šoliger, Tavželj, Zupančič, Jurančič, Šestan, Fras, Kafol in Predan.
Predavanje tov. Jančiča Iva je uvodoma podalo praktično, metodično - didaktična navodila za uspešen zgodovinski pouk. Zatem je pokazal vse važne periode predzgodovinske in zgodovinske dobe starega veka vse na karakterističnih skicah, izdelkih in risbah, po katerih je mogoče lahko, jasno in uspešno poučevati zgodovino na višji stopnji nar. šole v zvezi z ostalimi predmeti in aktivnostjo otrok.
Razvila se je skromna debata.
Predavanje tov. Jurančiča se je radi izčrpanja časa moralo preložiti na prihodnje zborovanje.
Tovariš Hasl bo osnoval pedagoški krožek v Ptuju.
Predsednik poziva, naj članstvo širi stanovsko zavest, tovarištvo in naj z objektivno, umestno kritiko dviga čast učiteljskega stanu. Šestan D., predsednik. Jančič Ivo, tajnik.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Milana Kajča »ODMEVI OB MURI.«
Samozaložba. — Cena 28 Din. Knjiga je zbirka 24 značilnih folklorističnih novel, v katere je pisatelj dovolj sočno in vedro zajel prekmursko zemljo in prekmurskega človeka. Zanimajo ga njih življenjski in družbeni odnosi, njih strast in hrepenenje po zemlji, agrarno vprašanje, težaki in ribiči, mlinarji, tihotapci in cigani in nekdanja slava madžarske elite. Z ljubeznijo riše to zemljo, z občutjem doživlja pokrajine, njo menda najbolj in pa ljudi, ki so se dvignili iz nje in z njo zrasli tako na tesno, da jih ne moremo iz nje iztrgati. Le tu in tam moti dvojnost: dobro opisovanje pri-rode je dostikrat čisto ločeno, namesto da bi se prepletalo in pretakalo križem z življenjem ljudi, ki so proizvod te zemlje. .To splahne učinek, ker se je drugače najbolj vživel v prirodo, zdi se mi: tako je razpoloženje pokrajine, razpoloženje njegovo. Z njim poudarja in zaljša svojo misel in nastrojenost, ki mu kar prija, zato pa seveda nekoliko trpi psihološka in sociološka dognanost človeških likov, ki ne izstopajo iz prirode tako, da bi se v njih slutilo nje smotre in zakone, ki jim vendar narekujejo in uravnavajo mišljenje. Vsa dogajanja v okvirju prekmurske pokrajine, socialna na-sprotstva in trenje, ki oblikujejo čas in človeka, da se iz vsega povedanega zaostri žgoče kmečko vprašanje, ki danes tako žuli, ker še kmet tiči neprebujen v patriarhalnosti in ki se že danes trdo preriva za svoj obstoj v boju z razvojem in z utripom časa, z industrializ-mom in z racionalizacijo ter izpremembami v kulturnem življenju. Ni čudno, da ostaja zadaj s svojo proizvodnjo, ni čudno, da beži v mesta, v Ameriko in Francijo in na sezonsko delo, kar vse je tako prekmursko in samoposebi ter že nujno za ta kos zemlje, ki kljub vsemu znojenju ne premore več najpotrebnejšega za dostojno življenje.
Kakor v vseh knjigah o Slovenski krajini, tako tudi v tej začutiš pritajeno molovo melodijo te ravnine brez konca in k temu uglašen tesnobni vzdih nje ranjenih ljudi, ki so bili toliko in tako tlačeni, da je naš profesor nekoč imenitno vzkliknil: »Prekmurski kmet je toliko pretrpel, da ni vreden naš inteligent, da bi mu samo na enem čevlju odvezal tra-ke ...« — V izložbah vam sedaj v praznikih namiguje v nebesno plavino oblečena knjiga s hrepenečim jagnjedom in z raztegnjenima belima oblakoma. Naš 25 letni tovariš, ki je imel toliko poguma, da si je zavihal rokave in jo izdal v samozaložbi, pa bo gotovo imel nemirne praznike, s strahom bo namreč hodil v tiskarno in razpreti bo moral oči, da je skoraj težje prodati kakor pa napisati. Zaradi tega jo najtopleje priporočam vsemu učiteljstvu. Pokažimo tudi ob tej priliki svoje pravo tovarištvo.	A. Debenak.
—k V Nemčiji so v zadnjem času ustanovili nad 150 novih vzornih kokošjerej in so skoraj povsod vpeljali v kurje staje električno luč, ki se je pri poizkusih -rav dobro obne sla. Kakšen učinek ima umetna razsvetljava na donos jajc, posebno v zimskem času in kako hitro 6e izplačajo stroški za luč, je naj-nazorneje pojasnjeno v najnovejši številki strokovnega lista: »Rejec malih živali«, ki je izšel že pred prazniki v novi opremi, ki jo je oskrbel priznani umetnik Maksim Gaspari. List »Rejec malih živali« je glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karu-nova ul. 10. — V Zvezi so včlanjena vsa rej-ska društva v Sloveniji. Na osnovi sklepov zadnje konference v ministrstvu za kmetijstvo za povzdigo reje malih živali v naši državi so dolžne vse šole, da sodelujejo pri tem delu. Vsa navodila pa prejmejo v listu »Rejec malih živali«, ki ga urejuje tov. Inkret Alfonz iz Šenkovega turna.
% H »»V-
* "t
angleškega In ieškega sukna
Bogata izbira!
A. & E. Skaberne
Ljubljana
—k Šimnov Lipe. Povest. Napisala Krista Hafnerjeva. Izdala in založila knjigarna »Ilirija« v Kranju. 1935. — Kdo izmed otrok ne pozna Šimnovega Lipeta? Saj so to povest čitali ne samo z veseljem, marveč z velikim navdušenjem in so komaj pričakovali nadaljevanja, ko je izhajala v »Našem rodu«. Kako so občudovali podjetnega dečka, ki mu je še zelo mlademu umrl oče, pijanček. Na dražbi prodan dom, to je bilo tisto, kar je bilo naj-odločilnejšega pomena za mladega dečka, da se je razvil v dobrega, marljivega mladeniča, ki je s svojo pridnostjo zopet pridobil skromen! domek zase in za svojo mater. — Povest Šimnov Lipe, izdana v posebni knjigi, pomeni lep doprinos k naši mladinski književnosti.
—k Cankarjeva družba v Ljubljani izdaja vsako leto redne in izredne publikacije. Letošnja redna izdaja knjig Cankarjeve družbe obsega pet knjig: Koledar Cankarjeve družbe vsebuje poleg koledarskega dela dve gospodarski razpravi: I. Toplikar: Razvoj kapitalističnega gospodarstva do svetovne vojne in Viktor Grčar: Kmečko vprašanje. Poleg tega nekaj beletrističnih prispevkov in kratek opis Abesinije. — Med potniki in mornarji, potopisni fragmenti 166 strani obsegajoča knjiga
Bratka Krefta. — Hiša brez oken, spisal Tone Seliškar, obsega 94 strani. Kot četrta in peta knjiga letošnje izdaje sta III. in IV. del Splošne zgodovine socializma in socialnih bojev od Maksa Beera. Letna naročnina na knjige Cankarjeve družbe znaša 20 Din.
—k Q. Horatius FlaccuS; Izbor iz Satir in Pisem. — Prevedla Škerlj A. im Sovrfe Anton, uvod in komentar napisal Sovre A. — Strani 95. Cena za nadrobno prodajo 10 Din. Založila »Mala knjižnica« tiskarne Merkur v Ljubljani 1935. — Ob dvatisočletnici najslavnejšega rimskega pesnika smo dobili Slovenci knjižico njegovih najmočnejših pesnitev v prevodu in s kratkim uvodom, ki ga je napisal profesor A- Sovre. Dodani komentar in sezna-mek imen bosta širšemu krogu bralcev dragocen pripomoček. — Kdor spozna pesnika vsaj po tej novi Sovretovi knjižici, bo uvidel, da je pesnik Horatius še danes živ poet po vsebini, neoporečen mojster stiha in učitelj oblike. Naj ne bo skrbnega učitelja, ki ne bi posegel po tej knjižici, in prav bi bilo, da bi jo vsak mladi učitelj spoznal poslej že na učiteljišču. — Opozarjamo, da prejmete pri skupnem naročilu desetih zvezkov iste knjige en izvod zastonj. Kdor zbere deset naročnikov
cele serije (10 zvezkov), dobi vso zbirko sam brezplačno. Serija (10) desetih zaporednih knjig stane 80 dinarjev in se naroča pri tiskarni Merkur, Gregorčičeva ulica v Ljubljani.
—k Pojasnilo. Sicer ni običajno, da avtor odgovarja kritiku, vendar je moj slučaj tak, da sem primoran javno povedati nekaj besed in sicer ne toliko iz osebnega interesa, temveč bolj v interesu stvari same.
V zadnjem zvezku »Popotnika« ocenjuje g. profesor Šilih mojo povest »Zlo«^ki je lansko leto izšlo v «Našem rodu«. V oceni opozarja predvsem na nekatere zgodovinske po-greške in mi svetuje, da bi se mogel marsičesa naučiti v Sonnleitnerjevi trilogiji »Die Hollen-kinder«. Z imenovanim delom sem se seznanil že pred desetimi leti iin prav ta povest me je napeljala k temu, da sem pričel pisati »Zlo«. V »Zlu« sem hotel popraviti one napake, ki jih je zagrešil Sonnleitner. On namreč upošteva v zgodovinskem razvoju človeka predvsem prirodne faktorje, kar je seveda za pravilno pojmovanje zgodovine absolutno premalo. V svoji povesti sem hotel poudariti, da so bili poleg drugih (prirodnih in geografskih) faktorjev v največji meri odločilni za kulturni razvoj človeka ekonomski in socialni činitelji.
Žal se mi to ni popolnoma posrečilo, ker sem bil tedaj, ko je »Zlo« nastajalo še premalo kritično podkovan v zgodovinski vedi. Zato sem marsikje tolmačil zgodovinske probleme z napačnega idealističnega stališča, česar pa tudi g. kritik ni videl. V toliko izpopolnjujem sam njegovo oceno. Odločil pa sem se, da v kakem novem delu zopet načnem v »Zlu« postavljen problem. Skusil ga bom obdelati na način, iz katerega bo razvidno, da zgodovina ni nekaj statičnega, kajti mi vsi podajamo mladini zgodovino z reakcionarnega, idealističnega stališča kljub ogromnemu napredku zgodovinske znanosti.
G. profesor mi očita, da bi ob pridni rabi Breznikove slovnice in novega »Slovenskega pravopisa« ne mogel uporabljati glagolov »poraščen« in »ubogati«. Ne vem, kje je g. profesor izvedel, da sta napačna, kajti oba navaja novi »Slovenski pravopis« kot pravilna iin sicer prvega v prvem stolpcu na str. 182., drugega v drugem stolpcu na str. 258. Sicer pa se je g. kritik v isti sapi, ko meni očita nepravilnosti, ki niso nepravilnosti, sam poslužil grdega nem-čizma, ko pravi, da »ne gre pisati...«. Ja, so etwas geht nicht. Tako je torej tudi kritiku nujno potrebno, da vzame včasih kako slovnico v roke.	Hudales Oskar.
+
UČITELJSKA TISKARNA, r. z. z o. z. v Ljubljani,
naznanja svojim zadružnikom in poslovnim prijateljem žalostno vest, da je tovariš
VENDELIN SADAR
učitelj v p. in bivši predsednik nadzorstva
dne 31. decembra 1935 preminul po dela in uspehov polnem življenju.
Pogreb je bil v četrtek dne 2. januarja 1936 ob 16. uri izpred hiše Dravska ulica 9 k Svetemu Križu.
Neumornemu in zvestemu sotrudniku časten spomin ! V Ljubljani, dne 2. januarja 1936.
I"
Načelstvo in nadzorstvo HRANILNICE IN POSOJILNICE UČITELJSKEGA KONVIKTA v Ljubljani javljata tužno vest, da je naš zaslužni in spoštovani tovariš in sotrudnik
VENDELIN SADAR
učitelj v p., član načelstva in blagajnik
po plodonosnem, blaginji naroda in ugleda učiteljskega stanu posvečenem življenju preminul v 68. letu starosti. Pogreb je bil danes.
Bodi možu zvestobe in poštenosti časten spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 1936.
Srečno in veselo novo I		leto žele Cenjenemu učiteljstvu tvrdke:		
A. & E. Skaberne manufakturna veletrgovina Ljubljana, Mestni trg	Foto-Tourist Lojze Šmuc Ljubljana, Aleksandrova cesta			Drago Schwab manufaktura — konfekcija, moda Ljubljana, Aleksandrova cesta
FRAN LUKIČ konfekcijska trgovina Ljubljana, Stritarjeva ul	[ca		IGNAC ŽARGI konfekcijska in modna trgovina Ljubljana, Sv. Petra cesta 11	
ftare rimske
DENARJE
in druge zgodovinske predmete kupi za svoje zkirke
MUZEJ V KA M N I K U
Aleksander Oblat
veletrgovina čevljev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 18
Kdor
oglašuje, ta napreduje!
KUPUJTE PRI TVRDKAH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
FRAN IGLIČ
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNE«
reglstrovana zadruge z orne), zavezo
LJubljana
Frančiškanska ulica it. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točnal
PODRUŽNICA MARIBOR, palaia banovinske hranilnice
krojaški atelje za dame in gospode
LJUBLJANA Pražakova ulica 10
Solidna moderna izdelava ter brezhibno, strokovno dovršeno delo
Mali oglasi
Mali «glasi, ki ilnZijt t posredmlne In sttlalne aaacu tktlastra, mka tesela 50 par. Najaanjši znesek Din I*-
FR. P. ZAJEC
i r p r a i a n optik Ljubljana, Start trg 9
priporoča: naočnike, Kipalnike, barometra, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto» aparate itd. Velika zaloga raznih ur, alatnlni tn srebrnine. Ceniki brezplačno.
Krize bo konec
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog
^ -	Zaupajte Vaš denar
Stran 6.
»U C IT E L J S KI TOVARIŠ.«
Štev. 22, 23.
ODJEMALCEM
Q^4mo>?ves{imil<>6&LL6t
fuutfe, kcJmo-gliuzcVazc.
VASE ZAUPANJE
cenbn& ^c^j^ihecOuigeudoSna-sti,fanamjcfi nudtaundcincLsrde
JTEIVAŠ PONOS
in %a6r4orn&ie & ifodočeJthemeČL
Zatem,da Vasotiwkirn4>ševo&, fWfu>€nejše en Se ceneje. *
Z llUlSliMI DELOM
eetiemač-cem,naScm Sode&zOcern.
en fi&sdof)"*
rum filijate&emjZtno-tfcSedo* ič£imo-tcia
SLUŽIMO NARODU.
movo LETO f