OSTRA NOTA JUGOSLOVANSKE VLADE: Odtočen poziv Avstriji da se v sodelovanju z manjšinami ioti popotnega reševanja čiena 7 Vršiiec doižnosfi zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFR Jugosiavije Jakša Petrič je — kakor smo na kratko poročati že v zadnji Hevitki — prejšnji teden v sredo pokiica! v zvezni sekretariat avstrijskega veieposianika v Jugosiaviji dr. Aiexandra Otta in mu izročii noto viade SFR Jugosiavije za viado repubiike Avstrije v zvezi z dogodki na Koroškem. V svoji noti jugosiovanska viada znova izraža gioboko zaskrbije-nost zaradi nadaijevanja in intenzivnosti protistovenske in protijugo-siovanske kampanje, ki neposredno ogroža koristi siovenske narodnostne manjšine in predstavijo resno grožnjo nadaijnemu razvoju jugo-siovansko-avstrijskih odnosov. Posebej jugosiovanska viada v svoji noti ponovno ugotavija, da je izvajanje dotoči! 7. čiena državne pogodbe oziroma zagotovitev pravic siovenski in hrvaški narodnostni manjšini v Avstriji, ki jih jamči ta pogodba, mednarodna obveznost repubiike Avstrije, ki ni izpoinjena niti po 17 ietih veijavnosti državne pogodbe. Nofa omenja kontinuiteto urad- godbe onemogoči dejavnost tudi nih posredovanj jugosiovanske viade pri viadi Avstrije, naj izpoini svoje obveznosti do siovenske in hrvaške narodnostne manjšine, kar vsem organizacijam, ki se ukvarjajo s sovražnim delovanjem proti Jugosiaviji. Zato vlada SFR Jugosiavije pričakuje, # da se bo avstrijska viada brez odiašanja iotiia odtočnih ukrepov za prenehanje takšne nacionaiistič-ne in šovinistične kampanje, ^ da bo onemogočita deiovanje organizacij, ki širijo nacionaino nestrpnost, # da bo vztrajala pri doslednem uresničevanju zakona o dvojezičnih napisih in ^ da se bo v dogovoru z manjšinami iotiia popotnega !in dosted-nega uresničevanja obveznosti, ki izhajajo iz 7. člena državne pogodbe. Na koncu note jugosiovanska viada opozarja avstrijsko viado, da bo v primeru, če se položaj na Koroškem ne bo izboljšat in bodo TITO O DOGODKIH NA KOROŠKEM: Ne moremo dovoliti da bi tako ravnali z našimi manjšinami Jugosiovanski predsednik Tiio je prejšnji ieden obiska) nekatere kraje v SR Makedoniji ter v razgovorih in nagovorih zavze! staiišče k raznim vprašanjem, ki se trenutno postavijajo pred Jugosiavijo in njene narode. V Skopju je govori) tudi o zunanje-poiitičnih vprašanjih ter opozori) na veiikanski ugied, ki si ga je pridobita Jugosiavija v mednarodni javnosti s svojo dosiedno miroijubno poiitiko. Predsednik Tito je dejai, da je Jugosiaviji po vojni kijub vsem težavam uspeio urediti svoje odnose skoraj z vsemi državami. Nato pa je poudari!: Najprej smo pogiedaii okrog sebe, po svojih mejah, da bi tu ustvariti najboijše pogoje za sodeiovanje. Tak je primer z ita-iijo, kjer miiijoni in miiijoni ijudi hodijo čez mejo z ene in druge strani, da takrekoč meje niti ni. „Tudi z Avstrijo smo žeieii vse najboijše, z avstrijsko viado smo navezati zeio dobre odnose. Žai pa so v Avstriji fašistični eiementi, ki zdaj povzročajo hude skrbi ne samo našim manjšinam, marveč tudi Avstriji kot ceioti. To obža-iujemo, vendar ne moremo dovoiiti, da bi tisti, ki so v naši dežeti preiiii toiiko krvi — in to so fašisti — tako ravnati z našimi manjšinami." nrvaske narodnostne man,s,ne, Kar y j. poudarjena, da je ^repi vlade osiaii brez učinka, pri-pa m prinesto pozitivnega rezuita (^ba zakon o uvedbi dvojezičnih ^____ ta, ker se je kijub temu nadaljevaia dejavnost šovinističnih in neonacističnih sii na Koroškem, ki je povzročita ozračje nestrpnosti in pritiska na stovensko narodnostno manjšino. V tej zvezi jugosiovanska viada posebej opozarja na šovinistično dejavnost organizacije .Karntner RmmmmmnmtMHMmtmmmmnmnmmmmmmm S!ovenska predstavnika PR! VELEPOSLAN!KU SFRJ Predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci ZwM1er in predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev dr. Joško Tischier sta v ponedeijek obiskaia [ugosiovanskega veieposianika na Dunaju Mitjo Vošnjaka ter ga seznanita z najnovejšim razvojem stanja na Koroškem. Med drugim sta ga obvestita, da je na Koroškem prišio do nadatjnje razširitve na-cionaiističnih in šovinističnih akcij proti Siovencem, ki se te dni manifestirajo v množičnem zbiranju podpisov za referendum o ugotavijanju manjšine. Predstavnika obeh stovenskth organizacij sta veieposianiku Voš-njaku prikazaia svoja staiišča gie-de internacionainih aspektov napora za preprečevanje nacionaii-stičnih izpadov in za zagotovitev pravic, ki jih Siovencem na Koroškem jamči čien 7 državne pogodbe. Hkrati pa sta izrazita narodom Jugosiavije in jugosiovanski viadi zahvaio za sedanjo odtočno podporo koroškim Siovencem. Heimatdienst", ki si prizadeva po-giobiti nestrpnost med nemško govorečim prebivaistvom in siovensko narodnostno manjšino ter z nasitnimi akcijami prisiliti avstrijsko viado, naj ne izpoini obveznosti iz 7. čiena državne pogodbe in sto-venski narodnostni manjšini odvzame njene manjšinske pravice. Zaradi teh raziogov je viada SFRJ znova zahtevata od viade repubiike Avsttije, naj na podiagi 7. čiena državne pogodbe prepove takšno dejavnost Karntner Heimatdiensta in na podiagi 9. čiena državne po- dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem — čeprav nezadosten v smisiu 3 odstavka 7 čiena državne pogodbe — odtočno uresničiti in s tem storiti pomemben korak v smeri hitrejšega in dostednejšega izpoinjeva-nja obveznosti iz drž. pogodbe. Pri tem jugosiovanska vlada 'zrecno poudarja, da bi vsakršna revizija tega zakona v škodo manjšine razvrednotita še to, kar je avstrijska viada dosiej napravita v korist manjšin. Potem jugosiovanska viada v svoji noti poudarja usmeritev Jugosiavije k dobrososedskim in prija-teijskim stikom z Avstrijo, hkrati pa opozarja, da dogodki na Koroškem niso v skiadu s takšno usmeritvijo in začenjajo negativno odsevati na jugosiovansko-avsMijske odnose. siijena storiti tudi druge korake za uresničitev pravic siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v skta-du s 7. čienom državne pogodbe, vštevši obravnavanje tega vprašanja pri mednarodnih (orumih. Napad na stovensko J* 5-*,^ tudi napad na mednarodno Skupnost V zvezi z zadnjimi dogodki na Koroškem je Organizacija kiubov Avstrijski veieposianik v Jugosia- OZN Siovenije sprejeta protestno viji dr. Aiexander Otto je ob pre- Izjavo, v kateri poudarja: vzemu note poudarit linteres Avstrije po ohranitvi dobrih stikov z Jugosiavijo. O zadnji protisiovenski in pro-fijugosiovanski gonji na Koroškem oziroma v Avstriji je raz-pravijai tudi prezidi) ZKJ na svoj) sej) na Brionih. Odobreni so biii vsi ukrepi, ki jih je dosiej podvzei zvezni izvršni svet pri avstrijski viadi; hkrati pa so proučiti potrebne nadaijnje korake za izpoinMev doioči! avstrijske državne pogodbe. Čiani Organizacije kiubov OZN Siovenije, organizacije, ki vkijučuje okrog 7000 miadih privržencev ideje internacionalističnega humanizma, prinoipov OZN in miroijubnega sožitja med narodi, ogorčeno protestira proti fašističnemu in terorističnemu divjanju na avstrijskem Koroškem, kateremu smo priča. vekovih pravicah ter kršitev vseh načet, ki jih v mednarodnih odnosih priznavajo civiiizirani narodi. Poteg tega pa dovoijevanje takšnega početja s strani avstrijskih obiasti pomeni tudti kršitev obveznosti iz avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. 2. Divjanje fašističnih eiementov je uperjeno zoper siovensko narodnostno manjšino, katere pravice so formaino zagotovijene s 7. čienom avstrijske državne pogodbe. Fia- 1. Ugotavijamo, da fašistično grantno sta kršena zlasti 3. lin 5. divjanje na avstrijskem Koroškem pomeni genocid, kršitev temeijnih načei, zapisanih v Ustanovni iistini OZN in Sptošni dekiaraciji o čio- ZUNANJi MiNiSTER DR. KiRCHSCHLKGER: Jwgostavija ima vso pravico zahtevati izpointitev državne pogodbe Ob koncu prejšnjega tedna je bival na Koroškem zunanji minister dr. Kirchschlager, ki je na „ avstrijskih pogovorih" v raznih krajih dežele zavzel stališče k vprašanjem manjšine in izpolnjevanja določil državne pogodbe. Njegov obisk na Koroškem je sovpadal z novimi koraki Jugoslavije v korist zaščite in pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Že pred odhodom z Dunaja je podal prvo izjavo v zvezi z jugoslovansko noto, toda to izjavo je moral potem na Koroškem temeljito popraviti in priznati, da ima Jugoslavija kot sopodpisnica državne pogodbe vso pravico, da skrbi za izpolnitev določil te pogodbe, zato njena nota nikakor ne predstavlja vmešavanja v notranje zadeve Avstrije. Prav tako pa je minister Kirchschlager zelo previdno govoril tudi o tem, da bi bil člen 7 z zakonom o dvojezičnih napisih v celoti izveden, kajti dodal je, da po predvideni novelizaciji zakona tega ne more veČ zagotoviti. Očitno se je pri tem zavedal, da reševanje člena 7 še nikakor ni tako popolno in da bo treba marsikje šele iskati rešitve, ki bodo odgovarjale črki in duhu državne pogodbe. Sploh je minister Kirchschlager v svojih govorih s poudarkom opozarjal na dejstvo, da Avstrija z državno pogodbo ni dobiia le svobode in suverenosti, marveč je morala prevzeti tudi določene obveznosti, med katere spada tudi člen 7. Poleg tega je vedno spet naglašal, da so z držav, pogodbo zagotovljene in zajamčene avstrijske meje, pri tem pa je še posebnega pomena pristop Jugoslavije k državni pogodbi, kajti s tem je odpadel vsak vzrok za „tradicionalni strah", ki vlada pri delu koroškega prebivalstva. S to tako imenovano .koroško travmo" je bil minister Kirchschlager konfrontiran tudi na svojih pogovorih, kjer so posamezni udeleženci ostali gluhi za mi- nistrove argumente ter so ponavljali znane fraze o domovini v nevarnosti in zahtevali ugotavljanje manjšine kot pogoj za reševanje člena 7 državne pogodbe. Iz ust ministra pa niso slišali le zagotovil o varnosti meja, marveč tudi izjavo, da ugotavljanje manjšine ne pride v poštev, ker bi to privedlo do novega narodnostnega boja. Po njegovem mnenju bi tudi kakršnokoli drugo glasovanje o napisih konec konca pomenilo neke vrste ugotavljanja manjšine (na to, da ni možno šele naknadno glasovati o tem, ali bo Avstrija izpolnjevala obveznosti iz državne pogodbe ali ne, očitno ni pomislil — op. ured.). Na razpravah, ki so sledile izvajanjem ministra Kirschschlagerja, je bilo slišati tudi marsikaj pozitivnega. Številni diskutanti so se odločno izrekli proti divjanju nacionalističnih krogov ter poudarjali, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da mora Avstrija izpolniti vse svoje obveznosti iz državne pogodbe ter zagotoviti koroškim Slovencem takšne pogoje, da se bodo resnično počutili kot enakopravni deželani skupne domovine. Posebno zgovoren izraz take miselnosti je nedvomno bila izjava tistega udeleženca, ki je glede vzrokov in krivde za zadnje dogodke na Koroškem dejal: Krivi smo mi sami, ker nismo pripravljeni izpolniti tistega, kar vsebuje državna pogodba. Vendar mi mladi ne bomo dopuščali, da bi današnjo blaginjo Avstrije ogrožalo nekaj tistih ljudi, ki niso premagali svoje lastne preteklosti! Tudi deželni glavar Sima je govoril na socialističnih zborovanjih in tako na primer v Šmohoru ugotovil, da bo treba dolgotrajnih prizadevanj, da bo spet obnovljen ugled Koroške, ki je zaradi dogodkov okoli dvojezičnih napisov utrpel veliko škodo. V zvezi z jugoslovansko noto pa je deželni glavar poudaril: Če bomo naše probleme rešili sami, potem tudi ne bo več protestnih not. odstavek fega čiena, ki dotočafa pravice siovenske manjšine do topografskih imen in napisov v sio-venskem jeziku fer doižnosf avstrijskih obiasti prepovedati in preprečiti dejavnost organizacij, kfi ima za namen siovenskemu prebivai-stvu odvzeti manjšinski značaj ali njegove manjšinske pravice. 3. Ugotavljamo tudi, da zadnji izpadi avstrijskih šovinistov niso zgoij napad na siovensko skupnost v Avstriji. Dejstvo, da so korenine fega divjanja v tašizmu, kar zgovorno potrjujejo fašistične metode pritiska na manjšino in fašistično porekio ter pretekiost protagonistov te gonje, daje cetotnemu kompiek-su zadnjih dogajanj na avstrijskem Koroškem širši pomen. Principi in današnji sistem mednarodnih odnosov, katerih bistven sestavni dei je Organizacija Združenih narodov, so nastati na te-meiju zmage naprednih sil nad fašizmom v ii. svetovni vojni. Zato je fašistični napad na siovensko manjšino, ki je zajei že zastrašujoče dimenzije, tudi napad na mednarodno skupnost in Organizacijo Združenih narodov. Posebno obe-iežje daje temu fašističnemu divjanju dejstvo, da repubiika Avstrija ni poskrbeia za dosiedno izkoreninjenje fašističnih eiementov na svojem ozemiju, čeprav je k temu obvezana med drugim tudi z 9. čte-nom avstrijske državne pogodbe. Ta čien v svojem 1. odstavku zavezuje avstrijske obiasti, da eliminirajo vse poiitične, vojaške in poi-vojaške organizacije, prikijučene (MADAUEVAMJE MA S. STRAMt) 3 — Štev. 46 (1583) 17. november 1972 „MESTNI POGOVORI" O MANJŠINI nič niso prispevali k reševanju manjšinskega vprašanja Tokratnih mestnih pogovorov so se udeležili deželni glavar in predstavniki treh v deželnem zboru zastopancih strank SPCf, UVP in FPG, nadalje zastopniki obeh osrednjih slovenskih organizacij ZSO in NskS, župani južnokoroških občin, za katere velja zakon o dvojezičnih napisih, zastopniki koroškega liska in zastopniki tako imenovanih domovinskih organizacij. 2e ta sestav je pričal o spretni .režiji" tistih, ki so imeli namen, da bi zmanevrirali Slovence v neposredno konfrontacijo s Heimatdienstom in tako .dokazali" svojo teorijo o ekstremistih na obeh straneh, medtem ko si velika večina želi samo miru in sožitja. Zato je razumljivo, da je bilo s strani Slovencev že takoj uvodoma naglašeno, da Heimatdienst in druge podobne organizacije ne morejo biti partner pri reševanju manjšinskega vprašanja, marveč je to avstrijska vlada kot predstavnica države, ki je podpisala državno pogodbo. Odločno je bila zavrnjena zahteva po ugotavljanju manjšine, ker takega ugotavljanja državna pogodba nikjer ne predvideva, kar priznavajo tudi vodilni avstrijski državniki. Prav tako je bilo poudarjeno, da argumenti o ogroženi meji nimajo nobene osnove, nasprotno je enakopravnost obmejnega prebivalstva najboljše jamstvo za mejo. Navedeni so bili konkretni primeri zapostavljanja koroških Slovencev in zlasti njihovih gospodarskih u-sfanov; sicer pa vlada na Koroškem družbeni pritisk, kajti kdor je voljan, da se asimilira, bo poplačan s priznanjem .heimattreu", kdor pa hoče ostati zvest svojemu narodu in jeziku, po tej praksi avtomatično postane .nezanesljiv" in manjvreden deželan. V tej smeri je treba videti tudi problem tako imenovanih vindišarjev, saj gre le za slovensko narečje in torej tudi ne more biti posebne vindišarske narodnostne skupnosti. Jasno pa je bilo tudi povedano, da ne gre samo za vprašanje dvojezičnih napisov, marveč so odprta tudi še druga vprašanja, kti jih bo treba rešiti v smislu določil člena 7 državne pogodbe. Izvajanja drugih diskutantov so — kakor že povedano — obsegala v glavnem že znana stališča. Na socialistični strani je bilo zelo jasno opozorjeno na stare dolgove in obveznosti, ki jih !ima Avstrija do manjšine, prav tako pa tudi nakazane vse težave, s katerimi se je treba spoprijeti pri reševanju teh vprašanj. Tudi govorniki SPU so ugotavljali, da je slovenska manjšina izpostavljena očitni diskriminaciji, ki se začenja že pri kate- gorizaciji na domovini zveste in druge Korošce. Bilo pa je tudi poudarjeno, da dogodkov zadnjih tednov pravzaprav niso izzvati napisi, marveč so ti dogodki posledica odnosa do manjšine. Ravno v tem odnosu pa mora priti do temeljne spremembe, ker le tedaj, če se bo lahko vsak Korošec počutil resnično doma v tej deželi, bo ustvarjeno ozračje pravega sožitja. Bistveno drugače so izzvenele izjave OVP-jevskih govornikov, ki so tudi to priložnost izkoristiti, da na hrbtu manjšine delajo svoje V torek zvečer so biti v avstrijski televiziji spet ..mestni pogovori", ki so jih tokrat prenašati iz Ceiovca, kajti posvečeni so biii manjšinskemu vprašanju. Kdor je od teh razgovorov pričakovat kakršenkoii prispevek k reševanju manjšinske probiematike, je mo-gei biti po skoraj štiriurni razpravi samo razočaran. Doigovezna diskusija,ki jo je vodii direktor avstrijske teievizije dr. Ziik, namreč v ničemer ni privedia do ugotovitev aii zakijučkov, ki bi oiajšaii nadaijnje obravnavanje in reševanje vseh odprtih vprašanj sioven-ske narodnostne skupnosti na Koroškem. Nasprotno: ceiotna diskusija je izzveneia v ponavijanje že znanih in — kakor vse kaže — tudi precej trdno .zacementiranih" staiišč in nasprotij, ki so že dosiej predstavijaia giav-no oviro za znosno in predvsem sporazumno reševanje tega probiema. strankarsko-politične obračune s socialistično stranko. Slišati je bilo o .zgodovinskem strahu" koroškega prebivalstva, ki da je bil tudi povod za akcije proti napisom. Le-teh naj bi ne obnavljali, preden zakon ne bo spremenjen, sicer pa je treba na kakšen način ugotoviti številčno moč manjšine oziroma vprašati .prizadete", ker samo na taki podlagi je mogoče rešiti vprašanja državne pogodbe. Posebno ostre so bile tozadevne zahteve govornikov FPU, katerih izvajanja so se edinstveno ujemala s stališči Heimatdiensta in Abvvehrkampterbunda — ugotavljanje manjšine je edino zveličavno sredstvo. Sicer pa se nepoučeni gledalec oddaje verjetno ni mogel načuditi, kakšne prijatelje imamo koroški Slovenoi v teh krogih, saj nimajo ničesar proti nam, dati nam hočejo vse in najširše pravice; so odločno proti vsakemu nasilju, vendar razumejo akcije proti dvojezičnim napisom itd. Ampak v cisti sapi spet očitki o grozotah nad domovini zvestim prebivalstvom leta 1945, o potvarjanju dejstev glede številčne moči manjšine, o hujskanju slovenskega tiska tu in onstran meje, o .nerazumljivem" koraku Slovencev, da rešitve niso iskali doma, marveč so šli po pomoč v iinozemsfvo ... Torej sama znana stališča, že neštetokrat obrabljene fraze, sumničenja in podtikava-nja, skratka vse tisto, kar se na Koroškem dogaja dan za dnem; tisto, kar za določene kroge na Koroškem velja za posebno zaslužno domovinsko delo; tisto, kar razpihuje narodnostne strasti in ustvarja .travmo" koroškega prebivalstva. Ali z drugimi besedami: slišati je bilo pestro paleto vsega tistega, kar daje vsebino in pobudo za gonjo proti Slovencem in njihovim pravicam, toda spretno ogrnjeno s plaščem navidezne demokratičnosti — saj so vendar vsi prijatelji Slovencev in jim hočejo samo dobro. Prav tako v plašč te čudne koroške demokratičnosti ogrnjena pa se je pokazala tudi vsa narodna in človeška tragika vindišar-stva, segajoč od vprašanja vindišarskemu predsedniku, zakaj ne ljubi svoje materine besede, pa tja do izpovedi ledinškega župana, da je bil njegov praded odlikovan s .koroškim križcem", njegov ded in oče sta se borila za .jugoslovansko Koroško", sam pa je bil leta 1942 izseljen, vendar se bo vedno priznavat k nemški narodnosti. Za koroško javnost torkova diskusija gotovo ni prinesla nič novega, pa tudi v širši javnosti si na podlagi tega razgovora nihče ne bo mogel napraviti bolj jasne slike o bistvu manjšinskega problema na Koroškem. Pač pa bo zdaj marsikdo izven Koroške lažje razumel, kaj pomeni in kaj predstavlja tisti koroški patriotizem, ki so ga prav krogi, ki najbolj kričijo o domovinski zvestobi, potisniti na raven malomeščanskega provincializ-ma in z nacistično ideologijo prepojenega šovinizma. Iz tega vidika je treba gledati tudi zaključek diskusije s pesmijo, katera je take čudne koroške patriote spremljala na njihovih pohodih proti dvojezičnim napisom in ki so jo zlorabljali tedaj, ko so pred celovško delavsko zbornico avstrijskega kanclerja psovali z .židovsko svinjo". Ko reJu^c/jo Ju- HrMnje števce De/a, se MiTHarno na vo/jo odvest//, ^a^o ;e wa noto ZzfrŠMfgd sveta 3fR/ o stanja s/o-vens^e (/n /rvats^e,) manjs/ne v vdvstnj: reag/ra/a Janajs^a v/ar/a /n ^a^o jo je spreje/o „javno mnenje", razen &rat&e zzjave avstrijskega ministra Alircksck/agerja. 7*a pojem ki mora/i namreč neko/iko natančneje označiti, to pa zdrnJZ tega, ker ga v imena resničnega javnega mnenja v zar/njem časa t/o/očeni krogi v Avstriji in ne /e tam, temveč ce/a evropska reakcija, skasa okrniti po svoje in za svoje namene. McJ r/ragim zoper vse naprez/ne pokar/e, ki naj ki pripomog/e, Ja ki na naši ce/ini (vsaj ta) okv/aJa/i nasi/je, po/it-tiko moči naJv/aJe in napar/a/-nosti, kot je reke/ naš zastopnik na /7. zase Janja genera/ne konference LWE5CO v Ne/sinkik, ko je omeni/ nasi/je zoper s/ovensko manjšino na avstrijskem Koroš-kem. „ Vojna žara Ji krajevnik napisov" je Joki/a tak oJmev po Evropi, Ja ga niti Danaj ni moge/ pres/išati, čeprav ki ga kot vse kaže ze/o raj — kkrati pa okra-ni/ ag/eJ Avstrije kot vzorca Je-mokratične Jržave. Sicer kanc/er k/reiskp in po/itiki vsek Jragik strank in pa javna okči/a vprašanja s/ovenske manjšine ne ki posveča/a to/iko časa in prostora. Draga stvar je seveJa, s kakšnim namenom in s ko/ikšnim aspekom. Resnično se je treka zamis/iti naj mnenjem areJnika „Vorar/-kerger N^cAr/cZitfM", Jr. Ortner-ja, če se je v te/evizijskem pogovora z zveznim kanc/erjem mina-/o neJe/jo čaJi/, kako Ja je reakcija zaraJi Jvojezičnik napisov na Koroškem tako kaJa, torej v Avstriji, ki se koče razviti v so- Jokno evropsko Ježe/o. „V mo-Jerni Avstriji pa je treka ravnati soJokno taJi z manjšinami," je Jeja/. A// so te si/e — ne /e v rlvstrijz, kot smo rek/i — res tako močne in vp/ivne, Ja je šef avstrijske v/aJe v 24 arak, oJ poneJe/jka Jo torka, Jvakrat spremeni/ svoje mnenje o Jvojezičnik napisik, Ja kani sprejeti v mešano komisijo za reševanje manjšinskega vprašanja taJi zastopnika „vinJišar-jev", to pa pomeni He/MMtJZfM-sta, Ja Je/a raz/iko meJ 5/ovfMcZ in /Jrvati in Ja ce/o govori, naj ki se ta komisija (če se ko sp/ok kJaj zkra/af posveti/a ta Ji vprašanja agotav/janja manjšine? Vse kaže, Ja je Janajska v/a-Ja ki je napoveJova/a to/iko oJ- /očnosti, na arnika prej nemško-naciona/nimi skrajneži, Ja gre — vo/itve se k/ižajo/ — za amazane dogovore, ki jim v avstrijskem po-/itičnem žargona pravijo taJi „ karan tanje za krave", za Jogovar-janje na račan koroškik 5/ovencev in graJiščanskik Hrvatov. Zato ni čaJno, če sta oke s/ovenski organizaciji na Koroškem postavi/i za svojo aJe/ežko na pogovorik z v/aJo oJ/očne in jasne pogoje, z/asti pa tega, Ja s ZMj?7MfdZnstov-ci ne koJo seJ/i za isto mizo. 5vojo kritiko manjšinske po/itike Danaja so poveJa/i taJi graJiščan-ski Hrvati. Ta arnik skašajo nekateri — k sreči ne vsi — astvarja/ci javnega mnenja v Zvstriji prikriti s temačnimi zgoJkami o prikoj-nosti matične Jržave koroškik S/o-vencev. „Vo/kszeitang", g/asi/o avstrijske /jaJske stranke (DVPJ se je ok zaseJanja CK ZK S/ove-nije povzpe/o Jo agotovitve, Ja kojJa S/ovenci razmiš/jajo o oj-cepitvi oJ fagos/avije, ag/eJna „Die Presse" pa v okširnem č/an-ka agotav/ja, Ja se na tej strani meje menJa ko/j zanimamo za cene kot za koroške S/ovence ... Morja zato, ker nekateri ko/j vp/ivni meJiji v Avstriji, na primer ie/evizija, agotav/jajo nekaj Jragega — Ja 57ove?:Zjd nikakor ni inJiferentna Jo koroškega vprašanja. $e več, vprašanje koroškik $/o-vencev in CraJiščancev je stvar ce/e /agos/avije in preskasni kamen naJa/jnjega razvoja avstrij-sko-jagos/ovanskik oJnosov. /agos/avija je ki/a Jos/ej več kot strpna, čeprav je oJ /eta 7939 stanovitno opozarja/a na to te-me/jno Jejstvo. Kanc/er Kreiskp je zJaj poveJa/, Ja je Jržavno pogoJko s seJmim č/enom vreJ pozJravi/a vsa Zvstrija. Ce/a zgo-Jovina izvajanja ne /e 7. č/ena, ampak Jržavne pogoJke sp/ok, pa Jokazaje, Ja najkrž ni čisto tako, Ja je marsikoma v Zvstriji, ki ni areJi/ vsega s svojo vestjo, vse skapaj trn v peti. ZJaj je ta jagos/ovanska nota in vprašanje Jržavne pogoJke in s tem manjšin v Zvstriji je prej svetovno javnostjo. Ha vrata pa-/ače na Z?a//kaasp/atza trka seJem-najst /et staro vprašanje, na katerega mora Jati odgovor Z vstrija, ki ga je taJi sproži/a. /n nikče na Danaja, v Ce/ovca, v CraJca, v Ze/eznem a/i kje Jragje naj ne mis/i, Ja se /akko tema oJgovora ogne. Jaha Mulat Delo, Ljubljana, 10. 11. 1972 NO 77 NA ROB POStROKKDSVtRt NEW YORK — Metode, ki spominjajo na tako imenovani „Divji zahod", so v Ameriki vedno bolj na dnevnem redu ter so divjanju raznih nestrpnežev izpostavljeni zlasti tudi predstavniki tujih držav. Tako je do napada takih „neznanih storilcev" prišlo prejšnji teden tudi v newyorškem hotelu, kjer ima svoje začasno stanovanje predsednik letošnjega zasedanja glavne skupščine OZN, pomočnik poljskega zunanjega ministra Trepczynsky. Medtem ko je bil predsednik glavne skupščine OZN na sprejemu, ki ga je priredil glavni tajnik OZN Waldheim, so „neznani" opustošili njegovo stanovanje. V tej zvezi sovjetska tiskovna agencija poudarila, da v New Torku ni niti najbolj elementarnih pogojev za normalno delo in varnost tujih predstavnikov. BUKAREŠTA — Italijanski zunanji minister Medici je bil na uradnem obisku v Romuniji, kjer je imel razgovore predvsem z romunskim zunanjim ministrom Maco-vescujem. V skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno ob koncu obiska, je rečeno, da sta se ministra zavzela za stabilizacijo razmer na Balkanu in v Sredozemlju. Strinjala sta se, da je v Evropi prišlo do popuščanja napetosti, hkrati pa sta poudarila velik pomen predvidene evropske konference o varnosti. Končno sta ministra tudi ugotovila, da se sodelovanje med Romunijo in Italijo ugodno razvija na podlagi sporazuma za sodelovanje. V sporočilu je tudi povedano, da bo romunski predsednik Ni-colae Ceausescu obiskal Italijo. MOSKVA — List sovjetske armade „Krasnaja zvezda" je zelo ostro kritiziral ameriško vlado, da zavlačuje sporazum o premirju v Vietnamu. Omenjeni list piše, da odlaganje podpisa sporazuma o premirju v Vietnamu „ ogroža že doseženi sporazum in odpira nevarnost, da se bo vojna zavlekla za nedoločen čas". List dodaja, da skuša napadalec zlomiti voljo in junaštvo vietnamskega naroda in izsiliti koncesijo za Saigon. Kakor znano, je bil med Ameriko in Severnim Vietnamom že dosežen načelen sporazum o premirju, katerega pa Amerika noče podpisati, ker temu nasprotuje proti-ljudski režim v Saigonu, kateremu seveda ne gre v račun, da bi narodnoosvobodilno gibanje soodločalo o bodoči usodi vietnamskega ljudstva. LJUBLJANA — Znana slovenska založba Mladinska knjiga v Ljubljani je prejšnji teden podelila letošnje Levstikove nagrade za najboljše dosežke na področju mladinske književnosti v letu 1971. Letošnji nagrajenci so: Ive Šubic za izvirne risbe v knjigi Ferda Godine „Kos rženega kruha", Lojze Zupanc za izvirno mladinsko leposlovno delo „Zlato pod Blegošem", Luc Menaše za izvirno poljudnoznanstveno delo „Ev-ropski umetnostno zgodovinski leksikon" in Janez Bitenc za pesmarico „Ciciban poje". MEW YORK — Vse kaže, da bosta obe nemški državi, zdaj ko sta normalizirali medsebojne odnose, sprejeti v OZN, čim bodo to dovoljevale proceduralne okoliščine, ker drugih ovir menda ni več. Na sedežu svetovne organizacije prevladuje mnenje, da bo do sprejema obeh Nemčij prišlo že na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo septembra prihodnje leto. Predstavniki socialističnih dežel pa ne izključujejo možnosti, da pride zaradi tega do izrednega zasedanja glavne skupščine, če bi bilo sedanje zasedanje prekinjeno in bi ga nadaljevali po novem letu- SAiGON — Ameriška letala kljub obljubam, da bo prišlo do premirja, nadaljujejo bombardiranje ciljev v obeh delih Vietnama. Poleg tega Amerika zdaj zelo naglo in množično dopolnjuje oborožitev južno-vietnamske vladne vojske ter je v ta namen vzpostavila „zračni most", preko katerega skoraj neprekinjeno pošiljajo orožje in drugo vojaško opremo v Južni Vietnam in v Kambodžo, da bi tako okrepili boj proč narodnoosvobodilnemu gibanju v Iidokini- LJUBLJANA — V Sloveniji je trenutno v teku postopek, ki ga predvideva ustava za izvolitev novega predsednika izvršnega sveta. Izvršni odbor republiške konference SZDL je sklenil, da za možnega kandidata predlaga Andreja Marinca, sedanjega sekretarja sekretariata CK ZK Slovenije. Po razpravah in sklepanju v občinskih forumih bn republiška konferenca SZDL predvidoma jutri dokončno sklepala o kandidatu za predsednika izvršnega sveta, nakar bo predlog obrazložen predsedstvu slovenske skupščine. TOKiO — Japonski zunanji minister Ma' sajoši Chira je izjavil, da bodo v začetki* prihodnjega leta v Pekingu odprli japoP' sko predstavništvo, hkrati pa naj bi v 1^' kiu ustanovili kitajsko predstavništvo. ^ prejšnji mesec se je v Pekingu mudila japoP' ska delegacija, da bi opravila vse potrebP" v zvezi z novima veleposlaništvoma. SESTANEK DELEGACiJ ZSO iN SKGZ: ^ PODOBNA USODA DRUZ! SLOVENCE V AVSTRiJi !N iTALiJi Skupen boj za uvetjavitev vseh narodnostnih pravic V nadaijevanju sfainih stikov sta $e dne 10. novembra 1972 sesfaii v Cetovcu deiegaciji odborov Zve-:e siovenskih organizacij na Koroi-kem in Siovenske kuiturno-gospo-darske zveze iz dežeie Furianije-Ju-iijske krajine, da si izmenjaia izkušnje in skiadno nastopata. Podobna usoda druži siovenski narodnostni skupnosti v Avstriji in itaiiji. Siovenci v obeh državah ne uživajo enakopravnosti in ni zago-tovijen njihov narodnostni obstoj z učinkovitimi zaščitnimi zakoni, čeprav jim zaščito zagotavijata avstrijska državna in senžermenska pogodba, ki sta sestavni dei ustave repubiike Avstrije, oziroma repub-iike itaiije in spomenica o sogiasju. Siovenci v Avstriji in itaiiji se morajo 27 tet po zmagi nad naci-fašizmom, ki jih je skupaj z ostaiim siovenskim narodom obsodi) na smrt, še vedno boriti za goio narodnostno živijenje. Repubiika itaiija ravna s Siovenci, ki so v okviru njenih meja, drugače kakor z južnotiroiskimi Nemci. Dočim je ie-tem daia široko avtonomijo in jih je zaščitiia do visoke stopnje, je za Siovence dosiej sprejeta ie šoiski zakon, ki je pomanj-kijiv in ima veijavo samo za tržaško in goriško pokrajino, ne pa tudi za videmsko pokrajino. Nobena druga pravica siovenske narodnostne skupnosti ni uzakonjena in spomenica o sogiasju, ki veija samo za tržaške Siovence, nima notranje zakonske moči. Dežeta Furlanija-Juiijska krajina sprejema ie obrobne ukrepe v korist Siovencev, prav tako se ie via tacti priznavajo posamezne pravice v tržaški in goriški pokrajini ter v okoiiških, pretežno siovenskih občinah okrog Trsta in Gorice. Deiavske stranke so zvest in aktiven zaveznik Siovencev v boju za njihove pravice. V zadnjih ietih kažejo tudi vodiini dei) viadajočih strank razumevanje za siovenske zadeve, toda učinki so daieč za pričakovanji. Predvsem ni beneškim Siovencem že priznan status narodnostne manj-žine in ne uživajo zaradi tega najmanjše narodnostne pravice. Kijub temu, da ti krogi govorijo, kako je koristna prisotnost Siovencev, ki da bogatijo okoije, ni nobenega ukrepa obiasti, da bi v samem Trstu in Gorici to bogastvo navzven tudi poudariti. Nimajo razumevanja za sprejetje giobainega zaščitnega zakona v prid Siovencev, kar bi bii dokaz iskrene žeije po njihovi ohranitvi. Nobenega napora ni, da bi onemogočiti deiovanje tašističnim ostankom, ki poieg svoje nravi ne skrivajo tudi protisiovenske mržnje. SKGZ se bo trudiia, da se skupni akcijski nastopi vseh Siovencev, ki so biti zaradi dvojnih voiitev začasno prekinjeni, takoj obnovijo. Vsem Siovencem v fuiijski krajini je jasno, da bo samo enotna tronta Siovencev ob podpori demokratičnih si! itaiijanske družbe odiočiino prispevata k uresničitvi zaščitnih zakonskih ukrepov, ki bodo iahko zagotoviti bodočnost siovenske narodnostne skupnosti. Obenem se bo SKGZ še boij angažirata v boju proti fašističnim ostankom. Koroški Siovenci so kijub poiitič-ni in svetovnonazorni diferenciaciji, ki se izraža v obeh osrednjih organizacijah, iz trpkih zgodovinskih izkušenj spoznaii, da sta za uresničitev in uveijavitev narodnostnih pravic potrebni enotnost in skupnost vseh narodnih si!. Sad tega spoznanja je skupna Spomenica koroških Siovencev z dne 11.10.1955, ki je siej ko prej osnova in izhodi- šče vseh zahtev in prizadevanj v korist siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V tej spomenici so koroški Siovenci kot neposredno prizadeti s čutom resnosti in odgovornosti utemeijeno interpretirati čien 7 državne pogodbe in iznesti viadi konstruktivne predioge, kako se naj rešijo ta doiočiia državne pogodbe. Repubiika Avstrija je v izvajanju manjšinskih doiočii državne pogodbe dosiej ieta 1959 skieniia tako imenovani manjšinski šoiski zakon in manjšinski zakon o sodnem jeziku ter ietošnje ieto zakon o dvo- jezičnih topografskih označbah in napisih. Mimo teh zakonov je druga doiočiia čiena 7 poskušata rešiti z navadnimi odredbami odnosno navodiii podrejenim obiastem, ki pa so pravno dvomijiva in nikakor ne pomenijo rešitve predmetnih doiočii. Koroški Siovenci poudarjajo, da pri nobenem teh zakonov niso mog-ti sodeiovati niti viada in zakono-dajaiec nista upoštevata njihovih števiinih konkretnih prediogov za rešitev teh vprašanj. Zato tudi niso daii k nobenemu zakonu svojega sogiasja in pristanka. Kijub temu so v prepričanju, da bo viada končno pristopita do resnega reševanja odprtih vprašanj, vedno znova v števiinih vtogah in pri vseh kontaktnih razgovorih do-siedno izražati svojo pripravijenost za sporazumno in znosno rešitev odprtih vprašanj, hkrati pa opozarjati tudi na neumestnost in nevarnost zaviačevanja in zamudnega reševanja. Že ob dogodkih okoii prosiave 50-)etnice piebiscita pa se je poka-zaio, da se nemške nacionaiistične siie spet zbirajo s ciijem preprečitve sieherne rešitve v korist obstoja in razvoja siovenske narodnostne skupnosti. Zahteva po iikvidaciji siovenskega ijudstva na Koroškem v „Ruf der Heimat" pa je biia tudi za koroške Siovence fanai, da ne morejo več potrpežijivo čakati in verovati iepim obijubam. Zato je razumijivo, da je ziasti koroška siovenska miadina začeia vseboij odtočno zahtevati pravice in uresničitev vseh doiočii čiena 7 državne pogodbe. Ta aktivnost miadine, ki je opozorita tudi mednarodno javnost na nerešena vprašanja na Koroškem, po eni strani in nova poiitična situacija po voiit-vah ieta 1970, ki je onemogočita izbegavanje odgovornosti dežeie na zvezno viado in obratno zveze na dežeio, po drugi strani sta očitno privedii do tega, da je tetos z zakonom o dvojezičnih topografskih označbah in napisih prišio do nadaijnjega skromnega koraka v izvajanju čiena 7 državne pogodbe. S poznano reakcijo združenih na-cionaiističnih sii pod vodstvom .Karntner Heimatdiensta" na ta u-krep viade in z njihovimi nasitnimi akcijami proti pravicam koroške siovenske narodnostne skupnosti pa je nastat nov, odiočiien trenutek za koroške Siovence, ki mora pomeniti resen začetek dosiednega izvajanja državne pogodbe. Siovenci so v nedavni pretekiosti znati primerno odgovoriti tistim, ki so skieniii, da jih uničijo. V teh siavnih dejanjih, v obsodbi nacio-naiizma, ki jo je ob koroških dogodkih izreke) svet, in v soiidar-nosti matičnega in vseh ostaiih ju-gosiovanskih narodov bodo koroški Siovenci črpa)! moč, da svojo narodnostno pripadnost prav danes še boij manifestirajo in dokažejo, da se ne bodo pustiti ustrahovati. Nasionitev na demokratične siie Avstrije in njihova zgodovinska odgovornost v tem trenutku bosta močan prispevek k uresničitvi popotne zaščite siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. ZSO in SKGZ ugotavljata, da je bito ob eskaiacij) nemškega nacio-natizma in nasiija nujno, da sta obe osrednji siovenski koroški organizaciji zaprositi SFR Jugosiavijo kot državo matičnega naroda in sopodpisnico avstrijske državne pogodbe, naj na mednarodni ravni ukrene vse, kar je potrebno, da bo Avstrija zagotovita izvajanje 7. čiena. Zato obe Zvezi z zadoščenjem pozdravijata odtočno staiišče predstavniških organov Siovenije in Ju-gosiavije. internacionaiizacija koroškega probiema mora dokončno uresničiti izvajanje duha in črke državne pogodbe v vseh njenih čienih in v vseh podrobnostih, kar narekuje koroškim Siovencem in vsem pristojnim in odgovornim za dokončno rešitev odprtih vprašanj čiena 7, v tem času pa jugosiovanski viadi v smisiu njenih siovesnih izjav ob pristopu k avstrijski državni pogodbi in njeni ratifikaciji še posebej, da ne sprejemajo poiovičnih rešitev, ampak da vztrajajo, naj se državna pogodba v vsej vsebini in v ceiotnem obsegu uresniči. Ceiovec, 10.11.1972. Prejšnji teden v petek popoidne sta se na sedežu ZSO v Cetovcu sestali deiegaciji Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Siovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta; delegacijo ZSO je vodit predsednik dr. Franci Zwitter in deiegacijo SKGZ predsednik Boris Race. Predstavniki obeh osrednjih organizacij zamejskih Siovencev so razpravijali o poiožaju in problematiki siovenske narodnostne skupnosti v dežeti Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem. Glavni predmet razgovorov pa je bil položaj koroških Slovencev po brutalnem izbruhu nemškega nacionalizma in popuščanju avstrijskih oblasti. O stopnjevanju protislovenske dejavnosti je obširno poročal predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, medtem ko je predsednik SKGZ Boris Race ponovno izrazil vso solidarnost Slovencev v itaiiji s koroškimi Slovenci. Predsednik ZSO se je zahvalil za izraze solidarnosti, ki so močna opora slovenski na rodnostni skupnosti v teh odločilnih časih. Pri tem je posebej naglasil tudi zadovoljstvo koroških Siovencev zaradi odločnega nastopa skupščine in vlade SR Slovenije ter zvezne skupščine in vlade SFR Jugoslavije, kakor izrazov solidarnosti vseh jugoslovanskih narodov in republik. Na podlagi izmenjave mnenj )in lizkušenj so se predstavniki obeh osrednih organizacij dogovorili o oblikah in programu nadaljnjega, še bolj tesnega sodelovanja in boja za dosego pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Po seji so se člani obeh delegacij na večerji srečali in si izmenjali misli tudi s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joškom Tiischlerjem. Predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz dežele Furlanije-Jutijske krajine so na svojem sestanku v Celovcu sklenili skupno izjavo, ki jo v celoti objavljamo. TONE SVETINA 149 .Zelo hladen razum obvladuje in vodi strasti in nagone tega tanta, ki živi bolj zase kot za druge, čeprav so ga postavili za komisarja," si je mislila Ana, ko je izginil v grmovju. Skozi gozdič se je Vojko priplazi) na okrajek, s katerega je zagledal nekako dvesto petdeset metrov pod seboj Položaje Jelenovega voda pod ognjem nemškega orožja. Oberoč je razprostrl veje grmovja, ki ga je zakrivalo, in se oprl na komolce. Kmalu je uzrl v zrklu daljnogleda veliko, Oglato Nacevo glavo in de! hrbta. Pomaknjen je bi) v zaklon, iz katerega je nabijal njegov desetar. ,Da bi se zmotil? Ne. Tako oglate buče ni v vsem bataljonu." Potegnil se je še malo naprej, snel nahrbtnik in položil Manj puško. Ozrl se je naokrog. Povsod je hrumela borba. Vse, kar je bilo na položajih, je bilo usmerjeno v dolino. Na desni in levi je bilo grmovje. Bledo sonce je božalo z Zadnjimi prameni macesne, skale in košenice grape. ,Če sem se zmotil, naj mi bo oproščeno. Mislil sem dobro. Če sem zaupal prevarantu, naj me vzame hudič z Mjinrt vred. Če me občutek in razum ne varata, naj mi bosta roka in srce mirna kot še nikoii." Pomisli! je na Primoža, na njegovo razmrcvarjeno stegno, na kri med njegovimi prsti in Ano, ko je bila omed-'ala. Porinil je puško predse in pomeril. Konica v daljnogledu se je dvignita iz cvetočih trav in se prilepila na roko, lezla kot senca na vrat in se ustavila ob ušesu. V vrtinec pokov je odjeknit strel. Glava je klonila in truplo je zdrknilo v zaklon. .Ničesar ni več moč spremeniti. Ničesar ..." Desetar je še zmeraj streljal, niti ozrl se ni na Naca. Krogle so kopale prst okrog njega in najbrž se ni maral razburjati, ker se je Naca bal in je vedel, da nerad dviga glavo čez rob, kadar krogle tenko žvižgajo. .Naj si misli, kar hoče!" Obšlo ga je grenko zadovoljstvo. Po isti poti se je privlekel nazaj. Ane ni bilo v zaklonu — nedaleč stran je s Travnikarjevim obvezovala borca, ki ga je zadel drobec mine. Ko se je Ana vrnila, je Vojko ležat na hrbtu in gledal v nebo, kjer se je na vrhu gore ustavil v svitu zahajajočega sonca bel oblak. Na čelu je imel nekaj kapljic potu, poteze ostre in v očeh nekaj hladnega, kar je opazila včasih tudi pri Primožu. Na prsobranu je ležala puška, namerjena v dolino. Vedela je, da se je nekaj zgodilo. Slutila je kaj, toda ni hotela vprašati. Vojko je premaknil oči in se zastrmel vanjo. Takega pogleda ni prenesla. Zamižala je. Potem se je sklonila in ga nežno pobožala po roki in po licih ter mu otrla hladne kaplje s čela, sama ni vedela zakaj. Čez nekaj časa je suho dejal: .Prekleto sekajo Nemci po drugem vodu!" .Saj bo kmalu noč, Vojko. Bodi pri meni. Strah me je ... Bojim se noči..." .Ničesar se ne boj, dokler boš z mano!" Dolgo jo je gledal, kot včasih Primož. Zdela se mu je nepopisno lepa; toda bila mu je kot cvet, kot drevo in zvezde — nobenega poželenja ni vzbudila v njem, samo rahlo začudenje. Z mrakom je streljanje utihnilo. V grapi pa je znova vzplamtelo kot vulkan, ki se ne more umiriti. Orlov je sklenil, da bo umaknil bataljon na nočne položaje. Za vsak primer se je hotel izogniti presenečenju. Se pred mrakom mu je Jelen, ki ni vedel za njegovo odločitev, sporočil, da je padel Nac. Misli) je, da ga bo s tem razveselit, kakor bi ga z noviico, da je padel Gaber. Pa se je zmotil. Orlov je precej pridivjal na položaj. Nac, njegov adut, s katerim bi se lahko povzpel še stopnico više, je ležal na dnu zaklona bled, mrtev. Iz prestreljenih senc mu je prilezlo na obraz le nekaj kapljic krvi. Orlov se je prepaden sklonil k njemu, ga preobrnil in vprašal Jelena: .Ali se je komisar Gorazd kaj mudil v bližinii vašega voda?" Jelen je osupnil. .Kdo?" Ko da ne bi bil prav razumel. .Gorazd." .Zakaj pa ta?" .No, pa kdo drug!" .Nihče. Zakaj pa sprašuješ?" .Ja hudiča, ali si step ati kaj? Ali ne vidiš, da je ustreljen od zadaj, s strani?" ,To pa ni nič čudnega, tovariš Orlov. Njegova glava je v vsakii bitki rajši gledala nazaj kot naprej. Dobro je zadet. En problematičen tip manj v mojem vodu," je odvrnil Jelen. Orlov se je rahlo dvignil in se razgledal na vse strani. Povsod goličava. Nikjer mesta, kjer bi človek lahko streljal iz primerne bližine. ZUNANJI M)N)STER DR. KIRCHSCHLAGER: Ugotavljanje manjšine nesprejemljivo ker bi privedlo do narodnostnega boja V okviru svojega bivanja na Koroškem je zunanji minister Kirch-schlager med drugim obiska) tudi Zeiezno Kaplo. V nabito potni kinodvorani je zunanjega ministra pozdravi) župan Lubas, v imenu Slo-vencev pa Peter Kuhar, ki je ob tej priložnosti poudari), da živijo slo-vensko in nemško govoreči občani v stogi 'in prijateljstvu, pripomnil pa je, da bi bilo treba vse tiste organizacije, ki so proti takšnemu sožitju — prepovedati. V diskusiji je tov. Kuhar upravičeno kritiziral, da tokrat občina nii skrbela zato, da bi visokega gosta, poleg nemškega zbora, ki je nastopil, pozdravil s pesmijo tudi slovenski pevski zbor, kot je to ob raznih priložnostih visokih obiskov že desetletja stara navada v Železni Kapli. Župan Lubas je z obžalovanjem priznal in se oprostil, da je on osebno kriv, da je prišlo do te nevšečne organizacijske napake. Zunanji minister je v teku razgovora jasno povedat, da je Jugo-stavija upravičena zanimati se za usodo koroških Slovencev — torej popolnoma drugačna izjava, kot jo je podal ob priložnosti prejema jugoslovanske note, ko je dejal, da Avstrija ne bi smela pristati na za- hteve, ki so postavljene v noti, češ da je stvar Avstrije same, da preišče in odloči o tem, kako izpolnjuje pogodbene obveznosti. Razen tega se je zunanji minister izjavi) proti ugotavljanju manjšine in tudi proti izvedbi referenduma, ki je v bistvu isto kot ugotavljanje manjšine. V teku razgovora je tov. Sadol-šek omeni) krivično obsodbo koroškega Slovenca Marijana Srien-ca na 500 šilingov kazni, ker se je .drznil" sneti z oglasne table star heimatctienstov plakat, medtem ko še ni bi) nihče kaznovan zaradi protizakonitega odstranjevanja dvojezičnih napisnih tabel. Zunanji minister je povabil Sadolška na poseben razgovor, kjer se je o tem razpravljalo. Med številnimi diskutanti, ki so se razgovarjali z zunanjim ministrom, naj omenimo gospoda Maurerja iz Velikovca, ki je deja), da je koroški Nemec in da želi, da se člen 7 državne pogodbe reši na moderen način, kar pomenii, da je treba manjšini nuditi še več, kot ji je v pogodbi zagotovljeno. V splošnem je bila diskusija, razen v nekaj primerih konstruktivna in koristna. Zunanjega ministra Kiirchschlagerja pa bomo ob pri- Začetek gradnje ptinovoda Pred nedavnim so se v Št. Petru na Vašinjah pričela gradbena dela za novi plinovod, ki bo dobavlja) zemeljski plin iz Sovjetske zveze Avstriji in preko nje Italiji in Franciji. tzgradnja novega plinovoda bo stala okoli 3,5 milijarde šilingov, dograjen pa bo do meseca maja leta 1974. Transavstrijski plinovod bo potekal od Baumgartena ob češki meji pa do Vrat-Megvarij ob italijanski meji. Dolžina plinovoda skozi Koroško bo znašala 120 kilometrov. Potekal bo od pogorja Korice (Koralpe) na štajersko-koroški meji, proti zahodu in sicer južno od St. Pavla, severno mimo Velikovca v smeri Vetrinj proti Bilčovsu. Pri Št. Jakob v Rožu bo plinovod prekorači) Dravo ter pri Vratih-Megvarjih zapusti) koroško ozemlje. Cevi, ki jih bodo potožiti v zemljo, bodo imele 90 centimetrov premera in jih bo dobavilo podjetje VOEST. Pri gradnji plinovoda na Koroškem bo zapostenih oko!i 500 de-iavcev in strokovnjakov. Predvidenih je tudi več odcepov, in sicer v Labotski dolini ter pri Velikovcu, Celovcu in Beljaku. Preko čepov mislijo oskrbovati : teh od-plinom tudi ostale dele Koroške. V bližini Grebinja pa bodo zgradili kom-presorsko postajo. V bližnji bodočnosti bosta že kar dve ogromni cevi — naftovod Jadran—Dunaj in transavstrijski plinovod — prečkati avstrijsko ozemlje. Kakor naftovod tako tudi plinovod ne bo zapustit v naravi večjih sledov. ložnosti spomnili na obtjubo, da nas kmalu spet obišče, da bo takrat lahko poslušal slovensko petje, ki ga tokrat zaradi omenjene organizacijske matomarnosti ni moge) stišati. „Ballus" gostoval v Pliberku Slovensko prosvetno društvo .Edinost" je imelo v nedeljo zvečer v farni dvorani prvič v gosteh znani mešani pevski zbor .Jakob Petelin — Gallus" iz Celovca, ki ga vodi prof. Jožko Kovačič. Prireditev je bila tep uspeh. Številne poslušalce, med katerimi sta bila tudi vladni svetnik dr. Pavle Apovnik in šolski nadzornik Rudi Vouk, je v imenu našega društva pozdravil predsednik Jožko Koncilja. Tudi tokrat smo bili priče visoke kakovosti zbora, ki se je v letošnji poletni sezonti prav posebno proslavil s svojimi koncerti v večjih krajih Koroške. Tako je imel med drugimi koncerte tudi v Šmohorju in Velikovcu. )n poleg drugih zborov je tudi .Gallus" skrbel, da so šte-vitni tujci, ki so bili v naši deželi na dopustu, spoznali lepote in dobrine slovenske umetniške in narodne pesmi. Pevski zbor Gallus je imel svoj program razdeljen na dva dela: v prvem se je posvetil resni glasbi, v drugem pa koroški narodni pesmi iz Roža, Podjune lin Zilje. Pestrost sporeda so obogatili tudi z lepimi recitacijami, ki sta jih podala Toni Sticker in dekle v pristni ziljski narodni noši. Pevci kot recitatorji so imeli hvaležno publiko, ki je z navdušenim ploskanjem demonstrirala svoje zadovoljstvo nad uspehom koncerta. Spomenik koroške toierance Mar/jan 3;arw — to zrne ve Jwo straši po na?: Ježe/:. Mar/jaH 3far?w je z/oč/nec, Ja wa n: para. Mar:';aw 3;arw nos: v se/J čarobne moč:'. 5o-J:t: m:: m' Jo/ro. On je v stan% ta^oj postavit: na noge Jivjo jago. /n teJaj gorje vsem/ /Vaj/*o/je /J ZJ/o, a^o /J ga sežga/i na grma Ji. 7*oJa M; porečejo soseJje? Nemara Z*o še Mo m:'s/:7, Ja je /Ivstrzja v svojem razvoja za neMj sto/etij zaosta/a . . . Živim ne Mže soJiti. Mrtvi naj Je/a-jo pokoro/ Marijan ^t::rm je ime/ staro mater. Ona ga niMar ni viJe/a,* taJi on je v živ/jenja ni viJe/. 5Mraj Jeset /et prej je zatisni/a svoje trajne oči, preJno je Marijan zag/eJa/ /ač tega sveta. No /J či/a veJe/a, Mašnega vnaM Z*o še JoZ*:7a, gotovo niti amreti ne /J mog/a. v4 /ja/J Rog ji je v svoji asmi/jenosti prihrani/ to razočaranje in ji taMj o/ajša/ zaJnjo aro. Marija 3tarm, Ra/Jca tega „z/oč:'n-ca", počiva na jarnem poMpa/išča v $t. ViJa v PoJjani. NeMj Jni preJ ve/i&im Mroš/Jm praznikom so ^neznani stor:7ci" po/:7i s črno /mrvo znamenje na njenem groRa. Počrne/i nagro/:n:'^ je posta/ spomenik koroške ..fo/prance". Stovenska prosvetna zveza v Cetovcu vtjudno vab) na OTVORITEV RAZSTAVE UKOVN!H UMETNIKOV V SODELOVANJU Z UMETNOSTNIM PAVjLJONOM SLOVENJ GRADEC v petek 17. novembra 1972 ob 19.30 uri v Domu umetnikov v Ceiovcu. Ob tej priiožnosti bo tudi kuiturni spored, pr) katerem bodo so-deiovaii besedni umetniki ter vokaini oktet iz Siovenj Gradca. Razstava bo odprta do petka 24. novembra 1972 Sovce — Podk!ošter Pred nedavnim smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Sovčah Požlepovo mater Antonijo Galautz. Pogreba so se poleg domačinov udeležiti tudi številni pogrebci iz Marije na Zilji, Malošč, Št. Lenarta pri sedmih studencih in Podkloštra. Požlepova družina je že od nekdaj slovela kot zavedna lin gostoljubna. Ko so se v času fašistične strahovlade tudi na področju Sovč pojavili prvi borci za svobodo — partizani, so jim Požlepovi nudili streho in jih vsestransko podpirali. Siovensko prosvetno društvo .Zarja" v Žeiezni Kap!) vabi na JUB!LEJNO PR!RED!TEV FOLKLORNE SKUPtNE SPD ,,ZARJA" ki bo v nedeijo 19. novembra ob 14.30 uri v farni dvorani Žeiezni Kapii izvajata spored narodnih piesov in staro kmečko ohcet. Naša foikiorna skupina stavi te dni jubiiej enoietnega obstoja. Na ieijo mnogih iju-biteijev smo se odtočiti, da ob te) priiožnosti ponovimo to prireditev. Sodetuje tudi instrumentatni ansambe! .Fantje izpod Obirja". Po prireditvi bo v gostitni Podobnik družabno srečanje, kjer bo za zabavo in ptes poskrbet ansambe) .Fantje izpod Obirja". Vsi prijatetji foikiore od bii-zu in dateč iskreno vabijeni! Odbor Ko so o tej plemeniti dejavnosti zvedele fašistične oblasti, so žan-darji vdrli v Požlepovo hišo in ne oziraje se na nosečo ženo odgnali moža ter ga vrgli v koncentracijsko taborišče, iz katerega se ni več vr-n!i). Leta 1951 se je Požlepova mater drugič poročila s Honzom Ga-lautzem. Leta 1965 je tudi on umr). Požlepova mati je imela s prvim možem pet otrok. Sin Lojzek, kateremu je bi) namenjen dom, se je teta 1957 smrtno ponesrečil z motornim kotesom. Dve hčeri sta se na vasi poročiti na kmetiji, doma pa sta ostata Marica in Andrč. V noči od 30. do 31. oktobra so Požlepovo mater v 61. )etu starosti našti v postelji mrtvo. Tako je tragično končala mater trpinka. Njena nenadna smrt je globoko prizadela otroke, sorodnike, znance ter številne prijatelje iz Zilje in Roža. Rajno Požlepovo mater bomo o-hranilii v lepem spominu, sorodnikom predvsem otrokom pa izrekamo globoko sožalje. Pogrebne obrede je .opravi)" župnik Jobst iz Podkloštra. Ob tej priložnosti pa se je primerito za normalno misleče ljudii nekaj nerazumljivega in obsojanja vrednega. Na željo brata pokojnice, da bi župnik pri pogrebu molil vsaj en slovenski očenaš, je )e-ta to skromno prošnjo gladko odklonil, češ da se to lahko zahteva v Št. Jakobu ali v Št. Lenartu, tukaj pa se slovensko ne bo motilo, ker bi fo pri pogrebcih povzročilo veliko vznemirjenje. Pri tem .dušnem pastirju" upravičeno (rdimo, da je Muharjevo sfrupeno seme padlo na rodovitna tla. Po drugi strani pa so lepe in plemenite izjave o sožitju med s)o-venskimi in nemškimi verniki na sinodi naletele pri tem .gospodu* na gluha ušesa. Tone Svetina: UKANA______Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T< V mraku so na ukaz Orlova privlekli mrliča na zborno mesto bataljona, imeli so nekaj ranjenih, mrtev pa je bil samo Nac. Orlov je namenoma počaka), da je prišel Gorazd. Potem je rekel na glas: ,Nac je mrtev." Ko nihče ni odgovori), je pomenljivo pogledal Gorazda in deja): .Kazno je, da je bi) ustretjen od zadaj." Gorazdov obraz je bil popolnoma miren. .Zakaj pa?" je vprašal Gorazd in tako strmo pogledal Ortova v oči, da je postal takoj manjši. Jelen pa se ni moge) zdržati. Jezno je na ves g)as zabrusi) Orlovu: .Povedal sem ti že, tovariš Or)ov, da to ni nič čudnega. Vedno je gledal bolj nazaj kot v Nemce. Tako jo je tudi staknil, orkamadonat Zakaj pa tak problem .. ." Pokopati so ga pod prvo drevo. Potem so se umaknili nekoliko više in postavili nočne straže. Vojko in Ana sta legla na smrekove vejice, ki jih je nalomila ona. .Upam, da to noč lahko mirno zaspiva," je dejal Vojko lin zavil odejo okoli obeh. Objela ga je okoti vratu in se prižela k njemu. .Oh, če bi bilo res! Zelo sem ti hvaležna ... Če bi to vedel Primož ... Kdo ve, kaj je bilo z njim, Vojko?" Šepetaje sta se pogovarjala. Med vejami so utripale btede zvezde. 20 Operativni štab napada na Baško grapo je zaseda) v precej vetiki sobi gostilne na Bukovju. Skozi odprto okno je bito videti na cesto, ki se je stezata iz grape čez sadov- njake in senožeti proti goram onkaj doline. V zavetju drevja hiš so vrveli borci štabnih enot in kurirji, ki so prihajali od vseh strani, kjer je pokalo, in se spet vračali. Po sobi se je sprehajal z dolgimi koraki Dušan Kveder, načelnik štaba slovenske vojske, slok, odrezav tridesetletnik, ki ga je glavni štab posla) v Slovensko primorje, da bi pomagal voditi operacije. Novljan, Lazar, Dule in Perne so viseli nad specialkami in usklajali položaj s poročili in bobnenjem, ki se je vsako uro bolj približevalo hrbtu njihovega napada. Med njimi je bil tudi šef angleške misije Moor, ki si je zadovoljno mel roke, ker so se vlaki z nemško vojsko ustavili. Štab korpusa je napravil načrt, da bo napad trajal še tri dni. Dosedanje izkušnje so pokazale, da tri dni lahko zadržujejo sovražne enote, ki bi skušale vdreti v grapo. Ze leto dni sta obe diviziji skušali z ofenzivnimi sunkh razbiti kline, zajedene v svobodno ozemlje z enako vztrajnostjo, s kakršno so hoteti Nemci to ozemlje obkoliti, razdeliti na več delov in postopoma uničiti korpus. Čim bolj se je korpus želel širiti, fem bolj so Nemci pritiskali nanj. Po Jelovici je štab korpusa skleni) napasti Nemce takoj, še preden bi si opomogli od presenečenja. Če je korpus hote) živeti in operirati v zaledju italijanske fronte, sii je moral razširiti ozemlje. V smeri )jub)janske kotline in postojnskih vrat je bil sovražnik zaradi zveze s Trstom preobčutljiv in premočan. Zato so hoteli razširiti ozemlje na zahod. Z uničenjem proge v Baški grapi bi za Nemce postala grapa povsem nevažna, osvobojeno ozemlje bi dobilo zvezo s pogorjem Jutijskih Alp. To bi bito nepremagljivo zaledje, trdnjava, kamor bi se lahko umikale brigade v ofenzivah, odskočna deska za napad. Nemško povetjstvo pa bi izgubilo eno od štirih železnic, ki so vezale rajh z italijansko fronto. Poteg tega je bHa Baška grapa šibka točka v sistemu nemške obrambe. Ležala je prav na skrajni severozahodni meji ozemlja, ki ga je kontroliralo vojno in esesovsko poveljstvo iz Trsta. Od območja generala SS Rosenerja pa so jih ločile težko prehodne gore. Na gosto posejane posadke postojank so bile sestavljene iz itatijanskih fašistov in domobrancev pod nemškim vodstvom in so jih imeli za tretjerazredne enote. Vse to je narekovalo štabu korpusa, da mora brezpogojno izvojevati zmago v Baški grapi. Ta grupa je bila prva širokopotezna operadija: potekala je na trideset kilometrov dolgem in petnajst kilometrov širokem bojišču. Prva dva dneva je bilo težišče napada na 30. diviziji; ker pa njenim brigadam ni uspelo osvojiti utrjenih postojank in se je obramba proge pod pritiskom 30. divizije strla, je štab korpusa takoj, še med prvimi boji, spremeni) načrt in premakni) težo udara. Ze dva dni sta generala Novljan in Kveder pomagata vodstvu divizije in usmerjala cetotno operacijo, ki je dobivala značaj čedaije večjega spopada. Sredi dopoldneva sta se iz grape vrnila Blisk in Potjak ter poročata, da so nekateri mostovi premalo porušeni: ker ni bilo dovolj eksploziva in ker niso bili vsi minerji zadosti izvedeni v rušilni tehniki. Novljan je takoj odredil i% rezervne skupine minercev ljudi in sredstva za ponovno rušenje proge. Med boji je Novljan spoznal, da utrdb v grapi ne ruši le dobro zasnovan načrt, temveč tudi bojni duh. Batatjoni so hoteli zmagati. Posebno pa sta se izkazali Vojkov^ in Gradnikova brigada. Na mizi so se grmadila poročita: ki so prihajata neposredno po kurirjih in prek radio zve%-Govorila so o fantastičnem pogumu mtadincev, ki so s plastikom-nobelom plazili na bunkerje, umirali v žičnih ovirah in imeli mnogo ranjenih. Napad na siovensko manjšino... bivši nacistični stranki in tiste, ki so bite pod nadzorom te stranke. Razen tega pa je Avstrija doižna iz potitičnega, gospodarskega in kulturnega živijenja odstraniti vse sledove nacizma. V 2. odstavku 9. etena državne pogodbe se je Avstrija obvezala razpustiti vse politične, vojaške in potvojaške organizacije fašističnega značaja kot tudi vse druge organizacije, ki se na njenem ozemtju bavijo s kakršno-koti dejavnostjo proti katerikoli državi, čtanici OZN. Fašistično divjanje, kateremu smo priča sedaj, jasno dokazuje, da te dotočbe niso bite izpotnjene. 4. Ni naktjučje, da je do zadnjih izbruhov pnišlo ravno v sedanjem času, torej v času eskatacije svetovnega terorizma. Ugofavtjamo, da brutaten terorističen napad na nezaščiteno manjšino, napad, ki ima svoje korenine v (ašistični ideotogiji in fašističnem organiziranju, ter do katerega prihaja v veliki meri zaradi popuščanja avstrijskih državnih obtasti, nosi s seboj vse značilnosti in vse nevarnosti teroristične aktivnosti. Gre torej za sestavni ele-ment pojava svetovnega terorizma, torej za posebno pojavno obliko nevarnosti, ki je v zadnjem času zavzeta totikšne razsežnosti, da se mora z njo resno ukvarjati tudi Organizacija Združnih narodov. Upoštevajoč vsa navedena dejstva, # zahtevamo od vtade repub-iike Avstrije, da z najučtnkovitejštm! oMastvenimi ukrepi zaščit) siovensko manjšno, zagotovi izvrševanje 7. člena avstrijske državne pogodbe ter še posebej da uresničuje obveznosti denacitikacije, ki izvirajo iz 9. čiena tega dokumenta: # apeiiramo na vtade držav, podpisnice avstrijske državne pogodbe, da izvedejo vse ukrepe, s katerim) bo zagotovijeno izvrševa- (MADAUEVAM)E S PRVE STRAN)) nje obveznosti iz tega dokumenta s strani avstrijskih obiasti in s tem zajezena eskaiacija fašističnega divjanja; # predtagamo, da upravni odbor generaine skupščine OZN (&. odbor) v skiopu razprav o mednarodnem terorizmu razpravija tudi o fašističnem divjanju na avstrijskem Koroškem kot posebni in izredno nevarni pojavni obiiki mednarodnega terorizma; # pozivamo viado SFRJ, da podvzame ustrezne ukrepe v OZN, Zastopniki koroškega tiska so obiskali gradiščanske viničarje V A B ! L O Dom v Tinjah vabi v torek 28. novembra 1972 ob 9. uri dopoldne na TEČAJ ZA KMEHCE ki bo trajal do srede naslednjega dne ob 13. uri. Na tečaju bodo predavali: # Inšpektor Blaž Singer "Moderno kmetijstvo — koristi in zahteve proizvodnih krožkov" # Sestra Gonzaga Koben-tar — .Današnja žena in njeno poslanstvo" # Gospod Jože Kopeintg — ,,Verska vzgoja v družini" # Kmetijski svetnik dipl. inž. Matevž Krasnig — "Perutninska proizvodnja". Prav tako bodo v domu imeli tudi TEČAJ ZA KMETE ki se bo pričel v ponedeljek 27. nov. ob 8.30 uri in bo trajal do 17. ure zvečer. # Inšpektor Blaž Singer — ,,Kakšne koristi nudijo proizod-ni krožki in kaj zahtevajo od svojih članov" # Vladni svetnik dr. Pavle Apovnik — .Kmečka zemlja v sodobni družbi" Vsi prisrčno vabljeni Spremembe v občinah Na zadnjem zasedanju deželnega zbora so bile med drugim sprejete tudi spremembe splošnega občinskega reda. Z združitvijo številnih občin v večje upravne enote bo prišlo pri naslednjih občinskih volitvah do spremembe števila občinskih odbornikov. Tako bo v bodoče imela občina z do 1000 prebivalci 11 občinskih odbornikov, do 2000 prebivalcev 15, do 3000 prebivalcev 19, do 6000 prebivalcev 23, do 10.000 prebivalcev 27 in do 20.000 prebivalcev 31 odbornikov, pri viadi repubiike Avstrije in tudi sicer za hitro in učinkovito ukrepanje mednarodnih subjektov, ki iahko zatrejo orgijo fašističnega terorizma na avstrijskem Koroškem. To protestno izjavo je Organizacija klubov OZN Slovenije poslala avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani, zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ Jugoslavije, ambasadam držav podpisnic avstrijske državne pogodbe, odboroma za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije in SFR Jugoslavije, 6. odboru (pravni odbor) generalne skupščine OZN in generalnemu tajniku OZN dr. Kurtu V/aldheimu. Zastopniki koroškega tiska so se odzvali povabilu gradiščanske .vinske kraljice" ter se preko Pake in mimo Gradca skozi kraje Gleisdorf in Hartberg peljali v Obersvart na Gradiščanskem. V Oberwartu so zastopnike koroškega tiska pozdravili predstavniki kmetijske zbornice in gostiteljica vinska kraljica Leona I. — svetlolaso dekle iz srednje Gradiščanske. Po kosilu so se skupno odpeljali v bližnje vinorodno področje Eisen-berg, ki je poleg onega ob jezeru Neusiedlersee najbolj znano na Gradiščanskem. Omenjeno področje Ei-senberg obsega vzhodne predele okrajev Oberwart in Gussing ob madžarski meji. V vasi Gaas so obiskali znanega viničarja Deutscha, ki ima Uspehi slovenskih športnikov v občinah nad 20.000 prebivalcev pa 35 odbornikov. Vzporedno s to spremembo se bo povišalo tudi število članov občinskega predstojništva. Tako bodo v prihodnje v občinah z 11 odborniki trije &am predstojništva: župan in dva podžupana, v občinah s 15 člani odbora štirje člani predstavništva itd. Vprašanje odškodnin, ki jih dobivajo občinski mandatarji, so na novo preuredili, prav tako so spremenili statut avtonomnih mest Celovec in Beljak. V nedeljo je Slovenski atletski klub (SAK) zaključil športni del jesenske sezone s tekmo proti Šmihelu. SAK je izrabil prijateljsko tekmo, da je nastopil z nekaterimi igralci iz mladinskega moštva. Čeprav je bilo moštvo sestavljeno pretežno iz naraščaja, je presenetljivo zmagalo proti preizkušenemu moštvu Šmihela (4:3). Jesensko sezono je naše moštvo končalo na izglednem drugem mestu lestvice. S tem so položili naši mladi igralci temeljni kamen za pridobitev prvega mesta v pomladanski sezoni. To upanje vzbuja predvsem dejstvo, da se je moštvo zlasti v zadnjih tekmah močno okrepilo. Tudi pri pri- Kuiturne nagrade Koroške bodo danes podetjene Danes bo deželni glavar Sima drugič predal kulturno nagrado dežele Koroške