ŠL 101. V Trstu, v soboto 19. decembra 1885. Tečaj X < «»-«- Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko i . - *EI?]N0ST* 1l*baia 2 krat na teden vsako sred« ln tabote o poludu«. Cein* za vne leto je « pld., ia polu leia 3 gld.. za eetn l«ia \ piti. ar. - Posamezne šlhviIkh dobivajo nri opravmitvu in v trafikah v Trtt« po s, kr., t G.rlol ,n v Ajdovščini no »ur - baročnim, reklamacije ,n in««rate premma Opravniitv«, vla Tarrenta, -Nova tlakam*. - ' * »T oH f — trankiranVk«^!! P^iljajo Ur«d»,itvu .vla Tarnati* »Nuo^m Tlpogratin:* vn« it mor-uiti SS ml V TT' Vrodt,osl| r Ue - l»«ie mi. nam,- Sikam. L« S? P° JPOffodbl - prav cnnć ; pri kratkih orkanih z drobnimi cpcami plačuje za vniiko h«M*rio 2 kr Po njihovih dejanjih jih poznamo. V zadnjej seji naSega mostnega zbora se je na najlepgi način pokazalo, kako mislijo naši razni mestni očetje z nago okolico in pokazalo se je tu li, kako malenkostni so nagi kramarski polititikarji. ICadar se v Italiji kaka nesreča zgodi, vsakikrat je večina mestnega zbora hitro pri rokah se zdatno pomočjo in izgled te večine vpliva tudi na TržaSke bogatine, kateri se po nekakem dajo te-rorizovati po rudečei stranki, v Trstu da je ta dar prišel jako prisiljen in tako pozno, da se o njem pač ne more govoriti: »Kedor hitro pomaga, dvakrat pomaga». In hitra pomoč je bila toliko bol potrebna, ker so jesenske povodnji privedle Se novih na llog za naše okoličane. — Iz vsega tega je razvidno, da je politična strast uže znane la-honske stranke v Trstu zamorila ves čut zu pravo kristjansko ljubezen do bližnjega in da se zbog tega Siri po Trstu največa korupcija, v senci katere prav dobro rastejo politične ničle, iska-joče za svojo hinavSČino in sv.ije ve- 1 i • v • ■ • i ...................in ."Viim ve — vladaj oče j, in navadno za pones.včene [ternjaSko postopanje obilega odškodo-v Itahji podpisujejo veče zneske. ' Vanja na časti in Mami. Po navadnej pameti bi se moralo, Ako bi bil torej g. Križanac v soditi, da so prebivalci lastne občin« \Um objBiru in zmislu rnbi| ,)ea(jdo mestnemu odboru m mestnim bogati- Babilon, gotovo bi jo bil rabil na nom bliže, nego pa prebivalci daljne; svojetn mestu . toda Slovenci in nje-a bieilije; po vsem svetu velja to na- zastopniki niso krivi babilonskih raz-čelo, lo v Trstu je stvar drugačna na j mer, oni so le žrtve teh rasmer# sramoto mesta in tistih, ki so tukaj Tržaških Slovencev patrijotična iraeli vajete v rokah. skrb pa mora biti, da se prej ko prej Prvi meščan, župan Tržaški, m rešimo te babilonske zmešnjave, teh ge nikoli manj podpisal nego je pod- žalostnih razmer. To pa je le mogoče, pisal v podnoro svojih slovenskih so-ja]f0 vplivamo po svojej moči, da so srenjčanov, tako sicer, da ga je mali bližnje volitve tako izvrše, da v mest-posestnik v okolici m oko iSla posla-'Dem zbo,u „eha gospodarstvo lahonske nec prekosil. Slab izgled žnpana je stninke. V ta namen bo treba pri vphval na vse druge rržaške mogotce1 volitvah stroge discipline, kakoršna in tako je prišlo, da se je za okoličane, 'j0 vladala za časa volitev v državni po toči in povodnji poškodovane, na- nhoTt Okoličani morajo pred vsem bralo le nekaj nad 2000 gld., mej j paBitif da 80 jim nikder no v,in0 nQ_ tem ko se je pred nekaterimi let. zamena kukavica; v mestu pa morajo ponesrečene v Italiji skoro 5 krat to-1 S|0v«uci po vsej moči delati na to, liko nabralo Da s3 niso pa niži krogi da se volijo pošteni značajni možje, udeležili milosrčnega nabiranj tega; ki v resnici žele mir in napredek Trpa je zopet kriva nezaupljivost do žaškega mesta in v katerih ne oilo-tistih, kateri bodo imeli nalogo, da xujG je stmst in 3amonridnost. nabrani denar razdelijo. < | Uprav zdaj pred vol.tvami se V zadnjej sej, mestnega zbora je se m0rj0 naši vrli okoličani prepričati, prišel tudi g. Nabergojev predlog v|da ii(n ni pričakovati zboljšanja ne v obravnavo, kateri je meni na to da duševnem ne v gmotnem obziru dokler bi se po toči poškodovanim okohča- \ n0 pro de popolnoma stranka, ki je innnn" T"^* ŽePa dal° /aai|Trst 15 let vladala se .rojim terori«. 10.000 gld. b to svoto ni poslanec j mom. Kakop okoličani, pra- tako pase Nabergoj segel previsoko. kajti znano moPajo tudi vai dobro Tržačani je, du «o iiiieli -oko.Sam vsled toiV0zko zediniti v n da enkrat neha najmanj 150.000 gld. »kodo ako bi ne2I10(m0 8t • ki Trstu neizmerno se jimbilo tore, dalo omen;en.h 10.000 gUo(lujo in ^ ina| ^ de[a gold.,^ bilo bi to komaj ne.aj nad 7, itl kruhai vs,k jan ve5o wmn0t Ali 3000 gld. in to svoto je tudi veČina zbora dovolili k ljubu temu, da so slovenski poslanci povdarjali, da je ta svota dosti prenizka. Po toči poškodovani okoličani torej dobodo vsega skupaj 5000 gld. podpore, kar je toliko kakor nekaj na l 3 gld. za vsakih 100 gld. rodne Škode. Kaj si zboljšajo s to malo svoto ? Zdaj pa j« prašanje. kako se razdeli ta denar. Ako bi' se razdelil po pravici, utegnoli bi najbolj poškodovani dob ti k večemu do 10 gld., to je svota, s katero tak posestnik ne more plačati niti majhen del davka, sicer pa ogromna večina poškodovanih dobi od f. 3 do 5. Pa pustimo to, tudi za najmanji dar mora nesrečen človek hvaležen biti in mi smo zadnji, kateri učimo naš narod nehvaležnosti ; to la vidi se, , , ... ,, I Zadnji čas pa je, da se stvar obrne delegacija je predlagala le na boljše. Deželni zbori. Istrski. ;VI. sej i in« 7 decembra 1883). (Nad -Ijevanj* ob 5. u-i zveče-.) Galerij. skoro poln«. Poslanec Spni5 <5 p ija^i dv»» int»" pe 1'Cji, podane« Jenko j«dno, vse t i ni iiež^tnt odbor. Po-danei; SpmČić prič ie razi i :»t - p v>» hrvatski a p •- K« itiik aa ust ivi z ouoiubo. da rlež^ini odbor poslu j-« samo i'alija >sk.., da s« ie lat in«nj n>< more staviti h v 'sk* ititerp^lac je. Poalan-c Spmć ć p i, naglas'» di i hotel raziož 'i i ii»*«p-laeiji ali k r na io pre Iseda k ie dovo iuj«. lioil- je piehr l kukor je ima oap sani, p p<5it;i obe, n jo hrvatski, potem italijtnski. — Ni yalei"j-mrmranje. Prvi i u ter p*>].ic j*i y:-isi se: 1. N.i temelji k.iteieg^ zakon • - |i .i cestni odbor dopisi val itabjmski io mu1 ifroži z razpustom? 2 Ako zahteva o i cestn^a odbora Bnzetskeg», da mora razglase prjavlj.ti V italiianakem in brvat-k^m j^Kiku, zab-eva n to od vseh cestnih odborov, ker je narodnost tueSana, ali zahteva italijai,-s«e prevode samo od onih, ki hrvatski o rad njej o in n-* tudi olratno? Drutja interpelaeij i tiče se f^t^a c^st-nes.a »dtiora. Poslanec Soi-.ćć naglaS da je dolžnost poslančeva, Čuvati nal teta da se zakon vrši. A to hm ue ^odi ie zakona od 14. ma|a 1876, po katerem bi se oioralo, kakor S- 3 siove, izročiti teh nično in ekonomično vodstvo p--i ^riijenji nekaterih novih c st. za kitere je ležalni o ibor. ne brigaje se z t čutnega, p itrosil Ni to vstane dež. glavarja nametnik dr. Amoroso in osorno izj.vi, da dežilni o dež dnemu odboru. Poslanec Križinac vst.uie in irjavi, da on nikak n' odobravati ne more govorov manjšine predpoludne, katerih niti čul ni, kir ja prekasno dofiel k s^jill Ta bali Ion da njemu ne u^aja in da i,ode mandat položil. Gnspod K-ižana<; se je s tem javno olrektl solidarnosti se svojimi slovanskimi kolegi, kar je j ko žalostno in ie še bolj kiže Čidtie razmere v Istri. G tvorili so Je dr. Venier, d". Vi iul oh in Sbisa ter iiekat- i nekvalifikovano, kak t pred«;ovornik», obsojali manjšino. Poslituc ir. L'ginj^ o (govoril jim je italijansko a j ki mirno in premišljeno, in ni dr. Vemerov poziv izjavil, da mu moment mno ne mo e dati prevoda svo-j-gi golota, a da ga bole poslal uredniš-tui nj bovega organa »Istria«. da ga tiska. Potem n.j solijo. Fra^iac imova z i upnica ieželnemu o 1-boru vsprejme se z vsemi proti štirim slo ven-kim t lasom. Ivrižmac je gl soval z nasprotniki. Posl (»nec Jenko stavi v siovenskem in italijanskem jeziku -|edeč> interpelacijo: Vprašanje slav. dež'lnemu odbom: 1. J^li znano <1. ir-Želnfmu odboru, kot avtonomni d. ž-nni v|il>, da dopisujejo c. kr. oblasti skoro i/.ključljivo v nem-šiiem j-ziku, ki ni d-ž-lni, onim občinam, koj^ uradno poslujejo v hrvatskem ali slo--nsKem jeziku. 2 Hoče li si. deželni odbir pjtrebno ukreniti, da bodo c. kr. oblasti dopisovale v ondi j^zicih, koj.li poslužujejo poj-i-line občine in to tol ko bolj, ker ono, kar s* dan<•» vrši pri Hrvatskih in slovenskih obči ah, mo^lo b jutri z uleti tudi vse i'Ugr občine d^žJle. Deželnegagl i varj;i namestnik dr. Amo-o«.» zopet simeoblastno teČ-f, naj se i'i-t rpela^t na vlaio brne, v-^doč," da po slanec Ji) ko ne bole dobil pjt poipisov, Ke- j" poslanec Kr žmac/ veČino pote^nol. Poslu ec dr. Liginja utemeljuje zopet vojo re-olucijo, katera se l ini ni vsprejela, Žel ni Oilbor ti i to, ia bi nu B zet ki"« ki teži na to, da hi davkarski uradi bolji red uvHi in one Vfl.kniiHke plafiii « naloge zopet zamenjali z nek tanj mi dav* karskimi knjiicami. — Vspr-j^to. Poslanec dr. Gonstatini izvrši. v ime»iu šolskega i dbora o šolskem sporočilu dež. šola'fg i indzorniki m predlaga kakor lani, da bi s« paralelke u v de povsod, k|er so mmjšine, ako je tuli simo KI otrok dru^e uirolnosti in da hi se stanše n n i prosto voljo pustilo, vpisati svojo deco, kam n- jim drago.— Kam t i prediou m r'r je j isno pri znanem pritisku Lihonov in okolnosti, da se p) dosedanjem oh čaji ne uči kakor predmet učni jezik druge sek-c je. Ugovarja inu poslanec Sn nčč s pe-la^ogiČn )-di laktičneg l stališč i KI uledrt na denarne in šolsks raz m re 1'ž le. ter stavi nasprotne predioi/e. da sj ustanovi piralelki tam. kj^r je 40 ot-ok druje ni-roinosti, kolk>r jih tudi ztkoi za je ino šolo prednisnjri. (lovore že Elusche.', dr. Amo-oso in poročevalec. Z mirni vo je, da je poslanec Elusche^ pou laijal. da bi on bil z i ne-p is Ini (ueohlit/p.tni) pouk ua narodnih šolali. Kjr K' žinac zopet nI poiprl Spin-čiče^ega predlog*, glasovalo se je samo o poročevalčevih, koji so bili VBprejeti. P jslanec dr. Gmclanl poroči za po-lilič lo ekonomični olbor o vla imej p ed-logi z ikona gle le goz luih čuvaje^ o k terem je ia ziutr ij poslanec Jjnko i/.lavll, da pr-*\i zastopnik naroda zanj mkikor glasovati ne more. Preko te osnove prešlo se je tudi Istinito z jednoghsn m sklepna nu dnevni red. V imenu istega odbora pre l!at;a fin jš-nji poročevalec o zakonu glele povozi >• v.uija K asa. Poslanec dr. Lriginj i razjasni, da ne-Utfod n i vremenski olnošaji ne prihijijo iz gnrenje Istre, nego s Kranjskega, kjer uraščaki neusmiljeno postopajo v svojih uozhti. posebno snežniška graščina, ki je do golega posekala nad tri kvadratne milje goz ia. O i je zato, da se ta zakon ne vsprojme, ker ni tolike potrebe, ne^o vlada naj, kjer se jej primerno z It, odkupi od občin goličive in jih po^ozdi s pomočjo svojih gozdnih uradnikov, nikakor pi ni trebi ustvarjati novega, zelo d-azega aparata. kakor ga ti osnova predpis je. Z vsp ejetjam tega načrta ni srf jako omej I poj 'in privatne lastnine. Zakon se potrdi tudi v tretjem Čltanji. Zi i nenovaui odbor poroča p >-lau^c dr. C »nstatini o zakonu gle ie tičjega lova. Tudi ta se v tretjem čitanji vsp -jm-. Posltnec dr. Pragiacomo poroča tudi v imenu politično ekonomičnega odbora o ztkonu, s katerim ee ra/.d li one nu Buz tsk* v dve: Buiset in Linišče. Isti poročal |e tudi Imi in dokazoval baš nasprotno. Poslanec Spinčič omenja vseli onih nezakonitosti, ki so se uogajil- in ss še glede z istopa tri občine. N aro I , p' vi. hočete tak» nezakou to.it s z 11 i jo določbo pr-> 1-ložeiiHga načrta potrditi. — L*'ii so Kra-šmi prosili za delitev, a zivrgli st * n; h prošnjo. L°ioj prošnie niso poslali oni, nego omenjeni odbor in vi jo linč^te povoljno rešiti. (Prej so bili namreč lt 11 i j mi na krmilu v Buzetu, a zdaj umj> II viti večino. Zato vse one nezaloniiosti, /.ato delitev. Op. por.) Poslane-. Križanac hoče dokazati, da bo io LmišČani lahko oskrbovali obč no, ker unijo mnogo ovac, na katere takse nalože. Pitslineo dr. Liginja izjavi v imjnu manjšine, da ako Lil ta tu libila z i delitev, u e bi mog, i glasovati za ta zakon, ako se im u ne doli še 4. čl inek, s katerim se ovrje gle.le nove občine zakon od 14. maja 187G Ta zakon določute nekatere nove c-sle kot skupne celemu okraju. 53.00(1 gld. se je ž« za nje potrošilo, in i/.da s-> še nnogo. (Glej Spiučćevo mte-oe-|l.iC|o.) A zi Krašane so brez vs^^ i po-in-n t. Sam dež. odbor nodDira loči" EDINOST trm, da L miščani nemajo nikake ceste v Buzet m da se jih mora 7.1 to ločiti. O igov.irja poslanec dr. Amoroso. a tie ovrže dr. Liginjevih argumentov. Večina šla je za dr. Amorosom, dadebur iti baron Na ihert y. Pri novej vol tvi pa je bilo vseh devet zopet izvoljjnih. 17. t. m. je poslanec Trojan v dve uri trajajočem gofom utrjeval svoj predlog gle le izvršitve enakopravnosti; rekel je. da njegov predlog meri na to, ne pa Plenerjev, da se uvede enakopravnost ne le za Obe, temnč tudi za N^mce, mej tem ko Pienerjev pred log meri le na razcep-ljenje. Plenerjeva trditev, da so uradi in gosposke od nekdaj le nemški jezik rab 11, ni resnična, kar dokazuje to, da se je pod Ferdinandom III. zatikazilo, da se mo rajo tudi nemške vloge sprejemati. Ko so se Osi v dobi proste j'ga stanji olmioli na kralja in cesarja in so svoje uže davno, potrjene pravice za svoj jezik prosil', z 1-hte'ali so za Nemce in Cehe varstvo najsvetejših dušnih in narodnih svetinj. Go vornik je nagluhi dobe, v katerih se j* češki jez k zatiral in so s^ Češka zalite-vanja zavračala, .on je k onstatir.il, da se enakopravnost ni izvedla, ni pri vojaštvu ni pri sodih In dokazal, da so še v tretjem in četrtem desetbtji tega veka tnagi-stratni uradniki v mestih Z itec, Most, Toplice, Llberice in Loket morali znati ob 1 deželna jezika ter sklenol s tirjatvijo, da se izvede državni temeljni zakon glede jezikovne enakopravnosti v imenu varstva pravice. Predlog se je izročil odseku xa Plenerjev predlog. Hrvatski sabor je t6. t. m. sprejel proračunsko predlogo za po ilogo nadrobne razprave. Poslanec Barčič je podal nujno predlogo, glede oproščenja zarad krivega pričanja zaprtega poslanca Tuškana ; nuj nost je b li zavržena. Vnanje dežele. Srbsko-botgarski rmzpor. Poročilo iz Sred ca od 15. t. tli.: Velevlasti so bolgarsko vlado prašale, ali sprejme razsodbo v< jačke komisije. Ni dvombe, da se po-nuiiba sprejme po t tem pogojem, da srbska vojska zapusti vidinsko okrožje.— PoroČ lo iz Carigrada od 15. t. m.: Madji paša je odpotoval v Sredec in spremlja ga general S »kir paša, ki ima nalogo, udeležiti Be vojaškega dela srbsko-bolgarskih razprav. — Poročilo iz Sredca od 16. decembra: Včeraj zastopnikom velevlasti otdani bolgarski odgovor sprejema predlog glede vojaške komisije, vendar želi nekatere predrugačbe in izreka željo, da bo komisija na bolgarske zmage obzir jemala. Bolgarska vlaia naglaŠa, da neutralna meja na srbskej zemlji uže obstoji, i da ne more dovoliti da bi se na bolgarskem ozemlji ustanovila neutralna meja. Vojaška komisij i tedaj za Bolgarijo ni potrebna, vendar vlada spre jema predlog, da dokaže spoštovanje do velevati. Bolgarska vlada je tedi»j pre piićana, da velevlasti sprejmeio te le predloge: Bolgarski poslanec bo imel pri komisiji enako stop njo, kakor srbski. Srlnj: nikakor ne sme vojne zopet zičeti in mora n|e vojska bolgarsko zemljo k malu za pustili. Bolgarska vlada zahteva, da se jej n.iglo odgovori, da se bo mogla porazu meti z M id|id pašo, glede sklenitve miru — »Polit. Corr.» poroča 16. t. w,: Udj m-jnarodne vojaške komisije odpotuiejo dosei-jo svoje namene, skušajo v t tu uničiti naravno in božje pravo, 111 to le v Rvojo korist. Dokaz temu bodi vam zadnji seji mestnega zbora, pazljivo prečitajie uvodni članak v |ednej zadnjih Š evilk »Edinosti«: «N.bjrgoj-Raskovič, in ne boiie vam trebalo druzega nanka, d 1 ob času volitve izpolnite svojo tolžnost. Vsako leto deli sv. Miklavž darove mej dobre, in fibo nosi hudobnim otrokom, ali letos nam je prijazni li^t «11 Soldo», nrinesel sliko svet. Miklavži na meslnej ko i bi, kako po svojih slugih naše mestne očete iz kolibe tira; posebno se v diru odbkuie naš cikorjaš, ki je v diru padel, a nobeden se zanj ne meni. Bog daj, da se vse to uresniči. M. Ž. DOPISI. Siv. Ivan, 8. decembra 1885. — Kolo časa se nepiestano vrt', društva se snu jejo in rastejo, ka kor gobe ob dežeiju. pi tudi ginejo, kakor me^la pred vetrom. Zdrava in poštena obst&jajo in rode s'oj sad, kar |e gnjilega in krivičnega, mora pronašli, kir je tudi naravno. Z iaj j« leto minolo, ko je dru.Uvo Cikoiija marsikaterega okoliSma in tudi mene 7. svojimi zvijačami »jelo. PievidevŠi svojo zmoto, p..sr»-čilo se nam j^ izviti iz teh zanjk, ali mnogo grenkih sem posebno jaz mor d pož'eti. Moji prvi prijatelji, bratje in kumi -o mi hrbet obračal', in moral sem popuni iti *vijo ožjo domovino, in v Lokah na Brkin-k-m si služiti borni kruhek, in kakor ru.o D ivid rem ol žaloval *vo|o zmoto. K.kor meui, tako s- tudi drug m cikorja-šem tii bolje godib-. Ko društvo Cikorija n> doseglo svo j»ga namena pri volitvah, pustilo je svoje Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Ni. Vel. presvitli cesar je poiiaril iz lastnega premoženja f. 100 za popravljanje kapebce v Skopem na Krasu. Ilclelrlfttično prilogo dobi Edinost /, novim letom; priloga bone izhajala vsako soboto in bode stala za naročnike Edinosti f. 1 za celo l-to, za druge pa t'. 1.50, Prihodnjič kuj več o tem. Seja iržaškefira mestnega uvela 16. t. m. PiiČeia se |e seja kakor navadno, namesti ob šestih, še le po polu-sedmih zvečer, ker mestni očetje niso navajeni na točnost, s katero bi morali svojim someščanom lep izgled dajati. Prvo-sedn k je bil g. župan, or. Bazzoni. Po prečitanju in potrjenju zapisnika zadnje seje, naznanil je župan, da |e vdova, gospa Ivana Gidoni, podarila občini mikvoskop, vreden 501)0 gbi., za kar jej je zbor izrekel zahv..|o. Prečitalo se je šs n< koliko zahval, potem pa prestopilo na dnevni red. Prva točka dnevnega reda je bilo naznanilo tniuister^kega razpisa od 15. novembra 1.1, s k iterim se ne dovoljuje ustanovitev mestnega učiteljišči v Trstu. Občinski svetovalec R. Luzzatto zahteva, naj se pr*čita menenje veČine in manjšine šolskega odseka, ker se v prvem predlatra, naj se miniaterska določba vzame na znanja, v drugem pa utok na državno sodišče, toliko bolj, ker se občini krati pravici, katero ima vsak meščan. Govornik pravi, daje glasoval z manjšino; ponavlja potem zgodovino om«njene«a pra-Šanj i in ookazuje potrebo učitelj šča za odgojo učiteljev in učiteljic. On tedaj preoiaua utok na driivno sodišče. Občinski svetovalec Gonsolo pravi: Razsvitljena vlada, katerej je kaj mar za povzdigo omike, morala bi prtštijo obč ne z veseljem pozdraviti, da se to ni zgodilo, to je brdko in obžalovanja vredno. Govornik pravi .* šolski zakon govori enkrat o dopuščanju in drugikrat o potrditvi tac.h naprav, Če se gotovi v zakonu omenjeni pogoji spol-nijo; vlada se t u i I iz tega vzroka na svojo pravico glede potrditve upira. Po skušnjah pa, katere smo si pridobili z državnim sodiščem, ni svetovati do njega se obrnoti, zato je on za to, da se mitusterski razpis le na znanje vzame. Predlo« svetovalca B. Lnzzatto se je potem pri glasovanj zavrgel, in sprejel predlog veČine šolskega sveta, naj se ministerski razpis le na znanje vzame. D uga točka dnevnega reda: Mestno starešinstvo p edlaga, naj se okoličanom, kateri i je toča meseca mnj* t. 1, povzro* čila 22 8U0 gol d. škode, dov-li 300U yol i. podpore, ki j-^ zadostni z o/bom na to, da se je zanje nabralo 2208 gld. in da tunogo noškodovanib ne pot ebnje podpore. Oiičinski svetovil"c g. Naber^o) uaovarja m pravi, da p* škodu mnogo ptemzko cenjena, ker se je škoda po napčnem n <činu c-tiila in se je menda oziralo le na čiste dobo'ik^, resnica je, da prava škoda znaša na 1 tOU.OOO gld. Govornik ne stavi nobenega predloga, ker bi uže tako ne bil sprejet, zahvaljuje pa se zi to unio podporo v imenu poškodovanih. OnČinski svetovalec f. Živec se zlaga s predgovor-nik<>m, tako tu ii obč tiski svetovalec g. Na 'lišek, ki bi rajfii vi tel, da bi se vsa vsota, kef z njo poškodovat.im ne bo pomagano, razdelila mej uboge v okol ci in mestu. Govoril je še občinski svetovalec g. el naš list danas osein dni; zato pa bode imel list prihodnjo sredo in v sredo po praznikih prdogo ter tako odškoinjemo nage čitatelje. Cikorjaš! tatovi Cikorjaš je vse, le nič dobrega. — V Lonjeiju imajo le enega Cikorjaša, ki je morda francoskega rodu. ker se zove kakor nek francoski učenjak (Cousin); ta cikorjaš ima svojega adjutanta. Lonjeici p.i so uže več let jezili se, k^r vsako leto jim ie cekdo pokradel vse kolce iz raznih plotov. — Uprav zarad tega so se sosedje večkrat sumničili in prepirali. Ali te dni so prišli Utovom na sle i. Nekdo je videl goromenjenega c korjaša in njegovega adjutanta. ko sla kradla kolce m je to naznanil žendarmom, kiten so preiskali kaščo cikorjiša in našli tam vse polno pobasanib kolov, v katerih je kakih 8 lonjerskib kmetov spoznalo svojo lastnino. Zandarmi so tatvino naznanili kaznenski sodnij1. Iz takih ljuiij je sestavljena cikorj i, hčerka Progres-in, pa ti ljudje še govore o moralnosti' Uoy«lov iiaralk »Reka« se je pri Gh i are n z i v tU zaril, parnik »Diana« mu je šel na pomoč. Tržaške novosti: Nesreče. 01) letnega čevljarja 4ndreja Stoka iz Krajnevasi so našli na pol mrtvega bbzo Skednja. — Odpeljali so ga v bolnico, ali umrl je uže na potu. — Nek izvošdek je sia dstavil. V krasno o/aljšanej cerkvi -o bili nazočni g. mestni župan in še uva Činovnika magistrata, okrajni komisar. p, «vardjjan iz Montuce, mnogo drugih dubovmkov in vebko ljudstva. P> odpetem »Pridi sv. duh« je bila sv. maši, katero j" Kavalič s krepkim in mil m som p-av spodbudno opravljal. Mor.m o:::e »iti, kar je tudi sam mestni Župan na čast pevskega zbora rek~l, da take*',, p, Iji.kikor v Škednji, v vsej nkolici ni mkier. Ko j-« minola cerkvena sjavnost s petj-in »'IV Deum« in sv. blagoslovom, »kouiem j,» l>ilo res slabo vreme, vendar je bi! prostorni trj pred cerkvo pr-enapol-Ijuds.v,., ki je čakalo novega gosp. nh* "a vesel° pozdravljalo. Ob po u ene so se zbrali gostje p-i pišt uemohMd.i: prva n i pi tu' c t mest |>eg.i ziimuka je veljala novemu župniku i" drnga g. županu Bazzotii-ju in preinii. Skotu m i.jeiM namestniku mons. Šterku, ki j na zt'av|j„ vse fire napil, potem nu uru kje o igimlne llt». P. n. gosp. udje uBralnega društva v Komnu* so uljudno vabljeni k občnemu /boni. krji bo 20. t. in. ob pol 3. uri popoludne v tuk. društveni bralnici. Odbor »Bralnega društva«. Interpelacija »lov. poslancev v deželnem zboru goriškem, zakaj se ne opisujejo pii nekaterih sodnijab na Goriškem zapisniki v jeziku izpraševal ci, je vendar koristila. Tukajšnji višja sodnija je poslala precej v Gorico c. k. svetovalci riše sodnije, g. Filipa Abrama, i'a to stvar preiskuj4 in napake v tem obziru odstrani. N- k mi jben gospod, ki Slovence uže mnogo in mnogo let trpinči se svojo nestrpljl vostjn, ne bo ravno vesel tp preiskave. Ali čas bi bil, da bi \ š,i sodmj i dali zadoščenje enkrat slovenskemu narodu in s takimi nospoiii kategorično postopala. £tru-pene g be velja odstranit. Čas je, da se nam pravica ne viši le na papirju, temuČ tudi v dejanju, Slovenske porote. Tudi zate so se potegiioii slov. poslanci goriškega dež. zbora, ali zahteva, da id vsak porotnik moral biti zmožen obeh dež. jezikov, kaž-tia to, da se na to stvar ne misli s vso resnostjo; nam vsaj se dozdeva, da bi I ila 2 oddelka porotne sodmje lože in bol,«'1 izvestljiva. Pa o tem še kako povemo Iz Feldklrcbua na Koroškem se nam piše dne 12. decembra 1885. Pri ue-našnjei volitvi mestnega starešinstva je bil soglasno izvoljen za mestnega župana gosnod Anton K..stelictrgovec in posestnik v Feldkucbnu, rodom Slovenec iz Male lije, brat občinskemu glavarju g. K. K>-steliru. Čestitamo I Uredništvo in založništvo »Uresovo« v Cel o vel iz iaio je do svojih naročni ov in do slovenskega ra-zumuištva naslednje Naznanilo. Z današnjuu snopićem Končamo peti letnik svojega lista. V preteklih teh letih se je naše slovstvo lepo razvijalo in reči sinemo, tudi krepko puvz iignolo. Ali pri tem opazujemo, da se me i naše razum-ništvo pošilja večinoma le lahko — leposlovno — berilo, a na znanstvo pa se malo da ne popolnoma pozablj i. In vendar nam je znanstvene literature neobhodno potreba, ako hočemo, da ne ostanejo naši klici po domačih srednjih šolah brezuspešni. Ta nedostatek se v nafiej književnosti živo čuti. Mi smatramo tedaj za svojo domovinsko dolžnost, da poskusimo po mo-gočosti tej potrebi ustreči. Zatorej se obračamo do vseh razumniko , kletim je do tega, da se širi in pospešuje med nami tudi znanstvena literatura, z sledečim naznanilom : »Kresu se pretvori s šestim letnikom t \nanstten list. Izhajal bode kot četnletnik koncem vsakega četrth-tia v z'ezkih, najmanj po šest tiskanih p6l obsegajočih, v doseda njej »K esovej»oblik . Obširnega programa nam ni trebi razvijat1. L!st bode uojil kolikor mogoče vse znanstvene strok*', a pii tem se vzlasti oziral na naše domače potrebe. Pričakujemo, da mu ostanejo vsi dosedanji naročniki zves i podporniki in prjatelji. Ako ae Število njegov.b prejemnikov pomnož , tedaj .se primerno tudi listu poveča obseg. Vse delavce na znanstvenem polji pi p: osi ino, naj nam pošiljajo svoje proizvode, da pokuž^mo skupno zvunaiijemu svitu, koliko premore niše ■ azumništvo v raznih znanstvenih strokah. Vsak naj si smatra za svojo čast in dolžnost, os ve d ( č ti sosednji omikani svet, da je n Š jez k že tol ko Ugl-jen in dovršen, da lahko v njem brez vsake zapreke gojimo vhjo znanstveno literatu'0. C-Mia ii-tu ie zi vse leto 3 «ld. brez znižane cene. Klor naroči skupaj 12 i«vo-iov, dobi enega pov h. Naročnina naj se pošlje iisk.rni dnižlie sv. Mohorja vsi kako do 15. marflii 1.188G., da vemo, koliko iz tisov je treba napraviti. iN i neplačnike se pri razpošiljanji n»* i-o ie oziralo. Prvi zvezek VI. letnika izide koncem meseca marca 1886. V Cel vci, 1. lecembri 1885. Uredništvo Iu založil Štvo »Kresovo«. Denarnic-' so prežagall In pobrali iz njih j dragih Kamenov, vrednih četrt milijona" gold. T itovp po v Požuuu zasali. Gledališča pogorelo. V Mnskvi je 7. t m. pred prn;sta\o pogorelo nemško gledališče p polnoma. Nekoliko oprave so sicer osnjn oteli, pu j- vsi pokvarjeni). P idobitve birmanskega kraljestva «e angleški poljedelci nič ne vesela, ker se boje nove in zelo nevarne konknrenc- na žitnem trgu. B rm.inska zemlj i je namreč neizrečeno rodovitna, š-j dosti bolj nego Indija; pšenice se lahko na njej pridela neizmerno veliko in delo je zelo po ceni, in polAg vsega tega tudi izvožnja stane jako malo, ker j-: glavna reka oežele Ira-vadi 1000 milj dabč plovjtna m se za dovožnj o rabijo tudi lahko reke, ki se vanjo stekajo. S pridobitvijo birmanskega kraljestva tedaj An. leži niso ustregli evrop skim poljedelcem. Potres v Algeriji. 4. t. m. po noči je bil v Almenji zeb« hud potres. Mesta Maškara, Blidah in Medeah so veliko trpela, več hiš se j- porušilo. Tri četrti sosfske Msile je uničene, dozdaj so izpod razvalin izkopali 32 mrtvih in 12 ranjenih; več Evropc^v je zasutih. Čudna doktorska razprava je bila v letu l"/78 v Eifurtu, namreč o boleznih katere prevzročujejo predolge pridige. '1 a razprava je bila razdeljena v dve poglavj1. Prvo poglavje je govorilo o trm, kuke bolezni si pii ugar nakoplje, ako predolgo pridiga, in drugo poglavje, k; ke bolezni napadejo poslušalce, ako p-elolgo poslušajo. Ta stvar'je res nekako čudna, u za pie dolge pridige tudi mi ni-rrio posein o uneti. Ljudsko štetje na Nemškem. Po zao njem ljudskem popisu ima Barolin 1 316-182 preidvalcv, pri predzadnjem šieij 1, decembra 18S0 je imel 1,123 608 prebivalci v Tindstvo je toraj narastlo za 200.000 oseb. Mon.kovo ima 260000 prebivaleov, pri -r istlo je v zadnjih 5 letih .'iOOOO duš Skoraj v vseh višjih in manjših mi sinih se je v zadnjih petih letih pomnožilo Število prebivalcev. L'psija je Imela pred petimi leti 1'»9081 duš, zdaj jih ima 170.070, Draž lane so imel* v letu 1880 245.550 <gr-Častje In noouk j • ukazal, da se mora v j nrihodnje 19. november, god Nje veličanstva jcesarice. v splošnih Ijuiskih šolah, meš dai stih šolah, učitelj ščib, gimm/ijih »• rea.kah nepogojno praznovali. D-ž I im šohkuu otilasti'ii se je uKtzalo, naj skrb'", la se ia lan dostojno praznuje. Velika tatvina. Pri iu fII ju G anich stiidter na Dnu. ji 6. t. m. vlomili tatovi. Tržno poroeilo. Kava — malo kuočj", cene nespremenjene, tendetica za niž* cene. Prodalo se je te dni 1000 vr č Rio po f. 44 do 56. 601) vreč SantOH po f. 48 do 5^ GUO vreč Bontliyn pr» f<\ 70 to 80, 300 vreč Java M d. po f. 5G do 63. 100 vreč Portoricu j»o t'. 96, 160 kvintilov kave Ceylon plant po f. 92 io 121. Sladkor. — Vsled poročil iz Nemškega da tam produkciji sladkorja manjša, Ufgo u ruga leta, je začelo Živahnejše pra-šiiije t»o tem blayu in so c-^"e hitro poskočne. D"nes slane sladkor Pile v vreč'h f.2J.50 no 24.50, Melis Pile v vjvčah for. 24.50 do 2575, najfi .ejši sladkor v vrečah f 26.50. Sadje — v dobrem obrajlu. posebno so iskane pomeranČe. Danes «tmejo po-meianče m limoni fr. 2 do 4.50, fitie v vencih f. 12 do 14, rož či l vrste fr. 6 50, opaša f. 23 do 25. cvi b^ f. 12 do 16, Eiem»-fr. 25 io 31. Sultanina f. 27 do 32. Olje — še precej kupčije, ker je ceneje i 0-.1 • l«». Denes ft' ti e namizno olje f. 56 do 77, je i ilno f 37 do 44. Petrolje — š- precejšnji kupčija po nespremenjen« j ceni. Husko petrolje oob «• konkurira in zato ^ cena ne more vzMig-noti. sicer pa imamo uže nekaj mescev sem strašno - In h-• petrolje. DomaČi pridelki — še n ecej obrajtani. — D'iies slao fiž d koks f. 13., botiine«-t. 12, rud-čl f. 10.75 do 11. b^b f. 11. mešan f.S .rn 9.50. M slo stane f. 86 do 97. Žito —• slabo obrajlu no; rusko pšenico lold s z laj uže po f. 8.50 do 9. Les — skoro riob»-ii" kupčije in ni opmia. da se ta kupčija p>ei spomladji popravi. Seno — Še precej iskmo, in stane denes oob o seno o i f. 1.40 do 1.70. Borsno poročilo. Borsa mlahova; pri vsem tem se kuraI diž. papirjev dibro vzirinj^jo in celo ni* prednjpjo. I)unaj«ha Bor«a dne 1H. dicembra Enotni drž. dolg v bankovcih 82 trld 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 • 25 • Zlata renta......109 » t»0 » 5°/0 avgt. . . . . 10i> • 05 • Delnice narodne banke . . 860 • — • Kreditne de^'c« .... 294 »50 ■ London 10 lir sterlin . . 126 • 15 » Napoleon....... u » 9950• G. kr. cekini...... 5 » 99 • Kr. državnih mark ... 61 » 95 • Slovenci! rozor! Nov. izvorno ilustrovan Šaljiv in s i-tirsk list „Rogač pričel node z 'lovim letom izhajati po dvakrat na me9ec in sicer l. in l">. din na Cfli fioii (osem stra- i) velike četvorke. Naročnina 3 v'ld. zi c do leto, 1 gld. 50 kr. z i polu leti in 80 kr. za četrt letu blagovoli naj se pošiljati v upravnistvu »ROGAČA« v Ljubljani, n:t Kongresnem trgu, v R. Kirhischevi hiši. Priporočilo! Eien odrasli dijak, kateri sluzim išče in kauri slovensKe^i pi nem^lcnga je-z Ka zmožen in ludi lafik® govori, s- pri-poro?a kot uČei ca trgovcem. Kdor b ca potreboval naj se v Uredništvu le ca IUta oglasi. 2—2 Trgovina A. Mayer-ja z Pivom v steklenicah naprava na paro LJUBLJANA Cesarsko, Exportno in Bock-pivo v z a b >1 b z 2"» in 5') stekl. 9—52 Žele se zalogarji v večjih krajek. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To pripmfito in naravno zdravilo je pravu dobrodejna pomoč iu ni trubu nm opi h be-Kudi, iia se dokaže njihova fiud'ivila moj Će ne le rubijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu nujtrdovratniše }.elod&ne bolesti. Prav izvrstno vstr^zujo zoper hemorojde, ]>roti boleznnim na jetrih in na rramn, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, /oper buli tok, tiožjast, zopnr seropok ter čisti pokvarjeno kri On« tie precanjftjo samo omenjenih bolez i, um|iak nas oi.varujejo tudi pred v.sako bolezrdjo 34 Prodajajo »u v vseh plavnih lekarmcah na svetu ; za naročim iu pošiljatve pa edino v le-karmci Cristo/nletti r Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetit i G. B. Rnvin, G. R. Farabnschi in M Ratasini. Fina steklenifja stane 3'1 novcev. Varovati seje jiokvarjunih posnetk^r, s katerimi se za volj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-Ijula, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. |l«Mkl)IIOKl c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v T.sru: Via S. Lazzaro I B Prijeten, krtpčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trntu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junloerus co-munis in diŠ čih želj šč napravljeni liker je prijetnega okusa Jako pospeS'ije pr.bav-ljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči. ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na lirb-tnneo Prodiijo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Sibe- __niku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodnjaltvcah likerjev in sladčičarijah. Nepokvarjeni pravi liker s" pozuu po stekl, niči. v katerei je vtisnenu firma, potem po aamahi i grbom in po malem ovitku z autografovano tirmo Uomaiio Vlahov. 23-48-11 B D I N O » 1 Pri delniškem podpornem društvu ie razpisana služba druzega zdravnika. NatanČneji pogoji zvedo se pri predsjedništvu. Nastopiti je z novim letom. Trst, 15. decembra 1885. V. IIoIcih*. p'e«lsedn k. 1WI'ivi(ni nauki In molili «' i u^itnmu kj jjh mora ZIiatl k,lor hoče prejeti sv. birmo, sv. poko-o, sv. obhajilo in sv. zakon, z >vp .p mala kfj'žica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva pn 4 nnvc. vI\ic vec kašlja i Prsni čaj napravljen po lekarnlčarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to sprirujejo mnoga naročila, spričevala m zahval«, ki dohajajo od vseli strani io pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ti i; a j je sestavljen iz samih rastlni In čisti kri ima doh-r okus in velja eli * ?.:ivnj •/., M d ii a n. Otn31«jenu l-Kiirna i/d«d ije tudi )ule 7.*prestenje života in proti madrona j iz suka neke posebne rastline, katerih (uspeh je velik, posebno pri zaprtemt.ru-'. pili, želodčnih boleznih it«l. in se leh <0 uživajo n vsakem Času brez obziru na cJijeio. |']iin ^kalija voljn »O woh| iti—24 i P I a 3 t e rln tudi t i n k t u ra proti u r j i m oceno m in d e b « 1 e j koži — eena 3 plaštrov za kurja očesa ti O £ molelo v — Ena stcklenica tinkture 40 soldov. l\^;a v Trstu v lekarni It o v i m , v Gorici v lekarni C r i » t. o f o I 1 e t, t i in Pontoni 1 v Ajdovščini v leknrni G u c 1 i h 1 m o. V t^j lekarni govori s? tudi slovenski. Zdravilni plašter Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uŽd spr menile v raku, ustavlja še iako ino-i"an glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, Rudnino pomaga v ooleči »h materinskih 1. n. f« letna skušnja ? izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neStevilnih spričulin, kar,.»te s- morejo p«>knzati vsakemu — Jnbira .te le r lekarni 10—24 ltoviM, Corso št. 47. nm Slušajte in strmite! 13..%00 komadov čezramnih rut, popolnoma dovršenih, tudi za nnjveče dame, r v-eh 1 >■ mogočih midnih barvah. sivih, rujavih, črnih, rudečih, modrih, belih, škotskih, turških itd. se proda zarad preselitve po for. 1 komad po t oštnun povzetju odpošilja 11 — 12 Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, Oberdtibling, Mariengasse 31. O j CD -o rs O —i r—« CD >1—4 P co i—i ■<—) , J CD i c_> d ? "t QJ CO -1—i CD = J ca O > o CD i o 1—1 O c_> O C5 • £ S E. « ."S e = £ « o £.2 5L«-* "c. u ? ^ — « ; t) c c • (9 g - o o w | -i 'C •r >'fi ž. a. o = -Z. O) B • - a s -s " « C 3 ^is S •a n « ' p »'S Cl S O > -o a._ CL o. Najboljši papir za cigaretke 9—30 je pristni LE HOUBLON S car t ne pred ponarejanjem. s/ Pristen jo ta papir za cigaretke le, jp ako nosi vsaki listek znamko; „LE HOUIILOV in f dolnjo ž,avarovalno marko ter si-cn ituro. Vsakdo je lahko zdrav In doseže visoko in sree.no starost. ak«i skrbi za zdravo t. Io. Nuj -v i" bolezni prihaja i/, krvi, zato mora vsakdo dobro gledati, da krv idravo ohrani' Po mnogih in dolzih preiskavah posrečilo se nam je napraviti taka sredstva, ki hitro, z najboljšim j uspehom in brez slab h nasledkov kri čistijo, jo jafiijo in obrane v pravem toku. Naš zd a-■ vilni načrt je dobro poznan po množili od.i-' kovanjih. Mi zdravimo z vedno dobrimi nsp. hi nekatere bolezni, ki prihajajo iz krvi (brez živega s r t: b r a), žaostnu » astopke tajnih iniv:id, potem oslabljenostl, kožne bolezai, najbolj stare rane, lišaje, padanje las, trpanje po udih in reumatizam, vse Ženske bolezni, in to z, iinjb iljšim uspehom.Tr^tit/Zoprežerieino po nnši posebni metodi lahko v času jedne ure h'ila-rost ozdravljamo tudi z našimi po najnovejših preiskavah narejenimi zavezami: po daljšem rabljenju zadohi se popolno oz.dravenje. Spre-jemamo vsakovrstne zaupne pisma preskrbljene z opisom dotičnih, kojim treba priložiti znamko za odgovor. Priratna klinika «Freisal,» v Solnogradu (Avstrija). 4 — Konkurenca slepariji s konjskimi Žebrakami! XJ"že 87 let obstoječa c kr dež Ino privilegovana To\arii u /a /e lira li e I ■* korr tliM-rei Lichtenauer-ja udove in sinov razpošilja po svoji d majski zalogi konjskih žebrak 190 ctm. dolgih 130 ctm. širokih, ne- cokončlji e baz-, temne barve. /. ii-v-j5inii krnje', po Poziv častitemu občinstvu! rt«ia velnn. lO.OOO kon'ftdov sukna za gospod'! za )< sen in zimo Naicfiieii komad 47-3 for. nnjdražji 0'7o for. z a opoln o obleko. Sukno je različno barvno: sivo. temno-sivo, rujavo itd takova cena vzbuja začudenje Ni torej čudu, da se je že prodalo, odkar obstoji moj i prodajalni'1!!, neizmerno veliko hluca in da S'jm v prijetnem položaji i o tako nizkej ceni prodajati blago in ves svet i/nenaditi. Kompletna obleka stane najcenfja for. 4 7"» in najdražja for. t> 75. Sukno je i/, čiste volne in še enkrat toliko vredno Sukno zadošča za suknjo, hlače in t-lovnik tudi največjemu in niijuiočnejetnu možu, močno je tako, da je nosi lehko vsak kavalir. l*oi«*milos Radi pomanjkanja časa razpošiljavati se ne morejo uzorci. Iz* rečemo pa javno, da vrnemo vsakemu denar, komur blago ne ugaja Adressa: Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, Oberd6bling, Mariengasse 31 11 —12 v Instnej hiši. G .sp (iiiiir. Picob-ju, b kurničarju v Ljubljani. Na a ihtevanj« potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so nd dobro znani v {Velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati Žili 13—00 Ljubljana, mesec januar 1884 Dr F mil ritez pl Stiichl, c. k. vladni svetovalec in d^Kelno-sanitnet poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega bkarniča-ja Piccoli-ja hitre in prefindne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne hi kdo prišel k meni, ki me nrosi z i jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. \Vlasxish, župnik-katt. Plominj, Primorsko Antirrheumoi nujboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromo ti delavnih čuttiic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr Pastilje santoninske ; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper k'Iiste škatljica 10 kr. 100 koŠč. oO kr. 1000 košč f> gld. 2000 6 gld. Salioilne pastiln oroti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim, prsnim iti vratnim bolečinam, zoper kašelj in liripiivost. škatljica 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašliu, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odriiičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žllčic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila aa zmiraj frišna dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angclu» v I^jul>l|aaii na Dunajskej cesti, kder se naročila takoj po pošli proti povzetji iivršufejo. Čudo obrla! Samo for. 7-75 stoii kod met e od 'lunas izvrstna Vašmtongska R^montoirka i/ pruvog doiible z a ta ili sre-brnog nikla koja s- nateže bez ključa sa spravnim kazalah i si tunko uredjenini nikelovim stroj.m Za gospodje, vrlo nizke cieiie satno for. 8 50 Ista od 13'otnog srebra, kušnna od c k baždarskog ur< da fur. 12. Mamo l'oi*. Ankerovka iz. nnjfinijeg douMe zlata id srebrnog nikla sa 1"» rubina sa kazalom aeknnda na minutu točn . Mamo foa*. Žepna cilin drovka iz najfinij -g francezkog double zlata ib sre-brnog niklii. Ista iz lotnog srebra, kušana od c k. baždorskog ureda, silno pozlačena for. 6 r<0 Ovo ure jesu lino gravirane i gui-lohirane, na minutu točne a za točnOLt 5 god. garantirano Excelsicr h>r*ilarLti Samo for. jedan pi' m t e n iz ti kar itnog zlata sa excelsior brilanti u elegantnih kožnih i sametovih škatuljih. Iz pravog 11 karat-nog zlatu od ces, kr. hnždnrskog ureda ku« šane for. 0-u0. Samo for. 1*80 igla za kravatu iz 6 karatnog zluta sa excelsior lirilanti u vrlo elegantnoj Škatulji po'lstavljenoj sa sametoni. Nnnia for. Jl'RO par nausnicah i/, G karatnog zlata sa excelslor brilanti u linih kožnih sametom podstavljenih ška-t ulja h Iste iz, 13 karatnog zlnta od c. kr. I.aždarskog ureda kušane for. 5 par. Hamo foi*. S Medaljon ili narukvica iz francezkog double zlata su excelsior brilanti vrlo elegantni 2 — 2 Excelsior hribititi jesu poput vode sjajni, tako bliskajući i brušeni, da se nedadu od najboljeg poznavaoca od pravili razlučiti, a za trajnost se jamči. Nuručbe se primaju uz gotov novac ili c. k poštarskiin p uz 'tjem Skladišče satovah i uresah J. II. Rabinovicz I WIEN III. Hintere Zollams'rasse 9 SiiigiMstrii^i1 Nr. 1", zlim ^ohlunoii ReichsapfeL l»i i 11 i I iwi — netilii.i unlv«t»nlne krogljici' zvann, zms ufiio rt1« Ziidnje Imi1, kajti ni skoraj holosnl. ixi ' v koj^j i i te kr tfl.liee ti-ofkiai ne 11 kunil'1 svojemu ^iiiloivornefrii iiipctin. V ii jhujslli boliunlli v k-J ili su je iiiiiopi ilruzili iilm»ll rabilo, seje |«> t. h kiogijlcuh iieSiovilokrut in v /«;r( k atkt-iu Cii^u |i(>poln > ozdriivljei j« Kiitdhiio. Jtdnn SVatlJlca z 15 kn gljictnnl atnne kr. jedrn zaviu-k z 6 aki.tlii-cami 1 ulil. 0 kr |.rl nerrank irano |oli!jnlvi po jmvzelji 1 for 10 kr. (Manj kol juli-n zavit U 8" n« ]>oSilja). DoSlo nam n''Sti:vllo piiitin v kojih hi* kn]Ctvnlcl in ruMIci t- Ii km lic seahvi,Ijnjejo za ozdravljeno iz VHikovrstnlh r.evaml^ imlcziil. Vi-flkd", ki J« lc enk at jmski.8. I ve s ti'ml krogljicumi zd avlti jih pripo-r iCa i oriigltn. gld. 1-60 i zavijanjem vred Kdor jih vzame 10 dobi pdno po vrhu ali se mu pa cena za 10° 0 zniža. Satno z-ira u v«-Jikansk* izoeljave m raz-prodaj-« ^ m o v stanu Ž^brnke to k e nena vadne velikosti in odlične baze tako cei o pro iajuti. Ni stotine pohv-luih pisem j vsakemu na oeled. Ratpofiilji se po poftu nem pov zetji. N'Ugaiaio^e bi igo se hrez ugovora uaz j vzame. Doh'o naj na/i ' 11 na«|o' : 1'fcrJ« - Decken - Fibriks - llaupt - Niedfrlage, Wien, I. Rothenthurmstrasse 14 S Svarilo! ^g VcaceL'a svarimo nred kupovanjem o ' taoih finu, ki se boe javno polniš it sv ie ime in neopravičeno posn^mnjo na^i »no nc». !! Previdnost je potrebna !! ŽELODČNE BOLEZNI je moguče BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pi ači Da si človek izvoli pravi h-k nroti želodčnim boleznini, ptič ni tako hleo. po-snbno diuidenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake i.-ke Večina raznih kipljic, izlečkov itd . katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, nis • nič druzega, nego škodljiva zmes Edini .loruzaleiiiMki hal* xa m si 'o zag'lovil vsled sv> je priprost' sestave, odločno oživljajoče iti Želodčne živee hitro kr.'pčalne ni č pravico prednosti na i vsemi dosedaj v t-j široki poznanimi zdru-vilami. kar doka/uje tudi se vsakim dnevom veče prnšanje no njemu Ta balzam bogat na delujočih snovih kine^k" robar tiare, katera koreiuka je poznana zarad nje m ga ugodnega upliva na prebavljenje ir čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težu vam v želodcu odvisnim od slabega preb vijanju; zato pa pa vsi strokovnjaki in zvedena priporočujejo proti nejeSčnosti. zabasanju. smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proii lienioroidaluem trpljenju, zlatetici in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z. navodom vred stane ao novcev. Hi—5 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v f-kan i G. B ltnrix, ii u Reki v lekarni nI U-dei»tore. dobrega v-p>-ba i i kot vnS znani ledeni dnlzain U<-ji je v iin joj dni? ni mno)iim starim oieblmitn kiv eo storil, flep>nv niff kuj rail ne znupnin onim tako imenovanim nnivoraaln in ]ionioBk> m, vendar sem su odl' i'il si V.iPih kri čistilnih kroidjlo vkupitl, da z njimi prereiirui d 1 I?..letno hoinorojdal o bolezen. In res izpovedal morem, da mi jo VaSe sredstvo p» Htirit''dliviii u?:i-viinjii mojo s^aro bolezen o.lvz»lo ter da gn sedaj mojim znancem gorko prlporit^nin. DopuŠi'aai Vavi, da te mojo vr^tii-o o> javite, ali brez mojega pulnefr-pclnega podpisa iidunl (j. X. V llutfu, 80. februarja IS I. l.e in ntn;, lfi maja 1S&I. U a^i rod i nospod ! Vufle krojtljiee delalo kur Snda, ono neso .'u-\ke d nnini bvalisanlm pomoPkom, teni-viri v resni 1 pridobe zdravje v em, ki iih rabijo. One kroffljieo ki «• m jih o velikonoKi naroČil, Heia skor.ij v o razd 1 mojim /nanccm ili prijatelji m in vsem so pomagile, eelft stare, b'>lnilo in hjriljoS« osobe so p'i njih in aj zdrav je zadobile, »li * saj se je njih h. lehiii'st na bolj S • olirn la. ,lnz Vas vro->im znt i, d i inl jih *e pet zavitkov poSljet'. Zn-hval ujeni se Vam m-Bno jaz in r menoj vsi drogi, ki »gljleain «o ima ■ulivailti, da Pe t ill ni S popol oma i'Zil uvela ter uioia Se kdaj pa zdaj kako v? ti. vendar sa jej Jo ona mlndenifkii uže imi'i- J. Pserhofftr-jRV Ledeni halzam • ...........................IH I-.,■« (fo let i rt. najbolje! pomop k spozllAH proti nz»b|i-nain vsake vrst« kakor tmli protUt ir m raMim Itd . 1 p isodiea 411 kr B lzim za noltanen zanesljiv pom Pek proti mMMM^BHHBBI^^HHB '' '»•lelllU Vriltll, 1 | OS, Živinska esenca ,"i;i,.!U'''"'''J11'"' '""tl ',0" I ^ ii h-'1! IIIMII že Inde u i slabi preiavi. vsakovr-tln-m trženju v dolenjem telesu, taborno riom&6e vraBilo 1 fkicon :'ii wr. Tril0^5°V sok ,ll><<", znano izvrstno zdoivilo »n ■ — proti k it ril hriiavoa I, rBncniu kafitju it i 1 stekleni,:a 60 kr. Amf»rikanskn ma^iln y" 'oranje po udih, . j————■—— najboljši pouioCtk proti protlnu In dru iili reninntlBnlm bolesti"' v nrhtenetn moigu, migreni, narvoanlm xnbo oltm« lilavoliolim trganja v uPesih itd. itd. 1 ift.l. 211 kr. Psttrhnferjeva tannoklninska nomada Uže IIInog let oil /dravnllMlv pripoznaua k it najin lJSe sredstvo za rastje la«. Lojio i,p i.vljaia Pkat-lliea 2 jjnld. Universalni plašter profo4. studeia pnti ■ i ■■■ i i i■■ u—i vsakovrstnim runam, gnjusnltn ulesom, celo proti starini ules« n na nogah, ki se zdaj pu zdaj zn vi«4 odpirijo. proti i'rvu na prstu (l'liigerwnrm Itd. I |r Herbanvjev neuroxylin 1 st kl 1 gld in 1 gld 20 kr. Herbanyjfv apneno-železni sirup 1 stekl 1 gld 25 kr 0xford ke kapljice za zobe 1 sukl.50Kr KrogljiCP Za P8c 1 škntljh-a HO kr T urlstni plašter 1 zavitek 60 kr Pr-h za znoj na nogah 1 škat'j'ca .'o k". i.MMilllk «IIU"tVv .|lil|N<» \ li\ I IJU boLKNi V. DO L K M