Gl ASILO štev. 30 — Letnik IV. PTUJ, 3. avgusta 1951 Cena din 5. Poštnina plačana v gotovint Uredništvo in uprava Ptuj, MLO, 11 aadstropje — Telefon §tev 156 — Čekovni raí un pri Narodni banki Ptuj štev. 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured- nik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Mesečna naročttina od 1. maja 1951 dalje 20 din. celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki so plačali din 156.— za celo leto doplačaio din 52.—. — Tiska Mariborska tiskarna. Govor maršala Tita na Kozari Ob priliki proslave lO-letnice vstaje ljudstva Bosne in Hercegovine v Kne- žicah pod Kozaro je govoril med dru- gimi tov. Tito. Dejal je: Tovariši in tovarišice! Čestitam vam li desetletnici ljudske revolucije, dnevu vstaje — dnevu, ko je naše ljudstvo dvignilo orožje proti okupatorju in hkrati proti lastnim izdajalcem. Zakaj smo mi prišli v tako velikem jtevilu danes prav semkaj, da bi pro- slavili ta yelik praznik ljudstva Bosne jn Hercegovine? Zato, ker je prav Kozara preživela eno od najtežjih In hkrati eno od najslavnejših epopej v zgodovini naših narodov; zato, ker je Kozara med vsemi našimi kraji na prvem mestu po številu žrtev, ki jih je dala za osvoboditev naše države, a tudi po svojem bogatem prispevku k splošnim naporom vseh narodov, ki so se borili proti fašizmu. Ljudstvo Kozare lahko danes s ponosom gleda na svojo slavno borbo, saj mu ni treba biti žal žrtev, ki jih je dalo, saj je inie Kozare znano širom po svetu. Naša dežela je znana po svojih nadčloveških naporih in borbi — in po vsem svetu jo cenijo in ljubijo vsi na- predni in progresivni ljudje, cenijo jo po žrtvah, ki jih je dala in po naporih, ki jih danes d«la, da bi zgradila boljše in srečnejše življenje. Bosna in Hercegovina imata posebno mesto v velikem osvobodilnem boju naííh narodov. V Bosni in Hercegovini se je ljudstvo med prvimi dvignilo proti fašizmu, ne da bi obupno branilo svoje lastno življenje, temveč da se resno, vztrajno in nenehno, ne meneč se za žrtve, s puško v roki bori proti okupatorju in proti domačim izdajal- cem za boljšo in srečnejšo prihodnost. Ljudstvo Kozare in ljudstvo vse Bosne in Hercegovine je med tistimi, ki so najhuje izkusili krvniško roko Paveliča in njegovih doglavnikov. Ljudstvo Bos- ne in Hercegovine pomni in bo pomni- lo stoletja, kako strahovito je moralo trpeti, da bi obranilo svojo neodvisnost, d» bi obranilo svojo državo In da bi si lahko ustvarilo boljše življenjske pogoje. Pomen Besne in Hercegovine je tudi y tem, da je bilo tukaj ustvarjeno jedro naše slaATie ljudske armade, da je bila prav tukaj ustanovljena tudi naša ljudska oblast, naš Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije. Naše enote so se borile po vsej državi. Takrat, ko smo bili pod pritiskom moč- nejšega sovražnika, smo se morali umakniti iz Srbije; odšli smo v Bosno, Tie da bi se v bosanskih gorah skrivali, temveč zato, ker smo vedeli, da so v Bosni ljudje smeli in sposobni, da se bore, s katerimi se bomo skupaj odloč- no upirali okupatorju. To, kar smo pri- čakovali, smo tudi doživeli. V Bosni in Hercegovini, tam ob vznožju Grmeča, so bile izročene prve zastave našim proletarskim brigadam, v Bosni in Her- cegovini se je pomešalo orožje partiza- nov in ljudskih vojakov iz vse države. Tu so bili sinovi Srbije, sinovi Cme gore, sinovi Hrvatske in Slovenije, sinovi vseh naših narodov, ki so se skupaj borili, da bi izgnali okupatorja iz naše države ter uničili stari sistem, zlasti Pa fašistični sistem na Hrvat- skem, ki je nosil v sebi srednjeveško mračnjaštvo in propast ljudstvu. Danes, tovariši in tovarišice, kot je že tu povedal tov. Pucar, so ljudje, ki nam oporekajo borbo, ki smo Jo vodili. So taki, vendar pa mislim, da ni danes na zemeljski krogli po vsem tistem, kar vedo o naši državi, poštenega človeka, ki bi mogel verjeti klevetam in pro- pagandi, da naše ljudstvo ni dalo tako dragocenega prispevka Združenim na- rodom v borbi proti fašizmu. O tem ne bi rad danes govoril. Rad bi samo ome- nil nekatera druga vprašanja, ki so zanimiva za našo državo. Prvo vprašanje je naša državna iz- Sraditev. V svojih naporih pri graditvi naše države, pri graditvi socializma, smo imeli zelo velike težave. To so bile težave različnega značaja. Ena najtežjih ie bila v tem, da nismo Imeli po vojni liCesar drugega kot edinole trdno voljo, Visoko moralo in svoje mišice, da gra- ííimo nekaj boljšega kot je bilo prej. Toda prav ta trdna volja, ta visoka »«orala, ta lastna sila, ki je v našem Uudstvu, je omogočila, da smo prebro- 4ili prva leta največje težave in po- stavili osnovne temelje za nadaljnje ^elo, za nadaljnji razvoj naše države. 'Razumljivo je — to moram že stotič l^oudariti, — da smo bili v tistem času, 1946. in 1947. leta navzlic neka- terim manjšim nesoglasjem vendarle S'oboko prepričani, da bomo v svojih í'^^Porih dobili pomoč od Sovjetske vlade vlad vzhodnih držav, s katerimi smo v najtesnejših odnosih, prepričani, ^^ bomo dobili podporo, ki je potrebna '.^ki državi, kot je bila naša, v kateri bilo vse porušeno, požgano in uni- teno, v kateri je padlo 1,700.000 člove- ^kih žrtev, da bi lahko drugi bolje ži- j'^li. Zal pa tu nismo naleteli na рот »■ebno razumevanje. Naleteli pa smo na '^^'iaj drugega, na nezaslišano stvar — JI® to, da je s te strani zagrozila po- jmovna nevarnost naši svobodi in ne- ^^tvisnosti. Hoteli so zasužnjiti našo j^Y^vo, hoteli so napraviti, da ne bi svobodna, hoteli so napraviti iz nje satelita, ki nima svoje lastne volje, ki nima pravice razpolagati s svojimi bogatimi dobrinami v svoji lastni de- želi. Mi, ki smo bili in ki smo danes na mestu, na katerega ste nas vi po- stavili, smo slišali glas ljudstva, vedeli smo, kaj naše ljudstvo misli, in ne glede na to, kakšno reputacijo smo uživali mi voditelji pri njih — a uži- vali smo glas dobrih revolucionarjev, kakor .so sami dejali — mi nismo sle- dili njihovi volji, ki nas je hotela spremeniti v svoje zveste hlapce, tem- več glasu ljudstva. Povedali smo, da mi ne bi bili komunisti, da ne bi bili dosledni borci, če ne bi ljubili svojega ljudstva in če bi dovolili, da bi bila naša država njihova kolonija, njihov satelit. Da smo pravilno ravnali, je dokaz tudi naša navzočnost na tem kraju. Da nismo pravilno ravnali, mar bi bilo danes tukaj z nami sto tisoč ljudi? Da nismo pravilno ravnali, mar bi smeli hoditi skozi vasi in mesta, sesta- jati se in razgovarjati z ljudstvom, iti med ljudstvo in ga vpraševati o njego- vem življenju in potrebah? To delamo zato, ker ljudstvo v nas veruje, in to bomo vedno delali, saj je to napisano tudi na revolucionarni zastavi socializ- ma. Samo svojemu ljudstvu moreš in moraš zve.sto služiti, če hočeš biti res- nični intemacionalist; tisti, ki ne služi svojemu ljudstvu, ki ne sliši glasu svojega ljudstva, ki noče predvsem živeti za svoje ljudstvo in mu ustvarja- ti srečnejše življenje, tega ne moremo imenovati internacionalista, saj ta mora še manj želeti dobro in srečo drugim narodom. Potemtakem nas ne bodo vse klevete, kijih sipljejo na nas, odvrnile s poti! Glejte, te dni je znani voditelj So- vjetske zveze Molotov našel za potreb- no, da je šel na Poljsko in imel tam obrekovalni vojnohujskaškl govor, na- perjen predvsem proti naši državi in njenemu vodstvu. Povedal vam bom, zakaj nas je napadel; vendar bi vam prej še rad pojasnil, zakaj je odšel prav na Poljsko, v tisto Poljsko, proti kateri je leta 1939 pošiljal svoje enote isti čas kot Hitler, v tisto Poljsko, proti kateri je bil парегјев -njegov pozdrav- ni govor Ribbentropu, ko mu je če- stital k velikim uspehom fašističnih tolp na Poljskem, — v tisto Poljsko, ki ni videla skoraj nobene pomoči, ko je bila Varšava spremenjena v prah in pepel, skratka v tisto Poljsko, ki danes ječi kot satelit in kot oku- pirana država. Tovariši in tovarišice, šel je v to Poljsko zato, ker jim tam, ne cveto rože, zato, da bi zagrozil, zato da bi povedal Poljakom, kaj jih bo čakalo, če bi se drznili slediti pri- meru Jugoslavije. Ta grožnja, ki jo je lam naslovil na vas, se tiče predvsem poljskega ljudstva, ker bi moral po mojem mnenju vendarle vedeti, da se ne bojimo groženj. Gn to tudi ve. Seveda je bila v tem njegovem go- voru naša država zasuta s kopico raz- nih klevet in najhujših žalitev proti vodstvu naše države. Po starem običaju nas Je imenoval vohune in zločince, ki ubijajo svoje ljudstvo. Toda v tem nji- hovem obtoževanju, da smo zločinci, ne vidim nič drugega kot željo, da se pri- krijejo njihovi zločini. Oni ubijajo po Albaniji, Bolgariji, Madžarski, Romu- niji, Poljski in Češkoslovaški, a da o Rusiji sploh ne govorim. Seveda, če je tako, tedaj Je treba nas obtožiti, da ubijamo, da bi se na ta način nekako njihova dejanja prikrila. Koga od in- formbirojevcev pa smo do danes ubili, koga smo uničili od te peščice bedne- žev, ki bi jih lahko štrli v prah? Niko- gar! Zakaj bi ga ubili? Naj dela — naj gradi socializem in premišljuje sam o sebi. Kakšno moralno pravico ima Molotov, da nam meče v obraz obtožbe, da smo zločinci, da ubijamo ljudstvo in s kakšno pravico govori ta. ki je eden od glavnih voditeljev države, v kateri se izvaja nezaslišani zločin genocida, v kateri se imičujejo celi narodi pred očmi vsega sveta? Kje je nemška re- publika v Povolžju., v kateri je živel eden od najsposobnejših narodov? Ta je v sibirskih tajgah! Kje Je tatarska republika s Krima? Ni je, v Sibiriji je, zginila je v tajgah in močvirjih! Kje so Čečeni s Kavkaza? Ni jih, izgnani so s tistih hribov, kjer so se stoletja o- rili kot svoboden narod za svojo svo- bodo; zginili so v Sibiriji, pogoltnila jih Je velikanska sibirska tajga in tam morajo postopoma umirati, ker Jim kli- ma ne prija. Kje so tisoči in desettisoči državljanov Estonske, Letonske in Lit- ve? Ni jih, vsak dan Jih vodijo v Sibi- rijo, da bi v najhujših razmerah tam delali in izginili z obličja zemlje. To čaka vsako tisto državo in vsak tisti narod, ki dovoli, da bi jim sedli za vrat. Kdo je torej zločinec, kdo izvaja genooid in kdo uničuje narode in se ukvarja z množičnim ubijanjem? To ni težko odgovoriti, xato nimajo nobene moralne privice, da bi nam vrgli tako žalitev v lice. Toda njim je to potrebno za notra- njo uporabo nasproti svojim satelitom, da bi nas prikazali kot strašne zveri, ki žrejo ljudi. Vendar pa s tem ne bodo imeli sreče ne v drugih državah, pa tudi ne v Poljski. Poljski narod jih ne ljubi n Jih ne bo nikoli ljubil. Poljski narod ima že stoletja slabe izkušnje z njimi. Stoletja se Je boril, da bi bil varen življenja pred njimi in pred drugimi. (Nadaljevanje na 2. strani) Pred obnovo vinogradov in sadovnjakov Vinska trta in sadno drevje zavze- mata v hribovitih predelih ptujskega okraja važnejše mesto v kmečkem go- spodarstvu, kot pa poljedelstvo v rav- ninskem predelu Dravskega polja. To se sicer nerado priznava, vendar je temu tako. Zlasti haloški predel hri- bov, ki so zasajeni z vinsko trto, ni primeren, ali pa je le v malih prime- rih za druge kulture. Saj zavzema vin- ska trta najslabše zemlje (lapor), strma pobočja in težko dostopne vzpetine. Od- plavljanje zemlje je močno. Na položa- jih, kjer se ponovno obnavlja vinograd, najdemo samo 40—60 cm rahle zemlje, ki je bila zrigolana pred 40. leti pri prejšnji obnovi vinograda. Deževje in motika sta spravila skoraj 50 cm de- belo plast zemlje v dolino. Tukaj se res vrši smisel pesmi, ki jo pojo ob kapljici vina: »Hribčki ponižujte se, dolince povišajte se«. Sadjarstvo ptujskega okraja moramo deliti v uspešno sadjarstvo in v sa- djarske predele, kjer raste sadno drev- je ob skromnih prilikah. Sadjarstvo na levem bregu Drave ima vse pogoje za svoj î-azvoj in bo lahko donašalo naj- večje gospodarske donose. Ponekod ti donosi že nastopajo in so tembolj vid- ni, čimbolj kapar uničuje sadovnjake ekstenzivnih gospodarstev. Sadjarstvo desnega brega Drave, zla- sti haloški predel sadovnjakov pa ima težke pogoje za intenzivno obdelavo. V teh predelih je najti za obnovo sa- dovnjakov malo položne, zapadne in severne lege, kjer bo možno dati dre- vesu gnojenje in ostalo oskrbo, kot to zahteva vsaka naša kmetijska rastlina. Brez oskrbe nam ne more nobena in- tenzivna rastlina prinašati trajnih go- spodarskih koristi. Doba ekstenzivnega sadjarstva je minila Vsi se moramo zavedati, da je doba ekstenzivnega sadjarstva minila ravno tako, kot je to bilo v letih okrog 1890, ko je trtna uš, peronospora, oidij in ne bodo pričakali plodu. Vedo pa naj nasitop drugih številnih bolezni in škod- ljivcev začel uničevati trto. Sadjarji, ki nameravajo vsaditi sadno drevo v majhno janùco in čakati na njen rod, brez oskrbe; brez gnojenja in škroplje- nja, naj opustijo namero sajenja, ker tudi to, da bo sadje najrentabilnejše prav kmalu, ker bo malo pridelkov in veliko povpraševanje po sadju. Vinogradništvo in sadjarstvo ostaja- ta glavni intenzivni panogi v vsem ptujskem okraju, Zato se vrže mrzlič- ne predpriprave za obnovo. V delo so vključeni vsi zavedni vinogradniki okraja, katerih glavna naloga je, pri- kazati zainteresiranim nujnost obnove. Pred mesecem so se vršili sestanki v raznih predelih Haloz in Slovenskih goric, kjer se je razpravljala problema- tika sedanjega stanja nasadov, načini obnove, viri sredstev za pomoč pri ob- novi itd. Pokazalo se je koristno sodelovanje obstoječih podjetij za odkup vinskega pridelka. Ta se zavedajo, da je njih naloga pomagati pri obnovi z vsemi spto- sobnim strokovnim kadrom, z raz^Kjlož- Ijivimi krediiti, z ustanovitvijo nasadov (matičnjakpv, trsnic) itd. Jasno jim je, da bi morala prenehati obstajati, čim bi zmanjkalo pridelka,. vina. Upati je, da se bodo ptujski vi- narski zadrugi, ki je začela aktivno sodelovati pri akciji za obnovo, pridru- žila z vso aktivTiostjo še ostala pod- jetja. . Obnova vinogradov in sadovnjakov ne bo lahka stvar. Stroški za obnovo 1 ha vinograda so predvideni pri da- našnjih cenah na preko 200.000 din. Po- trebno je najti možnost pomoči v stro- jih, razstrelivu, sadikah, kompostu in desetine drugih stvari, ki so potrebna za vsak jwsamezni ha obnove. Ako na- meravamo obnoviti letno vsaj 130 ha zemljišča, bo potrebno pridelati vsaj 780.000 prvovrstnih cepljenk. Trsnice bodo morale v tem primeru cepiti 1 milijon 500.000 do 2,500.000 podlag (30 do 50 odst. uspeha). Matičnjaki bodo morali v tem primeru pridelaiti do 3 milijone pfvovrstnih ključev. Sedanja površina matičnjakov OLO Ptuj znaša samo 11,74 ha, torej bo tudi matičnja- ke treba še povečati. Pridelek sam pa morajo matičnjaki povišati na 200.000 la. kjučev po ha, zato je treba vso slcrb obrniti na proizvodnjo v matič- njakih, ki so ključ za obnovo. Brez zadostnega števila ključev amer, podlage ne bo dovolj cepljenk za sa- jenje. Ce bomo matičnjake puščali v nemar, bodo temelji trte (amer, podla- ga) slabi in vse novo vinogradništvo bo breme bodočemu gospodarskemu razvoju, nam, ki smo obnovo vršili, pa trajna sramota. Osem trsničarskih obratov bo že le- tos dalo za obnovo vinogradov preko 300.000 la. cepljenk. Novi nasadi naj bi bili zasajeni samo s 6000 trsi po ha, ter moremo s pridelamimi cepljenkami obnoviti spomladi 1952 do 50 ha vino- gradov. V primeru, da bi sadili bolj gosto, bi rabili seveda mnogo već cep- ljenk, oziroma bi obnovili manjše po- vršine vsako leto. Za obnovo vseh površin, kjer se pri- deluje prvovrstno vino, je potrebno jw- večati obstoječe trsničarske obrate, da bodo kos svoji nalogi v bodočih 10, do 15. letih obnove vinogradov. Učinkovit ukrep kmet. poverjeništva v Ptuju v združitvi vseh številnih privatnih trs- ničarjev v Trsničarski svet Juršinci nam daje že letos večjo garancijo za kvalitetnejšo proizvodnjo cepljenk. Po- samezniki so cepili 2—3 sorte, v bodoče pa bo samo vsak le po eno samo sorto. Tu imamo sortno- zanesljiv trsni mate- rial, ki je pogoj za kvalitetno obnovo goric. S tem v zvezi se urejajo matič- njaki in izločujejo v strnjenem nasadu poedini trsi druge sorte. Ustvarja se zanesljiv material v pogledu podlage, kar do sedaj v mnogih primerih ni bil slučaj in zato toliko slabih izkušenj in slaborodnih nasadov. S tem se vrši se- lekcija rodnih trsov za pridobivanje cepičev. Jasno je, da mora biti tudi posve- čena stroga skrb kontroli nasadov, ker jim je poverjena tako važna obnovitve- na naloga — proizvodnja trsnega ma- teriala za 50-letno kulturo. Slabe sa- dike v vinogradništvu (seme м 50 let!) je najdfažje seme v kmetijstvu, zlasti še zato, ker je rigolanje zemljišča dra- ga stvar. Strokovni kader v matičnja- kih, trsnicah, selekcijskih krožkih in pri rajonizaciji, mora biti najkvalitet- nejši, strogo vesten in natančen, če hoče koristno vršiti svoje delo. Zave- dati se pač mora, da bo trta mnoga desetletja s svojim bogaitim pridelkom kazala njegovo znanje in vestnost. Na- sprotno pa bo brezvestni trsiiičar gra- jan skozi desetletja od vinogradnikov, ki so njegov slab trsni material sadili. Enako bedo graje in hvale deležni vsi, ki svetujejo in pomagajo pri sedanji, drugi obnovi naših vinogradov. Pri obnovi vinogradov v Halozah se postavljajo prav posebni problemi. Tu so terenske prilike, komunikacije, pre- skrba z vodo, preskrba živine s krmo in steljo, in preskrba ljudi s prehram- benimi artikli tako svojevrstne, kot menda nikjer drugje v Sloveniji. Motiko bo moral nadomestiti plug Terenske prilike bo v mnogih pri- merih treba prilagoditi možnosti obde- lave z vprežno silo. Na večjih kom- pleksih je nujno treba odstraniti mo- tiko in jo nadomestiti s plugom. Marsi- kdo bo zmajal z glavo ob teh mislih. Pa bo šlo, mora iti. Prepričani smo, da bo bodočih 50 let, za dobo, dokler bodo trajali obnovljeni vinogradi, tudi nastopil čas znižanja cen vsem kmetij- skim pridelkom, seveda tudi vinu. Te- daj bo gospodarsko aktiven samo tisti vinograd, ki bo proizvajal najlažje — najcenejše. Vinogradniki v radgonskem predelu goric z blagimi nagibi, bodo svoje vinograde orali, branili, škropili z vprego, motorko itd., pridelovali bodo količinsko in kvalitetno večji pridelek od haloškega področja. Ročne delovne sile bodo rabili za 1 ha vinograda 80 do 120 dni, dočim bi pri sedanjem na- činu dela bilo potrebno še vedno 220 do 300 dni. Vzemimo srednje številke: 250 dni za obdelavo, 3000 lit pridelka, plačilo za 1 dan dela 30 lit. vina, 100 dni za obdelavo 3000 lit. pridelka, pla- čilo za .l dan 12 lit. vina, ki ga pridela vinogradnik. Standard vinogradnika je viden v navedenih številkah, ko pride- lata enako količino vina v različnih pogojih obdelave. Vprežno delo za ora- nje znaša malenkostno vsoto stroškov. Pa še nekaj je poudariti pri tem: kdor zemljo prekopava z motiko, dela su- ženjsko-težko delo trpina, dočim sodi uravnavanje pluga že med strojno delo kulturnega človeka. Potrebno je mnogo razmišljati o tem in odvreči trenutne predsodke. Olajša- ti je treba težo dela, odstraniti izpira- nje, predvsem pa odplavljanje plodne zemlje iz goric na nižje ležeče lege, liosaditi manj trt, pa te dobro oskrbo- vati in jim dati več sonca. Zboljšanje standarda vinogradnika ni odvisno od količine pridelka, temveč od ostanka po odbitku proizvodnih stroškov. Letos- imajo mnogi vinogradniki sla- be izkušnje z gostimi nasadi vinogra- dov. V teh nasadih sta peronospora in oidij uničila polovico in več pridelka. V redko saj enih nasadih to ni bil slu- čaj. To izkušnjo ne pozabimo pri bo- doči obnovi. Sadili bomo 1,30 do 1,50 m vrste od vrste, v vrsti pa vsaj 120 cm trs od trsa. Nadalje bo treba rešiti vprašanje cest oz. kolovozov do vsake vinograd- niške parcele. Sedanji način prenaša- nja gnoja in drugega materiala v košu bo treba olajšati z vozno cesto vsaj do parcele. S tem bo mnogo ožuljenih ra- men in hrbtov ostalo zdravih. Nič manjše važnosti ni preskrba vi- nogradov z vodo za škropljenje. Več- krat stojimo ob kapu strehe, ko lije deževnica pred našimi očmi v dolino in odnaša gnojno zentüjo iz vinograda. 2e naslednji dan pa nosimo to vodo nazaj na hrib za škropljenje vinograda. Mar ne bi bilo dobro, če bi z žlebovi ujeli deževnico, jo speljali v skopano in morda utesnjeno jamo — cisterno in s tem prištedUi trud in stroške nošnje vode na hrib. Donos vinogradov je vsako leto manjši Sedanji pridelki grozdja padajo leto za letom, sicer res tudi zaradi starosti vinogradov, vendar je to rapidno pa- danje donosov v glavnem vzrok sla- bega ali nikakšnega gnojenja. To slabo stanje traja že več kot 10 let. Misliti je treba, na gnojenje obstoječih vino- gradov, da bi dvignil pridelek na 1 ha vsaj za 10 hI vina. To je dosegljivo, obenem pa tudi najbolj rentabilno. S tem si bo vsak vinogradnik ustvaril kredit za stroške obnove enega dela vinograda, ki je že opuščen. Vse redke nasade je zasejati po prvi kopi z lu- cerno in počakati vsaj 3 leta do obno- ve. Lucerna bo dobro zalegla v živino- reji in povečana količina gnoja bo omo- gočila pripravo potrebnega komposta za obnovo vinograda. Brez obilnega gnojenja s kompostom, zlasti v strmih predelih Haloz ne bo obnova kvalitetna. Nič manjša naloga je sestaviti pra- vilni trsni izbor. Brez navajanja imena sort, ki pridejo v poštev je treba po- vedati, da se bo-v bodoče izplačalo sa- diti le sorte, ki dajejo najkvalitetnejše vino. Trenutna neuravnovešena vinska trgovina naj nas ne zavaja v saditev maso\'nih sort, še manj pa saditev šmamice. Dobro se bodo prodala samo kvalitetna vina. Več zanimanja mora- mo posvetiti pridelovanju namiznega grozdja, zlasti.za čase, ko bo odpoveda- lo sadje. Obstoječi matičnjaki so zasajeni s podlagami, ki odgovarjajo potrebam okraja. Novi nasadi matičnjakov mo- rajo biti brez Rip, Portalis, ker je v obstoječih nasadih te podlage dovolj, Povečati se morajo nasadi Kup. G. 9, Rup. monticole in Beri. 5 BB. Organizacijo za obnovo vinogradov in sadovnjakov v okraju so prevzeli OLO, OZKZ in Vinarske zadruge. OZKZ je pričela organizirati odseke pri KZ na vsem terenu. Tako bo vzpostavljena veriga delavcev po vsem terenu do po- samezne parcele, ki se bo obnavljala. Potrebno je, da si postavimo enotno smer obnove z enotnim trsnim izborom. Na terenu se vrši rajonizacija in in- ventarizacija vinogradniških površin, da se olajša delo obnovi in pravilno usmeri proizvodnja cepljenk v trsnicah. Istočasno se pregledujejo površine, ki pridejo v poštev za napravo sadnih plantaž. Vso to delo so le predpriprave za obnovo, ki bo sledila takoj, ko bo tudi ves teren uvidel potrebo obnove. Sicer so zadnji sestanki na Turškem vrhu, Cirkulanah, Podlehniku, Leskov- cu, Juršincih in drugje, pokazali veliko zanimanje vinogradnikov za obnovo vinogradov. Navedene ovire In težave v obnovi, ki so jih navajali vinograd- niki, so v proučevanju na odločujočih forumih in je pričakovati,v uspeha. Se- stanki in poučna predavanja se bodo vršila pozimi v posameznih krajih, kjer se bo podrobneje nakazala smer ob- nove. Novak France. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 3. avgusta 195j Pred odkupom žita Znano je, do bodo letos pridélovalcl prodajali obvezne količine po posebno ugodnih pogojih. Medtem ko so lani pre- jeli za kg pšenice pri obveznem odkupu le 4 dinarje in prav toliko bonov, prej- mejo letos 7 dinarjev in toliko botiov. Seveda pa je treba pri tem opozoriti na določbe odredbe o odkupnih cenah za bela žita, ki pravi, da se po omenjeni ceni plačuje samo pšenica z določeno hektoiitrsko težo in z določenim maksi- malnim odstotkom raznih primesi. Za žito slabše kvalitete pa se seveda cena zmanjša. Ze z ozirom na postavljeno ceno in bone se letos izmikanje obvezni oddaji z namero, da bi kasneje na pro- stem trgu z žitom špekuliral, pridelo- valcu prav gotovo ne izplača, zlasti se, če pomislimo, da se cene pšenice na pro- stem trgu v Vojvodini že približujejo ceni v obveznem odkupu. Tako je cena pšenice na prostem trgu ponekog že padla na 25 dinarjev za kg, državna odkupna cena pa znaša skupaj s pre- rečunano vrednostjo odkupnih bonov za delovne zadruge 26.50 dinarjev, za privatne proizvajalce pa 20 dinarjev. Upoštevati je pri tem seveda treba, da bodo žitne cene v Vojvodini odločilne tudi «a naš tr«. Pridelovalci se тпогајо polog tega tudi zavedati, da so jim bili letos razen odkupa belega žita, koruze in masti sproščeni vsi drugi odkupi in da lahko z vsemi ostalimi pridelki po- polnoma prosto razpolagajo. To velja zlasti še za krompir, ajdo, proso, fižol, kar je bilo lani Se vse pod obveznim odkupom. Tako jim bo letos obvezna oddaja žita nedvomno mnogo lažje bre- me, ki je pa v današnjih razmerah še neizbežno. Nova proga Doboj—Tuzla Pretekli teden je bilo v Doboju slav- nostno zborovanje, ko je bila izročena prometu narmalnotirna proga Doboj- Tuzla, dolga 58 km. Na mitingu je go- voril minister zvezne vlade Todor Vu- jasinovič kot predsednik Sveta za pro- met in zveze. Po zborovanju je na- tančno ob 13. uri pozdravilo razstrelje- vanje mirt v dobojskem kamnolomu od- hod prvega posebnega vlaka v Tuzlo, V7x3olž proge so povsod slovesno spre- jeli prvi vlak. Ob 18. url pa je bilo po prihodu vlaka v Tuzlo tudi tam veliko zborovanje, na katerem so govorili f lan Politblroja CK KP Bosne in Her- cegovine Pašaga Mandič, organlzafcijski sekretar CK KP Bih Cvijetan Mijatovič in minister Todor Vujasinovič. 80 odst. popust v okrevališčih državnih podjetij Delavci, ki so na letnem dopustu v pbčitnižkih domovih državnih podjetij, glavnih odborov in centralne uprave Zveze sindikatov Jugoslavije, lahko plačajo stanovanje in glavne obroke hrane z denarnimi kuponi z industrij- skih potrošniških nakaznic ter denar- nimi boni za nakup živil s popustom 80%. Podjetja bodo zahtevala regres, kakor je bilo že pojasnjeno v rešitvi o spremembah in dopolnitvah odločbe o prodajnih cenah za penzion v pen- zionskih gostinskih obratih državnih gostinskih podjetij. Re.šitev o izrabi dopusta 80% v po- čitniških domovih podjetij je izdal Svet za blagovni promet vlade FLRJ. „Osojnikov" sadovnjak je bogato obrodil Letos bodo pridelali v starih nasadih povprečno po 9 kg na drevo ali skupaj 7O.50Okg. Povprečni donos bo znašal že dva vagona na hektar, V Orešju bodo breskve rodile tudi po 30 kg izvrstnega sadja na drevo; sadjarji so že med le- tom odstranjevali posamezne slabše sa- dove. Na hesktaru raste 1262 dreves. uiamo, da bo drevo rodilo kilogramov sadja, bodo pridelali 25.240 kg breskev na ha. To pa je začetni do- nos mladih nasadov. Zagrebška plan- taža na Milerjevem bregu (okrog 32 hektarov) dosega po šest vagonov iz- vrstnega sadja (predvsem hruške) na ha. Ce računamo, da povprečni donos krompirja pri nas ne dosega niti dva vagona na ha ali le po 15 stotov pše- nice, spoznamo, kaj pomeni plantažno sadjarstvo. Pri tem bi seveda ne smeli pozabiti, da naše prve plantaže dajejo devize, ki jih ne moremo več prejemati za jabolka, ker so skoraj vsa okužena po kaparju. Zgled zadruge Osojnik je začel vleči; posamezne zadruge, pred- vsem vinogradniške, so začele usta- navljati plantaže nizkodebelnega drev- ja To je osnova našega bodočega sa- djarstva. Silne nevihte v Bauki Prejšnji teden so v severozahodnem delu Bačke divjale nevihte s tako silo, da so ruvale, podirale in lomile drevje, razkrivale hiše in jKJdirale tudi neka- tera gospodarska poslopja. V kulskem Ш odžaškem okraju je padala kot jajce debela toča in so bili ledeni kosi težki tudi po 200 gramov. V teh dveh okra- jih je toča uničila nasade koruze ih sončnic in tudi mnoge vinograde. Naj- večja škoda je bila v vaseh Crvenka, Lipari, Vasiljevo, Srbski Miletič, Bački Brestovac in Doroslovo. Ljudje in ži- vina, ki jih je huda ura doletela na polju, so bili ranjeni od toče. Takega neurja in take toče prebivalci že dolga leta ne pomnijo. Hudourni oblaki so se premikali od zahoda proti severovzho- du. V nekaterih krajih so bile poti in ceste na visoko obložene s polomljenim drevjem. Med nevihto so bila poškodo- vana tudi nekatera skladišča za žitne zaloge. V letošnjem letu 52 novih zadrug Po podatkih republiških Svetov za kmetijstvo in gozdarstvo je bilo v le- tošnjem letu ustanovljenih 52 novih kmečkih delovnih zadrug, v katere je včlanjenih nad 4500 gospodarstev z 9500 ha zemlje. Najvèê zadrug (37) je bilo ustanovlje- nih v Makedoniji. V prvi polovice letošnjega leta je bilo na novo včlanjenih v že obstoječe za- druge nad 4500 gospodarstev z okoli 18.000 ha zemlje. V nekaterih okrajih (Bosanski Samac, Bosanska Dubica in Bijeljlna) pa je več kmetov izrazilo željo, da bi se vključili v ekonomsko najmočnejše zadruge v okraju. Jndija in naše zadružništvo Indijska vlada se je obrnila na vlado FLRJ s prošnjo za informacije o našem zadružništvu. Indijska vlada se pred- vsem zanima za tipe naših zadrug, za organizacijo dela v zadrugah, za razne zadružne probleme ter za uspehe, ki so jih dosegle zadruge v našem kme- tiist\-u. Indij.ska vlada je hkrati pro- sila tudi za literaturo o zadružništvu in kmetijstvu sploh, ki je izšla po vojni V naši državi. Ankara. Turški parlament je pred nedavnim sprejel zakon, ki določa ka- zen 1 do 5 let zapora za vsakogar, kdor bi žalil spomin na ustanovitelja Turške republike Kemala Ataturka. Enake kazni so določene tudi za vsakogar, kdor bi skušal poškodovati spomenik, postavljen v Ataturkovo počastitev. * Lima. Vulkan Ubinas v Peruju (J. Amerika) je znova začel bruhati. Lava je povzročila mnogo škode posevkom, vendar ni bilo človeških žrtev. Ta vul- kan je začel bruhati tudi v začetku t. 1. in je tudi takrat napravil precej škode. * • , New York. Jemenski odpravnik poslov v ZDA je poslal vršilcu dolžnosti ge- neralnega tajnika OZN Byrdnu Price- ju prošnjo, naj se čimprej pošlje pomoč- Jemenu, da bi zajezili resno epidemijo, za katero domnevajo, da je kuga. Price je to prošnjo Jemena izročil svetovni zdravstveni organizaciji, ki bo ukrenila potrebno, da se bo preprečilo nadaljnje širjenje nalezljive bolezni. * Washington. Vojno ministrstvo je pred nedavnim sporočilo, da bo ukinilo zadnji polk, ki so ga sestavljali sami Crnci in ki je sedaj na Koreji. Pošilja- nje Črncev v mešane ameriške enote bodo izvršili postopoma v roku šestih mesecev. * Washington. Ameriški obrambni mi- nister Marshall je danes izjavil, da bodo zahodnoevropske države storile vse, da bodo 90 dni po morebitnem iz- bruhu vojne lahko postavile 5 milijo- nov vojakov v prvo bojno črto. Ko je Marshall govoril pred zuna-, nj epolitičnim odborom senata, je de- jal, da nameravajo ZDA do leta 1952 poslati v Evropo 400.000 vojakov. Od teh bo 340.000 pripadalo pehoti, ostali pa letalstvu. ZDA sodijo, da bodo za- hodnoevropske države do leta 1952 imele 2,5 milijonov vojakov v aktivni službi. Skupna vrednost ameriške po- moči tem državam znaša več Isot mili- jardo dolarjev. Po Marshallovih izja- vah so ZDA poslale svojim prekomor- skim zaveznikom v enem letu 1600 la- dij vojaške opreme. Dva objekta gosje farme na hajdinskem pašniku sta spremenjena v ruševine 2e tri tedne opozarjajo ruševine na hajdinskem pašniku vsakogar, ki jih vidi, na čez 100.000 dinarjev znašajočo škodo na občeljudski imovini, ki jo je povzročilo takratno neurje. Na dveh nedovršenih barakah za gosjo farmo je neurje podrlo strešno ogrodje in z njim vred nosilne zidove ter razkrilo dva kupa zložene opeke. Razkrita in razbita zidna In strešna opeka, strešno ogrodje ter razni pripravljeni in uporabljeni gradbeni material čakajo na dan, ko bo celo ločeno od polomljenega In ko bo uporabno služilo svojemu namenu ter ko se bo sedaj sam sebi prepuščeni dragoceni gradbeni material na tem stavbišču uporabljal za občeljudske go- ,spodarske svrhe ali pa tam, kjer je se- daj najbolj potreben. Ce bi na dolgo in široko razpravljali o vzrokih, zakaj so prenehala dela na tej farmi, zakaj so deloma dovršeni in začeti objekti ostali prepuščeni sami sebi, poštenju ali nepoštenju okoličanov In vremenskim vplivom itd., bi to ne pospešilo odprave škode, temveč bi le služilo poedincem, ki so jim te hered- nosti in primeri škode dobrodošli kot argumenti v propagandi proti uresni- čevanju gospodarskih družbenih ciljev. Kdorkoli se je ozrl na te objekte, v zadnjem čaSu pa na te ruševine, je ski- mal in rekel: »Ali ni škoda, da vse tako leži, kot je pustil vihar.« Nekateri so ostali pri tem, ¿Irugi pa so dajali svoje pripombe in predloge. Ce ni kreditov za nadaljevanje graditve in dovršitve teh Objektov, bi bilo treba neizrabljeni material dati tja na razpolago, kjer ga nujno rabijo. Če iq nadaljevanje gra- ditve in dovršitev zgrajenega le vpra- šanje krajšega časa, bi bilo treba spra- viti čimveč materiala v en prostor, ki ga je mogoče zakleniti ter zavarovati pred uničevanjem in odnašanjem. Po- tem se ne bo moglo zgoditi, da bi bil gradbeni material podnevi in ponoči skozi vse letne čase vsakomur na raz- polago, da si ga ogleduje, premetava in preiskuje, kaj je lepše in potrebnejše, potem ne bi ležale samokolnice, deske, zidne in stre.šne opeke ter letve po pašniku, da bi razpadalo nezaščiteno gašeno apno, otroci si ne bi mogli več delati iz desk splavov itd. Številni oblike sedanje škode bi odpadle in ljudstvo bo videlo, da v občeljudsko svrho namenjeni material ni šel v po- trato, temveč v koristne namene. Vsekakor je nujno gornjo škodo ta- kaj odpraviti, sicer bi iz dneva v dan rastla in bi jo bilo vedno težje poprav- ljati. Skoda, da je treba tako opozarjati na boljše ravnanje z občeljudsko imovino, toda glede na več primerov takega rav- nanja v bodoče tega ni mogoi^e do- puščati, ker gredo vedno na riziko splošnega napredka mesto na riziko poedince-, ki bi morali upoštevati, da jim ljudska oblast prepušča v varstvo večje materialne vrednosti v pričako- vanju, da bodo z njimi dobro gos.port rili. Upamo, da bodo ruševine v par dn izginile in da bo poškodovani in • gradbišču nahajajoči se material v ij doče skrbneje čuvan in zavarovan doslej, obenem pa bo to opozorilo p, pomoglo, da bo tudi na raznih zadrvj nih stavbiščih preprečeno nadalje propadanje stavbnega in drugega terlala. V. j, Govor tovariša Tita na Kozari (Nadaljevalje g 1. stràni) Molotov je tudi zagrozil, da bomo Iz- ginili, da bo pri nas prišlo do spre- membe glede vseh vodiláih osebnosti, It jih je Imenoval zločince, in da bo to stvar opravilo ljudstvo. Toda to je rekel zato, ker je^ vedçl, da ga naše ljudstvo ne bo slišalo. Rad bi ga videl tukaj, da bi prišel k nam in da bi pred (rami povedal, kaj JioČe, kakor tudi jaz povem, kaj hočem — pa bi videli, komu M vi verjeli! Seveda nam je s tem gro- zil ne samo zato, da bi preplašil svoje satelite in narode tistih nesrečnih držav, ki živijo pod njegovim jarmom, temveč da bi prav tako preplašil tudi nekatere ljudi pri nas, ki niso poučeni. Todf naši ljudje se ne ustrašijo nobe- nih groženj. Z druge strani ^e zanimivo,, da prihaja t? njihova grožnja v času, ko "ha vse stran! spuščajo. Svoje golobe miru v zrak, ko baje popuščajo in kažejo nag» njenje, da bi se sporazumeli. Ob istem času Pa zadajajo udarec Jugoslaviji, ka- kor da bi hoteli reči: »Glejte, samo to hočemo in ničesar drugega ne potrebu- jemo.« To je stara fašistična metoda, stara nemška nacistična metoda — te- mu pa nihče ne verjame. 2e se sliši glas z zahoda, tovariši, glede na te grožnje, ki so naperjene zoper nas. Od- govor se glasi, da njim ni mogoče ver- jeti, ker svet pozna to prakso iz naj- bližje zgodovine in iz izkušenj, ki jih ima s Sovjetsko zvezo. Naj vas torej to ne plaSi, naj vas ne plašijo grožnje, ki smo jih slišali od njih in ki jih še bomo slišali, s katerimi pa nam ne bo- do škodovali. Tukaj lahko rečem v od- govor Molotovu samo to: Ce naj kdo sodi vodilnim ljudem te države, potem je to na.še ljudstvo, oni pa naj se v za- deve naše države ne mešajo! S kakšno pravico bi se mogli vmešavati? Tov. Tito Je nato nadaljeval o teh vojnohujskaSkih grožnjah ter prešel na domače probleme: Zdaj pa bi se rad vmil na naša no- tranja vprašanja. Kot država, ki je iz- vršila revolucijo s težkimi žrtvami, ki je vzpostavila popolnoma nov notranji sistem, do kraja odpravila izkoriščanje človeka po človeku in ustvarila vse pogoje za mogočen, velikanski in vse- stranski razvoj, imamo danes pred se- boj še dovolj težkih nalog. Dotaknil bi se samo nekaterih. Pozneje bom nave- del nekaj primerov in usiW'hov, ki ste jih zaznamovali vi v Bosni In Herce- govini, kot prvo in bistveno pa bi zdaj načel vprašanje naše nadaljnje gradit- ve. Ena izmed naših največjih težav pri izvedbi začetnih del je pomanjkanje delovne sile. Ne bi rad sedaj navajal podrobnosti o tem, kje Je vzrok, toda lahko rečem, da vzrok ni samo v tem, da smo ustvarili prevelike načrte, tem- več v nezadostnem razumevanju naših potreb. Navedel vam bom samo nekaj primerov.' Vzemimo kot prvi primer, kaj bi dobili, ko bi čimprej zgradili že- lezarno v Zenici. Sprostila bi nam pre- cejšen del sredstev v devizah za nakup surovin, ker bi železarna v Zenici izde- lovala za državo stvari, ki jih moramo sedaj kupovati v inozemstvu. Železarna v Zenici nam bi lahko dajala ne le že- lezo za povzdigo kmetijstva, temveč tudi za proizvodnjo 'ndustrijskih stro- jev itd. Dala nam bo železno ploCevino za ustvarjanje naše trgovske mornari- ce. za ustл'a^1anje naše vojne morna- rice; dala nam bo tračnice za nove že- Ip^niike proge in še mnogo, mnogo drugih stvari — vse to pa moramo sedaj uvažati iz inozemstva. Ce pa nam tega ne bi bilo treba kupovati, bi lahko ta denar porabili tako, da bi v inozem- stvu kupili stvari «a široko potrošnjo, ki so potrebne našim l.tnđem, kupili razna prometna sredstva in druge stva- ri, ne pa za to iskali pomoči, kar smo morali napraviti, ker nismo imeli last- nih sredstev. Ali vzemimo drugI primer, recimo koksamo v Tuzli. Kaj nam bo ta dala? Dala nam bo dragoceni proizvod koks, ki ga moramo danes uvažati iz inozem- stva na stotisoče ton In vagonov, ker naše železarne in tovarne ne morejo obratovati brez koksa. Toda koks je blago, ki ga Je treba ločeno naložiti in je zato tudi prevoz drag ter moramo dajati velikanske vsote deviz. Ko bti ta koksama gotova, bomo imeli devize da bomo v inozemstvu kupili namestc koksa stvari, ki bodo namenjene za ši- roko potrošnjo ter bo s tem dosegla država še večji napredek. Tako je tudi z mnogimi drugimi to- varnami, ki so nam nujno potrebne n( zaradi tega, da bi bil naš plan izvršer tako, kot smo povedali, temveč zarad tega, ker je to za nas vse življenjski potreba, potreba vseh naših meščanom in kmetov. Zaradi tega iščemo delovn« silo za zgraditev teh objektov if» pro simo, da tisti ljudje, ki na vasi nis< nujno potrebni, pridejo tja, kjer so po trebni, da bi pomagali, da bi namera vane objekte čimprej zgradili. Ta na napor pri graditvi bo trajal še leto dni vendar tudi v tem času ne v taki mer kot doslej. Že naslednje leto nam b« laže, saj je bilo za nas najtežje pr objektih kapitalne graditve. Toda v ter trenutku apeliram na vas, na vse naš ljudi, da napnete vse svoje sile, da iz polnimo načrte, ki smo si jih zastavil kot cilj, da bi čimprej ustvarili tud tista sredstva, ki bodo obogatila naš življenje, ki bodo ustvarila lepše pogo je za življenje našim ljudem. Tovariši in tovarišice, ne bom govo ril o drugih naših krajih, v katerih s biM doseženi velikanski uspehi pri gra ditvi, vendar bom sanvo v splošnih po tezah spomnil na vse. kar je bilo na pravljeno v Bosni in Hercegovini, sa tudi sami veste, kai ste v teh neka •''tih po vojni ustvarili v vaši republik ^gra lenih je bilo več železniških proî jribllžno 1009 kilometrov širokotimi prog; zgrajeni so bili razni druçi ob jekti, tako da bo Bosna postala in po staja ena izmed naših industrijsko naj hnli razvitih renublik. Ta ima Dogoj da ustvari svojo težko industrijo, saj najbogatejša na surovinah, vendar qj ramo skrbeti, da ustvarimo tudi dru potrebne pogoje — prometne in dru| Ljudstvo Bosne in Hercegovine je v t nekaj letih pokazaJo veliko razumev nje tLito, kar tu ustvarjimo. In v kar gradimo, imamo tudi pred svojli očmi. Uanes imate ne le nove strehe i obnovljenih poslopjih, vtanovanjsk hišah, šolah in drugih, temveč pri tako tudi na tisoče novih stanovanjsk hiš in šol, mnogo drugih novih poslo{ in cela nova mesta, ki vznikajo okti velikih podjetij in tovarn. Nič ne bom prerokoval, vendar r, čem samo to, da imate v Bosni in He cegovini srečo, da ste na takem ozen Iju, kjer so vam dane vse možnosti, i .si ustvarite v najkrajšem času lepi življenje, življenje vredno človeka. Si veda moramo še napeti svoje mišice, i moramo prelivati znoj, še moramo ф lati Glejte, to je moj apel, to je ž«ij zvezne vlade, to je *.elja centraln«| komiteja, in želim vam pri delu, ц tem naporu, ki vas še čaka na p({ ustvarjanja vašega ' oljšega življenj mnogo uspeha. Govoreč nato o vprašanjih na^^e; zadružništva ter nadaljnje demokr^ zaci je, je za tem zaključil: Na zahodu so ljudje, ki pravijo, da morali zdaj, ko smo že storili to in oi na poti k demokraciji, dovoliti iu ustanavljanje več političnih strank, d ne bi bilo več sistema ene same stritt ke. ker je to po njihovem pojmovanj diktatura. Mi pa pravimo, da ti ljudi ne razumejo naše države in da jii noče v glavo, da bi pri nas uvajanj novih političnih strank pomenUo i8t( kot če bi hoteli razbiti našo državi Kdo pa naj vendar ustvari te nove po litične stranke? Mar bivši reakcionari in agitatorji? Mar naj tem ljudem dt mo zakonite možnosti, da razbljejo vn tisto, kar smo mi ustvarili s tollkinii žrtvami, krvjo in napori? Glede teti imamo velikanske obveznosti nasprol: našim narodom. V tej vojni smo ustvi; rili enotnost narodov v naši državi, r šili smo nacionalno vprašanje, kalsi sa. viílrrtlí иА Ji!wve-Io rívSíti »inhe.*! stranka, zato pa zdaj ne bi mogli d» voliti, da bi se v okviru teh novil strank razpihoval nacionalni šovinizen in politične strasti, da bi se s tem гм bijala enotnost naših narodov. Sami dite, kako velikanskega pomena je d» nes za nas to, da pri nas ni narodnost nega sovraštva, šovinizma in spopadoi med Srbi in Hrvati in med drugimi na rodi. Saj so tudi tukaj danes lahk prišle in so res prišle različne na^ n* rodnosti skupaj, da se pogovorimo stvareh, ki se nas vseh v enaki mei tičejo. Danes ni pri nas nobenega na roda, ki bi imel gospodujoč položaj gl( de vodstva nad drugimi narodi, dane so pri nas vsi narodi enakopravni iJ vsak je gospodar na svojem. Cemu j potrebno potem več strankic? Imanï Ljudsko fronto, v kateri so zastopan vsi narodi naše države In vs! tisti, k ljubilo našo državo in želijo, da sc ' njej zgradi socializem. Ne moremo do pustiti, da bi se zdaj, v tem obdobja ki pomeni najtežje obdobje človeštvi na ta način strio pri nas to, kar sn« ustvarili. Zato pa rečemo tem zapad njakom. da se motijo, če mislijo, da j< demokracija samo tam, kjer je ve^ strank. Saj vidimo, kaj se dogaja t tistih zahodnih državah, kjer je ve« strank: vlade se stalno menjavajo^ država slabi in ne pride niti za kora« naprej. Sicer pa tudi v tej njihovi demokra- ciji nikomur ne dovolijo, da bi govon proti državi. Kaj ne odnašajo pogost« raznih demonstrantov s krvavimi gl» vami v bolnišnice? Poglejte samo Fr»«; cijo in Italijo, pa tudi druge države. > torej nobene države, tudi med tistiij ne, ki imajo to zahodno demokracijo, ► bi dovolila, da se spodkopava njen» notranja ureditev. Zato pa Imamo prj vico, da organiziramo obrambo n»* notranje ureditve tako, kakcr se n»^ zdi najpravilnejše. Demokracija f st-ar, ki se da dekretirati, to je stvar t»- vednosti državljanov. Clm več zaveö nosti in čim manj sovražnikov soci» lizma. toliko bolj bo tudi naša demo kracija rasla, rasla bo scrazmerj s krepitvijo zavednosti naših IjuJ Ne bomo odstopili od tega svetega сШ» ustvariti resnično demokratično soci» llstično državo z resnično demokracit® To je naš cilj In to bomo uresnlct naši državljani pa se morajo trudn da nam pri tem pomagajo. Čestitam vam, tovariši in tovariSif' še enkrat za ta veliki praznik in v» želim, da bi imeli pri nadaljni grad» vi, pri svojih nadaljnjih naporih večje uspehe. Živela naša Federativna Ljudska r^ publika .TugoslavIJa! .. Živela Ljudska republika Bosna Hercegovina! _________ Absolventem nižjih gimnazij Opozarjamo vas na odlok Sveta^ prosveto in kulturo LRS, po katero lahko dovršil v ¿asu svojega cdnega obveznega šolanja 4 razrede Lnovne šole in 4 razrt4Ìe nižje gimna- jjc potem bo lahko nadaljeval Studij v raznih strokvnih šolah, v vojaških šolah, v višji gimnaziji, ali pa bo Aiot>il , strokovni uk za praktični poki.-, obrtno delavnico in obenem obiskoval ^10 učencev v gospodarstvu. V naàem okraju imamo poleg osnovnih šol in učencev v gospodarstvu, sedem nižjih in eno popolno gimnazijo. Niijc jj-mnarije so v Ormožu, Središču. Go- rišnici, Markovcih, Majsperku, Cirkula- nah pri Lovrencu, popolna gimnazi- ii pa je v Ptuju. Ko bo dovolj učnih j^ofi, bodo dobili nižje gimnazije tudi drugi večji kraji. Napredno gospodarstvo zahteva iz- obražene delavce. Polagoma bo zahte- val sleherni poklic razgledanega in wposobne'ga mojstra. Pregovor: če nisi za lik. ^ novim rodo- vom nerazumljiv, saj zahteva celo plug izobraženega traktorista. Se pred leti je za vstop v obrt ali kak drug praktičen poklic zadostovala izobrazba, ki si jo je pridobU kdo v osnovni eoli. Danes so zahteve- večje, glasoma bo potrebno za vstop v sle- herni praktični poklic uspešno dovrše- na nižja gimnazija. Poglejmo n. pr. sedanje pogoje za vstop v obrtne poklice. 2. razreda nižje jtìnmazije all 6. razre. osnovne šole za- hte\'aP za naslednje obrti: obrti za pre- delavo kovin (kovač, kotlar, kljiičavm- čar, mehanik, strugár, Instalater, urar in dr.); stavbne obrti (zidar, soboslikar, pleskar, dimnikar); otorti za predelo- vanje lesa (kolar, mizar, pletar, sodar); obrti za predelovanje tekstilnega blaga ftcrojač, tkalec, klobučar, tapetnik); obrti za predelovanje usnja In gumija (krznar, sedlar). 2 do 3 razrede nižje giïnnazije ali 6 do 7 razredov osnovne šole zahtevajo obrti osebnih storitev, n. pr io-tograf, brivec; 3 razrede nižje gimnazije ali 7 razredov osnovne zah-tevajo etóktrotehniáke obrti, obrti za predelovanje papirja (knjigovezi) in grafične obrii (tiskar). Tudi nižje stro- kovne šole so postavili letos za spre- jem višje pogoje. Najmanj 2 razreda nitje gimnazije, ali 8 raza-edov osnovne šole zahtevajo metalurške industrijske šole. industrijalce kovinarske šole, šole za bolničarje šola za babice v Ljub- ljani. Učence s tremi razredi gimnazi- je sprejemajo industrijske šole za elek- trotehniko, šola za otroške negovalke, šola za deziniektorje itd, ' Aljsolventi nižjih gimnazij lahko na- daljujejo studiranje tudi rva srednjih strokovnih šolah, na zdravstvenih šo- lah, na gozdarskih in kmetijskih šolah, če pokažejo pri sprejemnem i^^itu za te šole dovolj sposobnosti in prii>rav- lj?nostl. Delavci. Id so že v poklicih in bi radi dosegli višjo šolsko kvalifikacijo, lahko nadaljujejo študij ob večernih urah na delavski nižji gimnaziji. Tu lahko do- vršijo z marljivim učenjem v enem šolskem letu dva razreda. V te; gim- naziji se seveda ne morejo vpisati učen- ci, ki so po osvoboditvi obiskovali red- no gimnazijo, pa so študij iz kakršnih ko\' razlogov prekinili. Velika večina starsev pravilno vred- noti lu podpira šolanje ovojih otrok, ker se zaveda, da je otrokom izobraz- ba in dobra vzgoja najlepše darilo, ki ga lahko ponesejo v samoslojno živ- ljenje. Zanikrni starši, ki egoistično iz- koriščajo svoje otroke v ča.su obveine- ga šolanja kot delovno silo. in jim je sola samo nujno zlo, ne^ Škodujejo samo evojim otrokom, temveč tudi naši «kup nosti, ki je lahko tem močnejša, boga- tejša in svobodnejša, čim boljše bodo vzgojeni in izobraženi njeni členi. Učne in vzgojne uspehe v naših šolah bo mogoče izbolj.^evati le s tesnejšim sodelovanjem starSev z učiteljskimi ko- Iddivi, Napačno bi bilo, če bi videli napre- dek našega šoLstva samo v Številu no- vih šol. varnejši za nas je napredek v kvaliteti učnega in vzgojnega dela na teh šolah. Tudi v tem pogledu smo napravili velik 'korak naprej. Celo n&^c nove nižje gimnazije so pokazale .spri- čo velikih začetnih težav izredne uspe- he. kar nam jamči, da se bo z osem- letno šolsko obveznostjo tudi dejansko zboljšala kvaliteta novih strokovnih kadrov. Udeležite se dneva mladinskih delovnih brigad ptujskega okraja 12. avgusta 1951 Vabimo k udeležbi dneva mlađlnsldh delovnih brigad ptujskega okraja, ki se bo vršil v nedeljo, 12. avgusta. SPORED: Sprejem gostov na železniški postaji )ob 7. uri); zbiranje brigadirjev pred Titovim domom (ob 7.30 uri); 6V©£ana konferenca brigadirjev (ob 8.30 uri); pohod brigad skori mesto na Kvedrov trg ter smotra (ob 10. uri). V okviru dneva mladinskih delovnih brigad se vršijo sđeđece prireditre: Ulične kolesarske dirke, ki ^ib prire- di KK »Slavko glander« iz Mwilwr». Sodelujejo: KK »Slavko Slander« in »Polet« Maribora, KK Beltinci in Ljutomer (ob 10. uri). »150 minut smeha, godbe in nabave« po programu: atrakcija na kolesu, po- horski Tijek, zabavna magija, havajke, avsustL Po programu razdelitev nagrad nftj- boHšLtn kolesarjem ter vrtna veselica. Obiralci hmelja, pozor! Kakor vsako leto, takt» bo iudi letofc obiranje hmelja v Savinjski dolini za- htevalo mnogo pridnih rok. Toi en čas obiranja še ni določen, predvideva pa •e, da bo pričetek med 16. in 20. t. m. H me'j je r.a naSe gospodantvo eden najbolj (к>покп1ћ izvoznih kmečkih pn)ij!V4>dov. Da p» dosežemo na sve- tovnem trgu zanj čim viSjo ceno, mo- ramo i>osvečati vso skrb pridelovanju, k čfoner spada -/lasti pravočasno obi- ranje hi pravilno sušenje. Za pravo- časno obiranje imamo n^, razpolago ie nekaj dni. Ker za obiranje hmelja ni- mamo nobenih mehaničnih pripomoč- kov, s katerimi bi obiranje pospešili, potrebujem« vaako leto za to delo pre- cej delovne Bile. 1« našega okraja je odhajalo vsako leto na ta dela večje število ljudi. Prav bi bilo, če bi se tudi leto* prijavili vsi listi, ki so se v prejš- njih letih udeležili obiranja hmelj», pri- tegnili pa bi še vse tiste, ki imajo «a to ranlm»n.)e. Vsi. ki eo pripravljeni sodelovati pri obiranju hmelja, naj se javijo kmetij- .4kim delovnih eadrugam in privatnim hmeljarjem, pri katerih so delali prejš- nja le4a, tksti, ki pa še niso sodelovali, na,1 ii>oSlJejo evo je totne naslove Hmelj- ni komisiji «a Slovenijo, Žalec. Prija- ve naj bo odposlane v najkrajšem čMU, — naipoxneje do 8. t. m. Obiralci bodo dobili od vsakega škafa nabranega hmelja 8 din in 8 bonov. Za prehrano in etaniovaje Je preskrblje- no pri KZ ож. privatnih hmeljarjih. TočMJ čas početka obirawija bo javljen T č^eopislh in odgovorih na poslane prijave. Kdo je tihotapil kavo? Noben Nemec iz Zapadne Nemčije ne kupuje prave kave po ceni, ki je odrejena z zakonom. Tega tudi ne de- lajo niti prodajalci na vffliko, niti pre- kupčevalci, ker je prava kava na črrio- borzijanskem tržišču сеиејба od »le- galne« kave. Dr. Schaeffer, minister za finance v Federalni vladi, je izračunal, da izgubi država na ta način pri cari- nah In taksah 300 müijonov nemških mark na leto. Kolikšna je ta vsota, pove dejstvo, da ta znesek ni doeti manjši od zneska, ki je potreben za plačilo okupacijskih stroškov... Spraševali so se, kdo neki je mogel vtihotapiti tolikšno količino kave. Po mnenju hamburškega lieta »Die Zeit« ni privatne organizacije, ki bi s tolikš- no količino kave lahko smuknila skozi vrste uniformiranih obmejnih in carin- skih straž. List pritrjuje sodbi ostalih državljanov, da »o kavo vtihotapili uslužbenci Demokratične republike Nemčije, kar pomeni prav toliko kot upravni organi sovjetske okupacijske cone! S čim vse $e lahko takile urad- niki ukvarjajo, to si misli vsak pri 66bl, ko kaj takega sliši. Se je pač izplačalo.. Pionirn so se vrnili iz letovania v Podgor u Ce se pozdravljajo danes naši ljudje v teh vročih poletnih dneh ^ vpraša- njem: »Kje si preživel dopiustV s ali *Kam pojdeš na letovanje, ali v hribe, na morje, v okrevališče?« se ti zdi to povsem razumljivo. Nekoč so se tako vpraševali samo petični ljudje, za ka- tere so delali drugi. Delovni človek ima danes pravico do plačanega dopusta, ki ga hoče, razumljivo, čim bolje izkori- stiti. Kdo se še danes čudi pionirju, ki se poslavlja od staršev, ko se odpravlja na tritedenski dopust — v počitniško kolonijo. On ve, da mu bo v novi druž- bi sovrstnikov prijetno, da bodo tam skrbeli zanj vzgojitelji prav tako kot starši doma in učitelji v soli, in da bo lahko v stalnem pismenem stiku s starši. To ve danes sleherni pionir. Toda pred leti so se našli črnogledi, ki so govorili o .skupnih kotlih, o pri- silnih kolonijah za otroke in kdo ve še kaj vse o socializmu. Vesela pesem In radost presrečnih otrok v zdravi naravi in veseli družbi, to so uspehi naše bor- be za socializem. Ti uspehi se bodo v bližnjih letih izražali že na stotero dru. gih načinov. Pred nekaj dnevi se je vrnila prva slîupina pionirjev, ki je letovala v Pod- gorju pri Slovenjem Gradcu. Rjavih, zdravih in veselih obrazov so si stiskali roke, ko so se razhajali na svoje do- move v Haloze, v Slovenske gorice, na Dravsko polje in v sam Ptuj, Marsi- kateri deklici je iablestela solza v očeh. ko se je poslavljala od nove prijate- ljice. Koliko lepih spominov odnašajo v svojih srcih, koliko novih izkušenj in znanja, ki so si ga pridobili v podgor- skih hribih, gordc. ih in v sproščeni dru7bi v koloniji. Na šoli, pred 'i.^tero je na visokem drogu vihrala Žaštava, je bil pritrjen iz lesenih palčic napravljen napis: »Kolonija okraja Ptuj-, ki so ga izde- lali pionirji sami, Vaščani, ki so ho- dili mimo, so se ustavljali, brali in ugo- tavljali: «Prleki so tu«. No, te mlade Prleke so lahko tudi spoznali, v pesmi in šali ob razgovorih, pri delovnih ak- cijah, pri skupnih prireditvah in pri zaključni priredit vi na ;)Dan vstaje« ob tabornem og:;ju, ko sta po svečanem programu-nastopila tudi »Marulek in Matjažek«, seveda v mlajši izdaji. Do- mačini so lahko spoznali otroke iz ptuj- ske okolice tudi po njihovi ljubezni do domovine in po spoštovanju žrtev NOB, ko so se pred množico domačinov po- klonili pri sv. Duhu spominu padlih borcev XIV. divizije, ico so okrasili skupen grob 13 padlih borcev v Pod- • gorju in ko so na predvečer Dneva vstaje v svitu bakel navdušeno prepe- vali pesmi partizanskih brigad. Res, to je novi rod Prleklje» Tudi v koloniji, ob igri, pri delu in T prijetni družbi raste novi človek, pogumnejšii, svobodnejši ter z visoko socialistično moralo, KZ. OD 1. AVGUSTA SMEJO KMEČKE DELOVNE ZADRUGE PRODAJATI SVOJE PRIDELKE SAMO PO PROSTO FORMIRANIH CENAH Predsednik Sveta la kmetijjtvo In gozdarstvo «Ude F1.R3 le Itdal v soglasju t predsednikom sveta la promet i blagom vlade FLBJ In mml- »trom za finance FLR3 novo гебИеу o znesku odkupnih bonov, ki Jih kmečke delovne zadruge dobivajo ta kmetijske pridelke, prodane na pro- stem trgu. Po tej novi rešitvi smejo kmečke de- lovne zadruge začenši s 1. avgustom t. I. pro- tfajatl na prostem trgu svoje kmetijske pridelke In pridelke svojih članov samo po prosto torml- ranih ctnah na trgu. Za kmetijske pridelke, ki Jih prodajo po prosto formiranih cenah preko podjetij za prodajo kmetijskih pridelkov, skladov za mehanizacijo in po lastnih prodajalnat« kme- ¿kih delovnih zadrug v krajih, ki so odrejeni od predsednika Sveta za promet z blagom vlade I^LRJ In predsednika Sveta za kmetijstvo in go- zdarstvo vlade ljudske republike, pripada kme- čkim delovnim zadrugam 15 odstotkov odkupnih bonov od skupnega zneska, ustvarjenega s pro- dajo. isti znesek bonov prejmejo kmečke delovne zadruge za prodane kmetijske pridelke neposredno Uriavni in družbeni trgevinski mreil, gostinskim podjetjem In počitniškim domovom, socialnim In zdravstvenim ustanovam ter Jugoslovanski armadi pe prosto formiranih cenah. SPREMEMBA NAVODILA O TRGOVINSKI DEJAVNOSTI SPLOŠNIH KMETIJSKIH ZADRUG Predsednik Sveta za promet i blagom vlade FLR) Je izdal y soglasju i predsednikom Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ in ministrom za finance FLRI navodilo o spremembi navodila o trgovinski dejavnosti tploinih kmetijskih zadrug. Po tej spremembi smejo splošne kmetijske г»- druge, začenši s 1. avgustom t. i. prodajati kme- tijske pridelke samo po prosto formiranih tržnih cenah. Zato s 1. avgustom nimajo več pravice niti podlage, da bi dobivale odkupne bone. Obračun odkupnih bonov z Narodno banko FLRI za kmetijske prlde!ke, ki s« Jih zadruge v smislu dosedanjih predpisov prodale do 31. julija t. 1- po cenah, ki so bile povprečno nižje za okreg 15 odstotkov od tržnih cen, so zadruge dolžne Izvršiti najkasneje do 15. avgusta. Po tem roku Narodna banka ne bo več upoštevala zahtev za odkupne bone na tem temelju. MED OBVEZNIM ODKUPOM LAHKO KUPUJEJO PROSTE PRESEŽKE ZlTA SAMO INDIVIDUALNI POTROŠNIKI svet za promet z blagom vlade FLR] Je pri- pravil odredbo, po kateri lahko proste presežke žitaric In žitnih Izdelkov kupujejo od pridelo- valcev le individualni potrošniki za svoje iMtrebe In potrebe svoj:h gospodarstev. Odredba prepove- duje individualnim potrošnikom, ki imajo pravico do nakupa prostih presežkov žita med obveznim odku|:om. da b¡ kupljene količine prostih prt- sežkov žita naprej prodajali. Svet za promet t blagom vlade FLR] bo naknadno objavil dan za- ključka obveinçga odkupa. Obrtniki, pozor! Obrtna zbornica v Ptuju priredi sku- pinski izlet članov zbornice v času 12. avgusta 1951 do 14. avgusta 1951 z ob- iskom naslednjih krajev: Postojna, Opatija, Reka, Sušak, Crikvenica^ Senj, Otočac, Plitvička jezera in preko Za- greba V Ptuj. Vožnja in celotna oskrba je preračunana na 2900 din. Potovenje organizira Putnik z modernim avtobu- som, Prijave sprejema Obrtna zibomica vsak dan zaključno do 8. avgusta 1951. Potovanja se lahko udeležijo tudi dru- žinski člani ali sorodniki in zaianci. Ne zamudite izredne prilike in pohitite s prijavami. Podrobna obvestila dajo zbornica. Boj proti komarjem, ki prenašajo klice malarije, se ne bije samo s ke- mičnimi sredstvi in izsxxáevanjem moč- virij, V najjužnejši zvezni državi USA, v Texasu, v krajih okrog mehiškega zaliva, so »mobilizirali« za zatiranje malarije roje netopirjev. Le ti se hra- nijo s komarji in jih tako uničujejo, ne da bi se zavedali, kako s tmi koristijo človdtu. Razen domačih so uvo7Íli na desettisoče netopirjev iz drugih krajev. O netopirjih vemo, da spe čez dan v votlinah ali na podstrešjih visokih po- slopij. Ker pa v prostranih ravninah in gozdovih Texasa takšnih poslopij ni mnogo, so zgradile oblasti celo vrsto visokih stolpov, namenjenih izključno netopirjem. Vse kaže, da so netopirji z njimi zadovoljni, ker zelo radi preno- čujejo v svojih hotelih. Stolpi so od vrha do tal prepreženi z dolgimi okrog- limi lestvami, na katere se netopirji obešajo, ko čez dan spe. V mraku pa odlete na lov. Na Koreji še vedno ni miru. Letalo na reaktivni pogon med pCe bi bil jaz dopisnik kot si Ti, pri- jatelj, bi ie dÄvno pobil slabo mnenje, ki ga imajo ljudje o nas šoferjih in ?. lepim dopisom prikazal, kako moramo delati mi poštenjaki, da si zaalužimo košček kruha!« — Franček je res do- bričina in poštenjak in moral sem mu obljubiti, da se potrudim, in napišem nekaj vrstic. le po poti od Pragerskega do a.đ je naÇa domovina! Zjasni se obraz tudi eoferju, kateremu ni potreba loviti več krmila, pač pa z lahkoto vodi voz. Vendar na dobri cesti raje kot na slabi — kakor pravijo šoferji — ne- sreča ne počiva. Na malem ovinku pred Konjicami nam poči prednja desna vzmet. Potrebno je takojšnje zasilno popravilo. Tu je potrebno ne samo znanje, ki ga mora imeti dober šofer kot avtomehanik, ampak tudi znajdlji- vo«t in brzina. Z dvema kosoma plošča- tega jekla je vzmet zasilno popravljena — in vzdržala je celo do Ljubljane. Na poti od Celja po Savinjski dolini, se peljemo zopet po lepo urejenem mo- dernem cestišču, ki 60 ga pred leti napravile pridne roke mladinskih bri- gad. Leta in leta so Savinjčani »sanjali«' in moledovali za a-sfaltno cestišče — v novi državi so ga dobili po štirih letih Od §t. Petra do Domžal ee peljemo zo- pet po .«tari dobroti«. Vendar je tu cestilce nekoliko bolje vzdrževano kot na relaciji Pragersko—]Muj. Tôpio sončno jutro пгн je pozdravilo na pobočju Trojan, ko pa smo se spu- stili proti Domžalam smo »padli« v značilno ^londonsko meglo« — ljub- ljanske okolice. In končno se po prelepi ceeti od Je- zice zapeljemo v našo lepo Ljubljano Opravki in službene dolžnosti neiu ločijo. Frančeka čaka težka naloga na- bave in nakladanja materiala — ter ponravilo voza. Šofer na takšni poti ne pozna počit- ka. Ko prispe na cilj Je potrebno pre- siedati voz in če je okvara, jo r>o- txeba takoj popraviti. Dober Lzl— .-чЛ ne bo dovolil nakladati komur koli ma- terial na evoj voz — ampak si ga bo najraje naložil sam. Z eno besedo, šofer dela skoraj več ko voz, stoji — kot ta- krat ko je na vožnji. Ko je popravljen voz in naložen ma- terial, ter avto preskrbljen z gorivom, se ob določeni url, seveda z »malo« zamudo, ob treh popoldne dobimo na dogovorjenem mestu. Sedaj gremo na kosilo. Biti mora obilno — ker lakota se je nabrala in je velika. Ce je človek sit je tudi veliko bolj razpoložen. In v še bolj prijetnem raz- položenju se vračamo nazaj na gradi- lišče. Vročina je neznosna — zato mo- rajo- biti tudi postaje za »hlajenje hla- dilnika« —bolj pogoste. Šoferji imajo namreč svoje »postojanke«, v katerih so predvsem oni lepo postreženi. Naj- važnejša na poti proti Ljubljani ali nazaj je vsekakor »postojanka« na kon- cu trojanskih vzpetin. Ko po okrepčilu nadaljujemo pot nam razpoloženje prekine neogibni »gumi- defekt« — kakor pravijo šoferji. Sedaj se prične zopet popravilo. Treba je dvigniti avto, demontirati avto-plašč in počenega nadomestiti z rezervo. Ce te ni, je seveda potrebno krpanje. Poleti in ob lepem vremenu se z dovtipl In v šali takšna mala okvara hitro popravi — ali kadar dežuje je težko. Predvsem pa je »zabavno« takšno popravilo v velikem mrazu in snegu« —nam raz- laga Franček. Zgodilo se mu je že, da zaradi silnega mraza ni mogel niti do- bro držati ledenega orodja in vendar je popravilo moralo biti iz^šeno! Tu mi- ne -posnosk?' slv-'^.'i šoferja. Marši- zbddlji.^- i,» z obžalovanjem gledal ubogega šoferja, ki v blatu «li snegu leži pod avtomobilom in poprav- lja okvaro. Predvsem je to delo težko ponoči, brez luči," ko je potrebno z tipa- njem rok najti napako in jo popraviti. Po popravilu nadaljujemo pot, ki nas vodi preko Celja in Bistrice do Prager- skega in po štiriumi vožnji smo kon- čno doma. Trd je šoferski kruh in marsikatera neupravičena zbadljivka pade na njihov račun. Dejstvo je, da smo doslej še vedno le karali po časopisju slabe šo- ferje — o dobrih pa je malokdo napi- sal besedico. Na gradilišču »Gradisa« v Stmišču se borijo za izvedbo svojili planskih nalog transporta šoferji, ki so lahko po evoji poštenosti, delavnosti, marljivosti in pažnji pri upravljanju avtomobilov, resnično naš ponos, Knehtl Franjo »Franček« je 6 let pri podjetju in trikrat udarnik — poosebljena po- štenost in marljivost. Krušnik Ferdo je tudi 6 let pri podjetju, je petkrat udar- nik in ga poznamo na gradilišču pod imenom »garač . Kusič Rudi — »leteči Italijan«, katerega sigurnost v brzini je absolutna, je trikrat udarnik in tudi 6 let pri podjetju. Koradija Stanka, ki je sicer sorazmerno še mlad šofer, saj vozi šele 3 leta, pa čaka letos težka naloga poma.^ati pri prevozu 2.800 kub. metrov hlodovine. Vendar bo marljivi Stanko dolžnost Izpolnil — za svoje dosedanje delo ie bil proglašen enkrat za udar- nika Tudi slabih šoferjev je bilo neko- liko. ki pa so iz рготеЦ odstranjenu Glede Frančeka mislim, da sem »ob- ljubo iznolnil — marsikateremu b ^-Ч-ц pa v teh vrsticah vsaj malo opisñl 'ñv- Ijenje naših šoferjev, U. S. ^tran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 3. avgusta 1951 Ne. jaz nisem nervozen. Ko sem po čudnih naključjih moral zapustiti svoj tihi stan sredi zelenja in rož ob žuborečem potočku in se pre- seliti v sredino našega provincialnega mesteca ob Dravi — tedaj sem bil pač nervozen. Slutil sem, da je konec mo- jih mirnih srečnih dni v tihoti in sa- moti, ko sem se selil s svojo brkljarijo z živim in mrtvim inventarjem v prvo in edino nadstropje hiše, kjer v pri- tličju kuje kovač, na nasprotni strani ozke ulice pa kraljuje avto-moto klub v dveh temnih luknjah, od katexñh ena predstavlja pisarno in lokal, druga pa delavnico S kovanem me veže prilično prija- teljstvo: kajti jaz že od zgodnje mla- dosti kujem verze, on pa konje in drugo. Kovači v tej hiši kujejo že najmanj pet sto let, zakaj ta stavba izgleda ka- kor star pisker. Vsa je razpokana in povezana z železnimi vezmi. Edini ste- ber na hodniku, na katerem je tema kakor v kozjem rogu, je nagnjen kakor znameniti stolp v Pizi. Hiša leze na- razen in se proti jugu pogreza. Ko je prišla popisovalna komisija in me vprašala kdaj je bila hiša zidana, sem brez pomisleka odgovoril: leta 1451. In mislim, da se nisem dosti zmotil. Brez ugovorov so to letnico zapisali v svoje akte. Dnevno življenje v tej hiši poteka zelo enostavno. Budilke ne potrebu- jem. Lani ali predlanskim so prišli neki možakarji z žico in lestvico, po- tegnili žico preko ozke ulice in obesili na sredo pločevinast trikotnik bele barve z rdečim robom. To je menda nekak skrivni znak in poziv, da ga mora vsak avlo in motor pozdraviti s čim močnejšim trobentanjem podnevi in ponoči, ob lepem vremenu in ob dežju, v zgodnjih jutranjih urah in v tihem, mraku ob vseh letnih časih. 2e ob prvi zarji v jutru zacvilijo železna vrata v kovačnico in lopnejo ob zid, da se hiša strese. Nato zabrni elek- trični kovaški meh in mogočni udarci najtežjega kladiva začno udarjati rit- mično po nakovalu. Šipe brne, stene se {rese.10, v postelji te nieče kvišku, da se moraš zbuditi, tudi če bi ne hotel. . Nato pridejo na vrsto konji, ki ča- kajo, da jih kovač podkuje. Kovačev pomočnik kriči in razsaja kakor obse- den, ko jim dviga noge in trga s kopit podkove. Včasih kak žrebec ogorčena zarezgeče, da celo petelini po sosed- njih dvoriščih prisluhnejo in prene- hajo s svojim jutranjim kikirikanjem. Nato prične čudovita procedura skob- Ijanja in struženja roževine na kopi- tih. Pomočnik pribija z naglimi veščimi udarci žareče podkve na kopita. Blagi vonji se dvigajo v mlado jutro in meglice modrega dima se vijejo k ju- tranjemu soncu. Pobegnil bi v prosto naravo, toda kaj, ko ne moreš iz hiše, ker je pred vzhodom voz pri vozu, konj pri konju, tako da ne moreš ni- kamor, dokler traja glavni naval pod- kev potrebnih konj in kobil. In vendar: s kovačem si nisva na- vzkriž — menda zaradi sličnosti po- klica, ker oba kujeva. Ko jaz kujem svoje verze, brundam, večkrat ono staro: Poslušam kovača, ki kladivo obrača in tolče, se krega, da daleč se zlega. In vonj cvrčeče roževine kopit še bolj vzpodbuja moje hrepenenje po dehtečih rožicah in opojno dišečih vrt- nicah in lilijah. Taka je torej stvar s kovačem. Druga , pa je zadeva onostran ulice. Kakor &em omenil, ima tam Avto-moto klub svojo pisarno in delavniço. Tu je zbirališče vseh motornih koles in avto- mobilov iz mesta in od. daleč naokrog. Dragi moji, to vam je trobentanja in grmenja motorjev od zore do mraka> da je kovačevo udarjanje po nakovalu slavčkovo petje v primeri s hrumom in eksplozijami motorjev teh prijaznih vozil našega časa. 2e en sam mladenič te utegne z gla- sovnimi vajami svojega vozila spraviti ob pamet. Široko razkoračen nad svo- jim jeklenim konjičkom ti nekaj vrti in obrača na držajih svojega krmila, Trpinčena mašinca strelja in poka ka- kor včaeih možnarji ob žegnanju, sko- zi izpuh se vale črni oblaki dima, vmes prijazni vozač še pritisne včasih na trobljo, da rezgeta kakor splašen mezeg. Mnogoteri motor včasih eno- sta\Tio crkne in ne da več glasu od sebe. Zaman ga brcajo kakor štatljivo kljuse, ne zgane se, ne mrdne. Tedaj prliitopijo dečki, ki se sončijo pred de- lavnico, ga vzamejo v šolo, porivajo in love po ulici, dokler se zopet ne oglasi in zbeži pred njimi neznano kam. Ce po daljšem takem vežbanju motor dokončno ne izpusti zadnje sa- pe in izdihne, ti vrag šine po ulici dalje soncu in svobodi naproti in se še dolgo s slavnostnim streljanjem in tuljenjem poslavlja od tebe. Očividno imajo ta vozila bencina na pretek. Zakaj, včasih prirede moto- ciklisti tekmovanje, čigav motor moč- neje strelja in čigava troblja glasneje trobi. Da se vrši tekmovanje, spoznaš iz zmagoslavnih pogledov, ki jih po- šiljajo mladeniči s svojih motorjev milemu narodu, ki si maši ušesa in li.šči nosove ob teh motociklističnih koncertih. « Potem je .še druga taka zadeva — šolski avto. To je stara škatla, ki pa z grmenjem in eksplozijami svojega stroja prekosi vse ostale. Nadebudni šoferski naraščaj skrbi za to škatlo kakor mamica za svojega novorojenč- ka. Tik pred naša vrata ga postavijc in mu ljubeče dvignejo pokrov nad motorjem, da zija vat? k^kor kak pred- poto-pen zmaj. Nato se sklaajejo šte- vilne kuštrave glave nad cilindri in bati, cevkami in svečkami, stikali in žicami in vsem drugim, kar vsebuje takle motor. Nato nekaj teh mladeni- čev zleze med kolesi pod avto, se vleže na hrbet in mu preiskuje jetra in obisti. Nato sledi operacija. S klešča- mi in francozi mu odvijejo vse vijake in ga razstavijo na najmanjše dele. Mašina pri tem sicer ne preliva krvi, pač pa mastno črno olje, ki še dolgo kaže v velikih mlakužah na tkiiku, kje se je vršila operacija. Ko je škatla spet sestavljena, pride grmeča preizkušnja motorja — včasih popravi kdo mimogrede tudi svoj mo- tocikel — vse to seyiída na prostem, pod,milim nebom, v tesni ulici, po na- vadi orientalskih obrtnikov, ki imajo svoje delavnice na ulici in kaia) tem- no luknjo za evoj poslovni lokal. Tu- di naš avto-moto-klub ima za delav- nico tako temno luknjo brez oken, v katero se brani iti najskromnejši av- tomobil in ga morajo s težkimi napori in združenimi močmi na vse kriplje potiskati, preden ga spravijo v tisto kletko. Ko je šolski avto popravljen, z ve- likim truščem in veselim trobenta- njem odpelje trumo mladeničev — včasih je tudi kaka mladenka vmes — neznano kam. Le okrušenl vogali kažejo tu in tam smer njegove vožnje, O, srečna Ljubljana! Nedavno sem bral, da je tam prepovedano troben- tanje in vozarenje z odprtim izpuhom. Toda, kaj Ljubljana! Naše starodavno gnezdo s svojimi par ulicami mora menda s hrupom svojih vozil nado- mestiti svojo neznatnost. Zvečer si misliš, da bo mir. Ležeš in čitaš. Naveličaš se, ugasneš luč in spanec te objame. Toda tvoja trnova pot še ni končana. Od nekod je tiho pripeljal pod tvoje okno avto, šolski ali kak drugi, ne veš. Nekaj temnih postav izstopi in gromko zaloputne vrata, da se zdramiš, kakor bi dobil strel v glavo. Skušaš zopet zaspati. Komaj zatisneš oči, že te gromki »auf- biks« zaiX)znelega veselega kolesarja vrže kvišku. Nato sledi grozotno tu- ljenje o dekletu, ki je rože na vrtu plcia. Potem še vriskanje in zavijanje, ki se polagoma izgubi proti Slovenskim goricam. Ne moreš več zaspati. Mimo prirjove gruča natrkanih fantov .— »čehi« jih nu/.ivajo Prleki — peš in na kolesih, ki 7. zbornim petjem in juckanjetn na- zorno kažejo, kako ima vrag na vasi mlade. Tako gre ta stvar tja do polnoči, do ene. Po dolgi muki morda vendar za-pis. Nenaden pok, kakor iz težkega niiiraljeza te vi-že kvišku. Avto, ki je potuhnjeno čakal, da zaspiš, je oživel. Zopet tresk z vrati. Motor tolče in razbija in odsmrdi končno le v ne- znano smer. Lahko si srečen, če ni ti- sto noč prikolovratil domov kals tvoj sosed brez hišnega ključa,, ki potem dolge ure razbija po vratih in kliče ženo, sosede in vse hudiče na pomoč, da bi mu odklenili in bi imel kam položiti svojo trudno glavo. Ce vsega tega ni, se obračaš in obra- čaš in morda se ti le posreči, da proti jutru zaspiš, ko začenjajo že petelini peti. V spanju sanjaš, da doživljaš zo- pet bombardiranje Niša, in dremaš no- vemu dnevu in novim mukam na- proti. Tovariši, jaz nisem nervozen. Jaz živcev — nimam več! Real. Preprečujmo koruzno snet Ing. Zoreč Egon Koruzna snet je bolezen, k: mori po kuruznih nasadih sicer le bolj pleme- nite sorte, kakor našo domačo koruzo, vendar pa tudi na tej povzroča pre- cejšnjo škodo. Pojavlja se v obliki be- lih napihnjenih mehurčkov, iz katerih se, ko dozorijo, stresa droben, črn prah. Ti mehurčki se lahko pojavijo na vsa- kem delu rastline, kjer le najdejo od- prtino na površini rastline, najpogoste- je pa na storžu. Kdo je povzročitelj te bolezni? Po- sebna gljivica, z imenom »Ustilago zeae maydis« je ta škodljivec, ki, kot že re- čeno, i^vzroča, da se na storžih namesto koruznih zrn razvijajo beli mehurčki, polni črnega prahu. Te srebrnobelkaste mehurje opažamo na koruzi že v zgod- njem poletju, ker je okuženje mogoče te v zgodnjem poletju, dokler koruza raste. Mehurček se, potem ko dozori, razpoči, črn prah pa se razprši. Bole- zen napada vse dele rastline: cvetje, steblo, listje. Na moških cvetih, ki jih imenujemo metlica, se mehurčki raz- vijejo v velikosti grahovega zrna. Slične pa najdemo tudi na listnih rebrih. Naj- večji se razvijejo na storžih ter na steblih. Napadeni storži so izgubljeni. V suhem vremenu ima bolezen zelo ugodne pogoje za svoj razvoj. Veter je najvažnejši pomočnik pri širjenju bo- lezni, ker raznaša trose, črn prah iz mehurčkov na vse strani. Raznaša pa tudi zimsko obliko trosa. Tak tros pade na drugo rastlino, kjer vzkali m se prerije, dokler je rastlina še mlada in nežna, skozi kožico v notranjost. Pr^ tako nastane okužba, če pade tros q pestič ženskega cveta. Glivica prodï nato z mešičkom v notranjost semen skega zametka, kjer pretvori storž velik, sneti j iv mehur. Končno lahij nastane okuženje tu^i na ta način, f pade tros na kakšno ranjeno mest rastline in tu vsklije. Ta zajedavec prezimi v zemlji, i razliko od drugih sneti, kot t/j p ^enič na in druge, ki prezimujejo sa zrni Iz trosov, ki so padii na zemljo, se raz vija glivičasta tkanina, ki razvija spo ridije — zimsko obliko zajedavca, Sv¿ gnoj in gnojnica olajšujeta glivici za jedavsko življenje. Kaj je treba ukreniti proti tej bo lezni? Tekom časa so izkuánje iwtcazali najprimernejše oblike zatiranja bolezti s tem, da ne sejemo koruze na isti nji vi, niti preblizu polja, kjer je bili prejšnje leto, ker je zemlja okužena ; zimskimi trosi. Treba se je pa tud izogibati gnojenja s svežim hlevskin gnojem, kakor tudi zalivanja z gnoj. nico, posebno, če se uporablja koruz- nica kot hrana ali stelja. Važno je tud to, da rastlin pri okopavanju in osipa- vanju ne poškodujemo, ker se okuženje kot navedeno, vrši skozi rane na rast- lini. Zelo koristno je, če vsak mehui pred dozoritvijo zažgemo, ker s tem uničimo vse trose na najbolj zanesljiv način. Končno je zelo uspešna obramba pred boleznijo setev odpornih sort. S prve okrajne gospodarske razstave Kmetijski stroji na razstavah privabijo resne gospodarje Avtomobilske motorje snažijo z nlem Snaženje avtomobilskih motorjev Ln. posebno še cilindrov je vedno zahtevalo precej časa in dela. Ce je hotel šofer odstraniti vso umazanijo, ki se je na- brala v njem med vožnjo, je moral razstaviti motor, eneti glavo cilindra, uporabiti obe roki in se pri vsem tem še pošteno umazati. V Ameriki so od- krili nov način snaženja in celoten po- sto-'ck so skrčili na štirideset minut. Riževa zrna vržejo v kompresor, ki jih potisne v cilinder in nato izpiha. Pod pritiskom zraka riž stalno kroži in drgne notranjost cilindra. Blato in pe- sek iztisne zrak po isti poti kot pre- ostali riž. Stroj, ki na tak način snaži motorje, imenujejo »blaster«, uporab- ljajo pa ga že številne garaže in ben- cinske postaje v ZDA. « Po Neretvi bodo ladje plule do Metkovića Metković, 1. avgusta Ob ustju reke Neretve pri Metkoviću so pričeli čistiti minska polja, ki so ostala iz druge svetovne vojne. Po očiščenju ustja bodo razširili in poglobili ustje tako, da bodo ladje po Neretvi lahko zopet plule prav do' Metkovića. Vzporedno s čiščenjem in poglobit- vijo Neretvo pa popravljajo sedaj tudi pristanišče v Metkoviču, ki je bilo med vojno bombardirano in porušeno. Ko bo pristanišče obnovljeno, bodo v njem lahko pristajale do 850-tonskc ladje Novo pristanišče, ki je za 28 kilometrov bližje in ima boljše zveze z notranjostjo države kot novo pristanišče Karde- ljevo, bo brez dvoma veliko pomagalo k razširitvi tovornega in potniškega prometa med obalo in notranjostjo države. + Hruške bomo izvažali Podjetje Vino-Sadje v Mariboru Je začelo odkupovati hruške, ki jih bo izvažalo v Zapadno Nemčijo. Računajo, da bodo pripravili za izvoz okoli 40.000 kilogramov raznih hrušk predvsem olemenito solnosraško vrsto. V okviru proslave dneva vstaje je SD Ptuj organiziral v soboto, dne 21. julija 1951 šahovski dvoboj, brzotumir po ševeninškem sistemu na desetih с*с- skah med SD Ptuj in SSS Aluminij iz Stmišča. Po pričakovanju je zmagalo mo.štvo SD Ptuja z visokim rezultatom 76:24 točk. Največ točk sta nabrala Pešl Fredo in Berden Janko vsa lì po 9 in pol točke od 10 možnih. Zaninin'o je. da član »Aluminija« I. kat. ing. Ci- sar Stefan ni dosegel pričakovanega uspeha, dosegel ie samo 7 in pol točke. BKZOTURNIR ZA IVÎESEC JULIJ Dne 19. t, m. ie bil odigran brzotur- nir Za mesec julij Pri 16-članski udo- leibi je zmagal Rudolf Cdo z 11 in pol točkami. Sledijo mu: Pešl Fredo z 11 in pol fmeč Rudolf—Pešl 1:0), Toš Mir- 'ko 11, Bordon Martin 10 in pol. Pernat Viktor in .^^"li Miroslav z 10 tï)Lkam: in tako dalje. V Avstriji je stopila v veljavo uredba o povišanju cen Г) 1. aitcciicto Г>апро ctopc» veljavo uredba o zvišanju cen po vsej Avstriji. Cene električnemu toku so po- večali za 43 odst., a petroleju za 74 od- stotkov. Obenem .so povečali davek na uradniški dohodek ter takse za zdrav- ljenje v bolnicah. ★ Smrtni padec 25. julija t. 1. se je smrtno ponesrečil tov. Milan Bračko v Paradižu. Tega dne zjutraj je hotel popraviti žleb, ki ga je pred nekaj dnevi razmajala bur- ja. Ko se je povzpel pod žleb, mu je na iestvi spodrsnilo, nakar je omahnil na cementna tla. Bil je pri priči mrtev. Pokojni Milan, katerega pogreba se je udeležilo več gasilskih čet, je bil do- ber pevovodja in načelnik gasilske čete. Sodeloval je v narodnoosvobodilni borbi ter dosegel čin podporočnika. Tragičen slučaj njegove smrti se je pri- petil ravno aa njegov 26. rojstni dan. Žalujočim naše sožalje. V imenu so- vaščanov J. E. Tržne cene v Ptuju Trgovna kmetijskih pridelkov: Krom- pir 14 din kg, kumare 8, fižol v str. 17, zelje 10, čebula 30, česen 55, papri- ka 40, paradižnik 40, slive 20, hruško 20 din kg. Mestna ekonomija Ptuj: solata 20, krompir 12, česen 50, ajdova moka 90, korenje 20, fižol 15, jajca 8 din za kom., ■ječmena kaša 80, mleko 18 din za lil., jedilne buče 10, paprika 40, parad.¿- nik 40 din kg. Zadružni sklad, Ptuj: kumare 10. krompir 14, zelje 9, med 430, repično olje 450 din za lit., hruške 20 din kg. Privatni, sektor: solata 25, zelje 10 do 16, krompir 16—20, kumare 10—16, rde- ča pesa 20, karfijola 16, čebula 50, če- sen 60, jabolka 20—25, hruške 25—30, > slive 20—30 za kg, kokoši 400 din., pi- ščanci 200 din za kom., smetana 120, sir IGO, surovo maslo 500—600, mast 450—500 za kg, jedilno olje 600 din za I- jajca 9—10 din za kom., klobase 25(1 do 300, bela moka-200, krušna moka 120 do 140, ržcna moka 100—120, a,dov;i moka 120 din kg. Vrtnarstvo »Hrlstov Minčo«: zel^e l'J. kumare 10, korenje 20, fižol v str. 20. rdeta pesa 15 din za kg. _______ MALI OGLASI Razveljavljam delavsko knjižico šte\'; 1303306 na ime Horvat Franc, l^oćUi vrh, p. Desternik. Razveljavljam osebna izkaznico žteV- 14722 in delavsko knjižico št. 12619^-^ i na imr Kumer Franc, Gradišče, P- Cirkulane. Prosim tovarišico, ki me je dne 14. .i«' jila 1951 pri Studenčniškern mostu r-^ Bregu pri Ptuju oijozorila na ; Ijeni suknjič, da mi sporoM svoj n-' ' slov, najditelja suknjiča pa. da mi i- i vme. Kuhar Franc. K:car štev ! ^ \ IVlanjše ali srednje posestvo do Î j vzamem v naiem ali kupim. ^ , lastno živino in orodje. Naá.ov j upravi. Kako pripravljamo jajca in mleko v prahu? . Prinašamo nekaj receptov za naše gospodinje, kako lahko pripravljamo јајга in mleko v prahu: 1 Mlečna mešanica: 5 žlic mlečnega prahu Vi lit, vode. Mlečni prah razmešaj v mlačni vodi. V začetku vzemi le toliko vode, da se prah gladko razmeša. Nato prilij še ostalo vodo. Mleko, To mešanico vlivaj med ne- prestanim mešanjem v 1 lit. vrele vode. Da mleko ne izgubi svojega značilnega qkusa, ne sme prevreti. Tako mleko nadomestuje v vsem naravno mleko, dobro je n, pr. za belo kavo. Za pripravo mlečnih jedi ga lahko jbolj razred-čimo z vodo. Ce zakuhamo vanj kašo, močnik, zdrob itd. mora se- veda zavreti. Mlečni prah. Prežganje za nekatere zelenjave (n. pr. za špinačo) zalijemo prežganje z vodo. Ob koncu kuhanja pa pridenemo mlečno mešanico in pusti- mo, da le malo prevre. ' Pri navedenih vzamemo namesto drobtin mleko v prahu, n. pr. za potice, štruklje itd. Uporaba jajc v prahu Jajčna rriešanica: 1 žlica prahu 3 žHce mrzle vode (2 jajci) Jajčni prah dobro razmešamo v mrzli, vodi, da dobimo gladko maso. Nato naj masa kakšno uro stoji, da se namoči. Jajčni prah pa ni dober za jedi, za katere je potreben beljak: jajč- ni prah namreč ne raste. Jedi iz jajčne mešanice ^ Rezančevo testo (krpice, rezanci, ribana kaša, testeni polžki in žlikrofi) ■K I mleka 1 žlico jajčnega prahu 3 žlice vode Iz jajčnega prahu in vode naredi jajčno mešanico, jo pogneti z moko, da dobiš gladko testo. Za testene polžke vzemi enako mno- žino, le da prideneš še 2 dkg maščobe (masti masla in soli). Za žlikrofe narediš enako testo kot za polžke, le da daš nekoliko več vode. Jur ali hlebček: 4 žličke jajčnega prahu, 6 žlic vode, 3 žlico moke, sol in po potreti voda. Krompirjevo testo (svaljki, cmoki, štruklji, zrezki itd.) 1 kg krompirja, 30 dkg moke, 3 žlice jajčnega prahu, 1 žlico vode in sol. Krhko testo (keksi, rezine, rogljički itd.): 40 dkg moke, 15 dkg maščobe, 10 'dkg sladkorja, sol, pecilni prašek, 1 žlico jajčnega prahu, 3 žlice vode, malo smetane ali vina. .Mešanica mlečnega in jajčnega prahu Iz mlečnega prahu naredimo mleko,; iz jajčnega prahu pa jajčno mešanico. Nato oboje zmešamo in uporabljamo. Uporaba: Kvašeno testo (šarklji, potice, buhtelj- ni, rogljički iti.): 1 1 moke, sol, limonov olup, shajan kvas, 8 dkg maščobe, 8 dkg sladkorja, K 1 mleka, 6 žlic vode. Tekoče testo (palačinke, pečenjaki, vliti rezanci): 11 mleta, 1 žlico jajčnega prahu, 3 žlice vode, : ^/2 1 moke, sol, 3 dkg sladkorja» (Pri nesla j enih jedilih sladkor opusti- mo n. pr. pri vlitih rezancih, frita- tih itd.) Se nekaj o hranitvi mlečnega in jajčnega prahu. Poudarjamo, da sta obe vrsti prahu zelo občutljivi za vlago, ki ju spremeni v večje ali manjše kepice, kar je znak, da bo prah kmalu postal tudi žaltav in seveda neuporabljiv. Mlečni in jajčni" prah se najbolje ohrani v hermetično, to je neprodušno zaprtih pločevinastih škatlah. Te iz- stavimo v suh zračen, hladen in temen prostor. PRESKRBA V mesecu avgustu si bodo lahko po- trošniki na zagotovljeni preskrbi na- bavili sledeče predmete: Mlevske izdelke: v razmerju 20 odst. koruznih izdelkov in 80 odst. j^eničnih izdelkov. Tako, da bodo prejeli na odrezke z označbo rim. 1 koruzno moko ali zdrob ter na vse ostale odrezke (t. j. rim. II, III, IV. in brez ozлačbe) pa enotno in pa rženo moko. Pšenični zdrob in testenine si pa lahko nabavijo vsi potrošniki po želji, dočim prejmejo odnosno si lahko na- bavijo za D-1 potrošnike Og bele moko IX) 1,50 kg proti odvzemu odgovarjajoče- ga števila kuponov rep. dopol. preskrbe štev. 6 avgust 1951, Kakao proizvode: bodo prejeli po- trošniki D-2 po 100 g na odrezek Ka- kao-VIII štev. 1, ter D-3 po 300 g na odrezek Kakao VIII. Riž: si bodo lahko nabavili potrošni- ki na zagotovljeni preskx'bi in to: D-1 po 500 g in D-2 po 250 g proti odvzemu odrezka rep. dopol. preskrbe štev. 8 avgust 1951. Pralno milo: bodo tekom mescca pre- jeli R in RS potrošniki po 250 g :n PO, SO-1, SO-2 in D 00 200 g na odrezek »milO'< avgust 1951. Pralni prašek: Vsi potrošniki r^zen potrošnikov RS prejmejo na odrezek štev. 7 rep. dopoL preskrbe avgust 1951 po 200 g. Z delitvijo bomo pričeli takoj po prejemu zadostnih količin omenjenih artiklov, dočim si riž in kakao-proizvo- de že lahko upravičenci nabavijo. ' Pekarne bodo prodajale kruh iz me- šanice in pšenični enotni kruh. Za 1 kg kruha (mešanice) oddajo potrošniki 2 odrezka z oznako I in 6 odrezkov na vse ostale odrezke, dočim morajo odda- ti za 1 kg enotnega kruha 8 odrezkov z oznako II, III, IV ali brez označbe. Obveščamo, da vsi potrošniki, ki še svojih nakaznic meseca julija 1951 niso v celoti realizirali (velja samo za slad- kor), si bodo lahko nabavljali sladkor še v mesecu avgustu. Torej odrezki za sladkor meseca julija ne propadejo. Iz pisarne poverjeništva za trgovino in gostinstvo * Dograjena je kovačnica v zeniski železarni Zenica, 1. avgusta. Te dni je bila dograjena prva velika dvorana nove kovačnice v zeniški železarni. V novi kovačnici bodo kovali do 70-tonske je.clene bloke. Delavci »Konstruktorja" so končali z betoniran.jem temeljev za veliko 1100-tonsko stiskalnico, monterji to- varne -Djuro Dj-ikovič pa so že mon- tirali večje stroje in ICO-tonski žerjav