!ZHAJA vsak četrtek uredništvo in uprava: ^00 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-*Ua postale) Trst 431. Poštni Ce*ovni račun Trst, 13978341 ^tnina plačana v gotovini D N I K LIST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1708 TRST, ČETRTEK 5. OKTOBRA 1989 LET. XXXIX. Mejnik v zgodovini slovenskega naroda Prav gotovo ni retorično, če napišemo, p bo sreda, 27. septembra leta 1989, osta-a zapisana z zlatimi črkami v zgodovini l°venskega naroda. Na ta dan je namreč s‘ovenski parlament takorekoč soglasno °dobril spremembe slovenske ustave, ki bi-sfveno dopolnjujejo temeljno listino suve-[enosti slovenskega naroda in njegove dr-r-Vnosti. Dejanje je tembolj pomembno, er je bilo izvršeno v trenutku najhujše-®a pritiska in celo očitnih groženj Slove-in njenim zakonitim organom ter in-sttiucijam. Proti odobritvi dopolnil k slo-v^iski ustavi je nastopila cela veriga zvez-lh institucij, od Centralnega komiteja Na seji deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine IZGLASOVANA ZELO POMEMBNA RESOLUCIJA ZA SLOVENSKO MANISINO Pie; Ha Gze komunistov Jugoslavije, katerega 'Harno zasedanje je bilo sklicano na vrat nos, zveznega obrambnega ministrstva ln celo zveznega predsedstva (četudi je bil nkgov predsednik Drnovšek odsoten, ker le je udeležil zasedanja glavnega zbora "druženih narodov v New Yorku). Spričo tolikšnega pritiska je marsikdo V tujini tudi upravičeno podvomil, ali bo s}ovenski parlament opravil nalogo, ki si 1° Je bil zadal. Priznati pa je treba, da je vsak dvom odveč in da so se uresničVe JjaPovedi predsednika Socialistične zveze de/i *efa °vnega ljudstva Slovenije Jožeta Smo- slo , ki je bil nekaj dni pred zasedanjem venske skupščine naglasil, da Slovenija 9ie je vnukinja »očeta slovenske gimnazi]e<( dr. Tischlerja Marica Tischler Hartmanu- V nedeljo, 22. t. m., se bo od svojih faranov poslovil devinski župnik, del< msgr. Ivan Kretič. Devinsko župnijo je dil 34 let, zdaj pa so ga upokojili. Ta da bo prevzel skrb za dušnopastirstvo Y •_ vinski župniji dr. Giorgio Giannini, ki Prl haja iz Trsta. Do pred kratkim je bil Pr° fesor fiziologije na naravoslovni fakulte tržaške univerze, a je stopil v pokoj. v let je pomagal pri dušnopastirskem delu ^ Barkovljah, kjer se je tudi dobro seznau, s problemi slovenske manjšine. Govori v jezikov in tudi tekoče slovensko. Mejnik v zgodovini slovenskega.. S nadaljevanje s 1. strani skega naroda, vključno s pravico do odcepitve, ter nujno soglasje slovenske skupščine za proglasitev izrednega stanja na ozemlju Slovenije. Zato tudi očitek o separatizmu in celo veleizdaje. Dr. Ciril Ribičič, profesor ustavnega prava in član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, je te dni na tiskovni konferenci v Beogradu zavrnil takšne očitke in pravilno naglasil, da »amandmaji k slovenski ustavi ne krepijo separatizma, niti ne razbijajo enotnosti in celovitosti Jugoslavije, temveč krepijo tokšno ustavno ureditev, ki bo omogočila, da se bodo Slovenci skupno z drugimi narodi čutili enakopravne in svobodne v Jugoslaviji«. Zanimiva in politično izredno pomembna je izjava predsedstva Zveze socialistične mladine Hrvaške, češ da je »sprejemanje republiških ustavnih dopolnil in s tem ure- ditev lastne države znotraj Jugoslavije a tonomna in neodtujljiva pravina slehenU ga naroda, tudi slovenskega«. ■„ Za Slovence, ki živimo v zamejstvu, zelo pomembno, da so bila ustavna d°V nila izoblikovana tudi s sodelovanjem , v soglasju s predstavniki italijanske in u7# žarske narodne manjšine, živeče na oze lju Slovenije. Tako sta na dvojezičnem zemlju uradna jezika tudi italijanščine madžarščina. Slovenska skupščina je torej °VraVl 0 naravnost zgodovinsko delo, ki bo fif° p obrodilo bogate sadove ne glede na trerl ^ ne ovire in težave. Če bo prevladala dob vera, bo slovenska ustavna dopolnile 7 7 ralo tako oceniti tudi zvezno ustavno so šče. Vsakršna drugačna ocena bi nem ^ bila rezultat dejavnikov, ki nimajo n skupnega ne s pravom ne s čutom za P vičnost in niti ne s politično modrostjo zrelostjo. Kralj Nikola počiva doma Velika množica se je v nedeljo, 1. t.m., udeležila v Cetinju slovesnega pogreba Zadnjega črnogorskega kralja Nikole I. in 2ene, kraljice Milene ter njunih hčerk. Posmrtne ostanke so z italijanskim vojaškim etalom pripeljali iz Ligurije v Bari in od jod z vojaško ladjo v Bar. Kraljevski par Jf 68 let počival v pravoslavni cerkvi v danremu. Na svečanosti v Cetinju je govoril Predsednik. predsedstva Crne gore Branko ‘jostič. Kraljevski par je pokopan v dvorci cerkvi, princesi pa sta našli zadnji po-c'tek v cetinjskem samostanu. Pogrebne svečanosti se je udeležil pravnuk Nikola etrovič z družino in drugimi potomci, ki Prebivajo v Franciji, Viktor Emanuel Sanjski z ženo Marino Dorio in sestrama *Iario Gabriello in Mario Pio. Vsi so vnuki Jelene Savojske, nekdanje italijanske krajce in hčerke črnogorskega kralja. Pristne so bile tudi princese iz rodbine Ka-jjudžordževičev, neposredne potomke kraju Petra. Črnogorski predsednik Kostič je Podčrtal pomembno vlogo kralja Nikole in vegove družine ter se zahvalil Italiji in ^unrenru. Izrazil je tudi zahvalo srbski Pravoslavni Cerkvi. Novi blaženi Ob prisotnosti anglikanskega primasa Roberta Runcia je papež Janez Pavel II. Proglasil v nedeljo, 1. t.m., za blažene Špance redovnike pasioniste, ki so umrli mu-uoniške smrti na začetku državljanske voj-leta 1936 v Španiji. Papež je naglasil, u nihče izmed 26 redovnikov, ki so si založili čast oltarja, ni bil vpleten v politič-Pe zadeve. Vsi pa so bili kljub temu pre-JjUnjani in mučeni, ker so pripadali Cer-. vi> proti kateri se je dvignil val nasilja '0 sovraštva. Na začetku obreda je papež Posebej pozdravil anglikanskega primasa [ njegovo spremstvo. Po maši v cerkvi svetega Petra je pa-Pež blagoslovil dve ikoni svetega Vladimi-ru in svete Olge, ki sta pokristjanila Ukra-jPoce. Ikoni bodo položili ob sliko svetega Jr^rila in Metoda v cerkvi svetega Petra. tej priložnosti je pozdravil 18 Ukrajincih unijatskih škofov, ki so zbrani v Rimu ftu sinodi. Nova politična stranka v Bocnu v Bocnu je bila te dni tiskovna konfe-r^nca, na kateri so javnosti predstavili no-V° nemško politično stranko z naslovom !pnion fiir Siidtirol« — Zveza za Južni Prol. Glavni predstavnik nove stranke je | P°btor Alfons Benedikter, bivši vodilni ^Ustopruk Južno-tirolske ljudske stranke, | 51 jo je pred kratkim zapustil. V vodstvu Pove politične organizacije sta tudi pokra-J1Uska svetovalca Eva Klotz od Južno-tirol-Ce domovinske zveze ter Gerald Meraner ^ Južnotirolske liberalne organizacije. No-0 Ustanovljena zveza za Južni Tirol predaja alternativo politiki Južno-tirolske dalje na 5. strani ■ Svet za varstvo človekovih pravic Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji se je odločil za dve vsekakor pomembni pobudi. Prva se tiče političnih procesov v Sloveniji pred letom 1954. Pri tem svet misli na takoimenovani Nagodetov proces, na duhovniške procese, na nekatere takoimeno-vane gestapovske procese, procese proti informbirojevcem in druge. Na teh procesih so bili, kot kaže, obsojeni nekateri ljudje za dejanja, ki niti tedaj niso imela narave kaznivih dejanj, oziroma da dejanj, ki bi sicer bila kazniva, v resnici sploh niso storili. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin predlaga Javnemu tožilstvu Slovenije, naj mu odstopi doslej vložene prošnje za pregled razsodb, da bi jih njegovi pravni strokovnjaki proučili. Vse to v pričakovanju spremembe kazenske zakonodaje. Svet za varstvo človekovih pravic poleg tega predlaga, naj se tistim, ki jim bodo razveljavili nekdanje obsodbe, dodeli primerna odškodnina za prestano trpljenje. Druga pobuda Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin zadeva usmrtitev več tisoč pripadnikov domo- branskih in drugih vojaških enot, ki so jih I po koncu druge svetovne vojne zavezniške oblasti izročile Jugoslaviji kot vojne ujetnike. Razen splošnih domnev in individualnih pričevanj posameznih preživelih v maju in juniju 1945 javnost nima natančnih podatkov in zlasti ne odgovorov na številna vprašanja, ki se ob tem postavljajo. Zaradi tega Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije predlaga slovenski skupščini, naj pri raziskovalni skupnosti Slovenije naroči raziskavo o teh dogodkih. Dalje predlaga, naj Institut za zgodovino delavskega gibanja, zgodovinski oddelek Filozofske fakultete ter Pravna fakulteta v Ljubljani sestavijo raziskovalno skupino, ki naj opravi pravkar omenjeno nalogo. Svet tudi poziva vse institucije, ki razpolagajo z arhivi, naj jih podprejo za to raziskavo, še žive priče teh dogodkov pa naproša, naj po svojih močeh in vesti omogočijo stvarno, I strokovno-zgodovinsko in pravno raziska-! vo o dogodkih, od katerih je minilo že sko-J raj 45 let, a še vedno hudo bremenijo vest ! in zavest pripadnikov še živečih generacij. Kakšna naj bo NATO v prihodnosti »Atlantska zveza je še vedno izrazito aktualna in potrebna«. To misel je pouda-j ril glavni tajnik zavezništva Manfred Woer- j ner, ko se je udeležil študijskega zaseda-j nja Atlantskega zavezništva v Torinu. Na-1 glasil je, da ima zavezništvo jasne poglede na prihodnost Evrope. Njegovi temeljni cilji bi morali biti predvsem zaščita okolja, boj proti lakoti, terorizmu in mamilom ter prizadevanja za reševanje energetskega problema. »Atlantska zveza se ne boji razorožitve, mora pa ohraniti svoj obramb-1 ni sistem, dokler ne bo dosežen dokončni sporazum o razorožitvi obeh glavnih sve-1 tovnih. blokov,« je še dejal Woerner, ki1 je pripomnil, da bo Sovjetska zveza dva-1 krat močnejša od zahodnega zavezništva tudi v primeru, da se Gorbačov zares odloči za odstranitev dela svojega arzenala. Glavni tajnik Atlantske zveze je tudi ocenil dosedanje dogajanje v Vzhodni Evropi. Po njegovem prepričanju postajajo reformistične spremembe evropskega in sovjetskega komunizma velik izziv, saj se za retoričnimi izjavami o skupnem evropskem domu skriva trda stvarnost: čedalje globlja je razlika med Vzhodom in Zahodom, to pa zaradi poloma družbeno-eko-nomskega poskusa, ki priznava svoj bankrot. V tej luči je Woerner prepričan, da je nastajajoči politični pluralizem na Vzhodu edina alternativa. Izglasovana zelo pomembna... ■ nadaljevanje s 1. strani PLI, Sslc in zeleni, ostali pa se glasovanja niso udeležili. Resolucija je gotovo najvažnejši dokument v zvezi s slovensko manjšino, kar jih je deželni svet odobril v zadnjih letih. V tem dokumentu je še zlasti pomemben odstavek, ki govori o preštevanju manjšine, ki so ga še pred kratkim zahtevale tudi nekatere stranke večine (liberalci in republikanci). Sedaj pa sta tudi ti dve stranki podpisali resolucijo in s tem uradno u-skladili svoja stališča s tistimi ostalih vladnih strank. Lista za Trst pa je ostala osamljena pri zahtevi, naj se izvede preštevanje manjšine. Gre torej za velik vsebinski napredek pri oblikovanju stališč za zaščitni zakon. Ob tem ne moremo mimo kritične ocene stališča komunistične partije, ki ni glasovala za resolucijo in se pri tem sklicevala na napake pri postopku. Res je, da je bil postopek nekoliko neobičajen (o reso- lucijah, ki jih deželni odbor sprejme, običajno ni predvideno glasovanje), vendar je bilo popolnoma jasno, da je zahteva po glasovanju politične narave; za preštevanje so bili samo neofašisti in Lista za Trst, kot se je hotelo dokazati. Komunisti so se distancirali od večine in sta pri tem bila, kot je čudno slišati, najbolj aktivna prav slovenska svetovalca Bratina in Budin, ki sta prva napovedala svoje vzdržanje in to odločitev utemeljila z napako v postopku. Če je torej po eni strani res, da je do te resolucije prišlo zaradi notranjih sporov v večini (KD je namreč nasprotovala preštevanju in je to hotela vključiti v program nove deželne vlade, s tem pa niso soglašali socialisti, ker so želeli k programu privabiti tudi Listo za Trst) je po drugi strani prav tako res, da bi morali pri Slovencih prevladati splošni interesi slovenske manjšine. Prav tako drži, da ima slovenska manjšina interes, da se zanjo povoljna stališča, odobrijo s čim širšo večino. Predstavitev liste Slovenske skupnosti za občinske volitve v Miljah V soboto, 30.9., je Ssk na tiskovni konferenci v Miljah predstavila listo in program, s katerim se bo predstavila na volitvah, ki bodo 22. in 23. oktobra. Slovenska stranka prvič samostojno nastopa v tej istrski občini. Doslej je vsa povojna leta KPI oz. Lista Frausin imela tu absolutno večino in temu primerno tudi vladala ne oziraje se na zahteve ostalih. Resnici na ljubo je treba priznati, da je bila levičarska uprava nekoliko dovzetna za probleme Slovencev in prav to je bil razlog, da je Ssk posredno podpirala kandidata, ki ga je imenovalo Društvo Slovencev miljske občine. Tokrat pa ni prišlo do sporazuma z Listo Frausin in tako se je Ssk, na zahtevo domačinov, odločila, da nastopi samostojno. Tiskovne konference se je udeležilo lepo število domačinov, ki so aktivni v društvu. Vsi so se strinjali s pravilnostjo odločitve samostojnega nastopa. Program je obrazložil sekcijski tainik Danilo Ša-vron, ki je skupno s Fedorjem Žigonom tudi nosilec liste. Glavna točka programa je prizadevanje za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti proti vsem oblikam odtujevanja, seveda v tesnem sodelovanju s slovenskimi ustanovami, ki delujejo na teritoriju. Tu gre poudariti skrb za nemoteno delovanje in razvoj slovenskega šolskega centra, za ureditev knjižnice ter za uporabo kulturno-socialnega centra v Miljah in Zavljah-Štramaru. Predstavniki Ssk se bodo trudili za okrepitev pobud o seznanjanju s slovensko prisotnostjo na tem področju ter bodo sodelovali z večinskim narodom v zgodovinski razsežnosti protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja. Ssk odločno zavrača poskuse kriminalizacije slovenskega naroda, ki se V sredo, 27. septembra, se je v Borštu sestala Sekcija Slovenske skupnosti za občino Dolina. Na dnevnem redu je bilo več točk. Beseda je najprej tekla o letošnjem »Našem prazniku« v Boljuncu, ki se je moral, kot znano, zaradi slabega vremena odvijati več dni, kot je bilo prvotno predvideno. Kljub tej nevšečnosti in težavam glede primernega prireditvenega prostora je večina odbornikov in drugih članov vložila vse svoje moči v priprave, da bi praznik lahko nemoteno potekal po začrta-1 nem programu. Zal je slabo vreme pre-j prečilo sicer izvedbo kulturnega in večine zabavnega programa, vendar se je praznik v drugih pogledih kljub temu izpeljal. V nadaljevanju seje je bil govor o krajevnih problemih in dogodkih posredno a-li neposredno povezanih z delovanjem in pristojnostmi krajevne občinske uprave. Posebna pozornost je bila posvečena problemom v zvezi s skorajšnjim odprtiem prometu hitre ceste od Sv. Ane preko Dom-ja in Lakotišč, Ricmanj in Loga do Kati-I zadnje čase pojavljalo v javnih razpravah. Tu velja omeniti voljo po utrditvi stikov z občinama Dolina in Koper kot tudi z italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji, saj obe manjšini družijo isti cilji. V občini treba dopolniti dvojezično topono-mastiko povsod, kjer živijo Slovenci. Kar se tiče razvoja občine, je predvsem treba razbiti obroč odrinjenosti, v katerem se je znašla, kar je vzrok za splošno nezadovoljstvo in kar je privedlo do predčasnih volitev. Govor je o razvojnih načrtih, o izboljšanju javnih služb, kot so greznice, razsvetljava, zelenice, pločniki in cestne povezave, kar naj bo dokaz učinkovitosti brez velikopoteznih načrtov, ki kažejo zgolj na megalomanijo in ne prinašajo koristi prebivalstvu, saj običajno ostajajo le na papirju. Poglavje zase predstavljata metanizacija in nova konvencija z ACEGA za vodno napeljavo in predvsem za ceno vode, ki je previsoka. Ssk si bo še dalje prizadevala za zaščito okolja, saj je že pred leti izdelala študijo o škodljivosti načrtovanega premogovnega terminala in o električni termo-centrali na premog. Omejiti bo treba nadaljnje razlaščanje za industrijske namene, saj je presežen standard s kar 500 kvadratnimi metri zemljišča na uslužbenca. Predstavniki slovenske stranke pozdravljajo načrt za uresničitev naravnega parka pri jezercih in zahtevajo primerno namembnost za ohranjevanje kmetijskih zemljišč ter valorizacijo kmetijske dejavnosti. Ob koncu so kandidati izrazili željo, da ne bi prišlo do nepotrebnih polemik, saj I Ssk z nastopom na volitvah nudi prilož-j nost nezadovoljnim volivcem, da s svojim dalje na 8. strani ■ nare, to se pravi v glavnem po ozemlju dolinske občine. V prvi vrsti gre za omejevanje ropota ter onesnaževanja ozračja, o-kolja nasploh ter dvojezičnih napisov ob njej. Sekcija bo v prihodnjih tednih poglobila ta problem in izdelala ustrezne predloge. Obravnaval se je tudi dnevni red seje občinskega sveta dne 30. septembra, na katerem je bilo tudi na dnevnem redu najetje posojila v višini 270 milijonov lir za gradnjo centra z zelo splošnimi funkcijami pod nazivom »občinska knjižnica«. Sve- j tovalci Ssk so kritično ocenili ta načrt ter zahtevali njegovo nadaljnjo preučitev. Ker občinski odbor tega predloga ni sprejel, so isti svetovalci glasovali proti načrtu omenjenega centra in najetju zadevnega posojila. Na seji je bilo potrjeno stališče, da sekcija ne more odobravati pobud posa-j meznikov, o katerih ni prej sama razprav-' ljala in se o njih opredelila. Zato se sekcija distancira od vseh takšnih pobud posameznikov, ki niso sad skupne preučitve. DOLINA ZA ZAŠČITNI ZAKON Na zadnji seji občinskega sveta v Do-lini so med drugim odobrili resolucijo o socializaciji pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Resolucija je bila sprejet3 soglasno. Dolinski občinski svet poziv3 predsednika osrednje vlade in predsednika obeh zakonodajnih zbornic, naj pospe" šijo postopek za odobritev zaščitnega za-kona. Občinski svet je sprejel tudi več sklepov redne uprave. Med drugim je odobri najetje posojila za izgradnjo občinsK knjižnice in v tej zvezi odobril načrt za njeno izgradnjo. Oba sklepa sta bila spre jeta z večino glasov. NOVA SEZONA V DSI V TRSTU Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je obnovilo redno delovanje s ponedelj kovimi večeri v Peterlinovi dvorani. Prvi gost je bil raziskovalec Instituta SLOR1 Čedadu in beneški javni delavec dr. Ffr ruccio Clavora. Govoril je o temi »Od n11 združenja k resnični enotnosti Slovence v Italiji«. , Clavora je bil napovedan kot eden tre predavateljev ob okrogli mizi na uvodne večeru letošnjih Študijskih dnevov »Pr.^ ga 1989«. Tedaj je bil govor o manjšini i o tem, ali je manjšina žrtev ideoloških o jev. Predavatelj zaradi bolezni ni nioge nastopiti. Zdaj je v bistvu nadaljeval z raz mišljanjem z letošnje Drage. NOVICE V italijanskem senatu se je začel P° stopek za odobritev finančnega zakona leto 1990 in njegovih spremnih listin. Sle nje med drugim predvidevajo klestenj javnih izdatkov za 20 tisoč milijard lir- Obrambni minister Martinazzoli je ^ senatu izjavil, da se vlada zavzema, ri J pride vsa resnica na dan v zvezi z letals nesrečo pri otoku Ustica leta 1980. Pot111 ško letalo DC 9 družbe ITAVIA je sestr lila raketa. Okoliščine sestrelitve bo uS. tovila posebna komisija, ki jo je ustano^1 la sodna oblast. Vlada ne bo ovirala nje116 ga dela, češ da gre za državno tajnost, J naglasil obrambni minister. Na pobudo Kulturne skupnosti je v torek, 3. t.m., na Prešernovem trg11 Ljubljani prireditev, s katero so Pr°si:. vili praznik slovenske državnosti. Prire tev se je začela s petjem »Zdravljice«, je nova slovenska himna, in se končal3 petjem, jugoslovanske himne »Hej Sl°__ ni«. Govornik je bil predsednik mestne o cialistične zveze Jože Osterman. V Panami se ni posrečil poskus drz3^ nega udara, ki ga je izvedla skupina & dih častnikov. Vojaki, ki so zvesti gener lu Noriegi, so zatrli upor. Več ljudi je o1 ubitih. Zunanji ministri evropske dvanajster ce so v Bruslju razpravljali o pomoči Pp \ ski in Madžarski. Italijanski zunanji mirl ster De Michelis je predlagal, naj EvroP. ska skupnost podpre tudi Jugoslavijo-se bori s hudimi gospodarskimi težavaP1' I Konec novembra bo o konkretni podPu I Jugoslaviji razpravljala posebna komisi] Dolinska sekcija Ssk o aktualnih krajevnih problemih Nova koncertna sezona GM v Trstu V Trstu je bila 2. t.m. tiskovna konferenca Glasbene matice. Umetniško vodstvo je pred-slavilo v slovenščini in italijanščini letošnji a-^onmajski program koncertne sezone. Prisotne Pozdravil predsednik Glasbene matice Adri-Jan Semen, ki je v kratkih obrisih obrazložil načrte in težave te glasbene ustanove. Prof. Goj-1,1111 Demšar je obširno podal celotno sliko raznih nastopOVj isto je ponovil v italijanščini prof. A-leksander Rojc. Oba govornika sta poudarila, 'la sovpada letošnja sezona z osemdesetletnico Ustanovitve Glasbene matice. Tudi v tej sezoni bo devet abonmajskih kon-uertov, ki bodo zajeli skoraj vsa področja glasbe umetnosti. Vrstili se bodo že znani in novi glasbeni poustvarjalci. Koncertna sezona se bo 2ačela v sredo, 18. oktobra s Slovenskim kvinte-°tn trobil. Člani tega izvrstnega ansambla, ki s° nam že posredovali odlične interpretacije Usbenih del, spadajo med najboljše slovenske glasbene umetnike. V zasedbi dveh trobent, ro-8a- trombona in tube bodo umetniki predstavili P°leg nekaterih standardnih del tudi skladbe sodobnih glasbenih ustvarjalcev. Drugi abonmajski gost bo 27. oktobra orga-n'st Milko Bizjak, ki bo tokrat nastopil v cerkvi Svetega Vincencija v Trstu. Med drugim bo Biz-)alt izvajal tudi svojo skladbo in sicer Fugo v ^'tnolu. Simfonični orkester RTV-Ljubljana, pod v°dstvom svojega stalnega dirigenta Antona Nanuta, bo tretji gost letošnje sezone. Na sporedu bo tho’ Uvertura Leonora številka 3 ter osma Bee-'Vnova simfonija. gospodarsko sodelovanje MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Fakulteta za ekonomske in bančniške vede videmske univerze prireja v petek, 6. t.m., sim-D°2li o gospodarskem sodelovanju med Italijo 'U Jugoslavijo ter o perspektivah in problemih Ukšnega sodelovanja. Simpozij bo v Vili Manin Passarianu. Ob tej priložnosti bodo predstavi študijo o »Trgovinskih tokovih in gospodarim sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo kot Ufitneru gospodarskih odnosov med Vzhodom in ubodom ter med Severom in Jugom«. Avtorji študije so profesorji Aleš Lokar, Pa- *2ia Tiberi-Vipraio in Roberto Grandinetti z Univerze v Vidmu. Simpozij bo potekal pod po- r°viteljstvom Vsedržavnega združenja kmečkih fanilnic ter posojilnic ICCREA. Sodelovala bo-tudi dekan ekonomske fakultete v Ljubljani V£m Ribnikar, ki je član predsedstva SR Slove-*^e> ter prof. Aleš Vahčič. V novembru bodo nastopili še Slovenski madrigalisti, ki sestavljajo najboljši slovenski vokalni ansambel. Njih umetniški vodja je Janez Bole; peli bodo več skladb Jakoba Gallusa ter niz slovenskih pesmi. V decembru se bo prvič predstavila našemu občinstvu s samostojnim koncertom mlada pianistka Katja Milič, izvajala bo v glavnem romantične skladbe. Harfistka Jasna Corrado-Merlak, ob spremljavi pianistke Neve Merlak bo nastopila v januarju. Na istem koncertu bo sopranistka Olga Gracelj izvajala več samospevov. V februarju bo nastopil godalni kvartet Glasbene Matice. Sestavljajo ga violinista Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder, violist Marko Bitežnik in čelist Peter Filipčič. Isti večer bo nastopil klarinetist Miran Košuta. Trio Gorišek, Balžaroski in Petrač bo nastopil v marcu. Glasbeno sezono pa bo zaključil simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom mladega, a obetajočega dirigenta Marka Letonje; na sporedu bo Franckova simfonija v D-molu, Haydnov koncert za čelo (kot solist bo nastopil Miloš Mlejnik) ter slovenska novi teta Daneta Škerla. LITVA IN VOJAKI Parlament republike Litve, ki je del Sovjetske zveze od konca samostojnosti na začetku druge svetovne vojne, je sprejel pomemben sklep v zvezi s služenjem vojaškega roka tamkajšnjih obveznikov. Litovski republiški vladi je dal nalogo, naj od osrednjih oblasti v Moskvi doseže, da bi vojaški obvezniki iz Litve lahko služih vojaški rok v mejah domače republike. O tem problemu so v zadnjih časih obširno razpravljala razna združenja, ki so nasta- j la v tem obdobju ponovnega oživljanja narodne samozavesti v nekdaj neodvisnih republikah ob Baltiku. Osrednje sovjetske oblasti so se tem zahtevam dosledno upirale, češ da država potrebuje enotno vojsko in da se pri tem ne more ozirati na posamezne republiške interese. NOVA POLITIČNA STRANKA V BOCNU ■ nadaljevanje s 3. strani ljudske stranke. Zavzema se za spoštovanje človekovih pravic in za pravice vseh narodov, za pravico do samoodločbe in za ustanovitev svobodne Evrope narodov in dežel ter se zavzema za spoštovanje okolja in za socialno pravičnost. Pomembna slavnost na Sveti gori Lepo število ljudi se je 29. septembra falo na Sveti gori, kjer so Goriški mu-®J> novogoriška občinska skupščina in go-*ško podjetje Avtopromet priredili sloves-na Vatnri en nHnrli mnzeisko zhirkn n na kateri so odprli muzejsko zbirko °ške fronte. Izvedenci Goriškega muzeja S° stalno zbirko dokumentarnega in dru- §ega gradiva o Soški fronti pripravili že Pred dvema letoma in celotno gradivo pri-J^ali na razstavi z naslovom »Podobe So-fronte 1915-1917«. S to razstavo so o-.Gdili spomin na krvave boje v prvi svetni vojni. Slovesnosti so se med drugim ,^sležili predsednik slovenske vlade Du-ari Šinigoj, koprski škof Metod Pirih, Ser- gej Krajgher, Lidija Šentjurc in bivši veleposlanik pri Sveti stolici Štefan Cigoj. Po uvodnih besedah ravnateljice Goriškega muzeja Nelide Nemec je o pomenu in vsebini muzejske zbirke spregovoril predsednik Kulturne skupnosti Slovenije Sergij Peljhan. Ta del slovesnosti je potekal na prostem, sodelovala pa sta oktet Vrtnica in Komorni mešani zbor. Drugi del slovesnosti je bil v svetogorski baziliki, kjer je nastopil orglarski mojster Hubert Bergant s sodelovanjem Armanda Mariuttra, okteta Vrtnica in Komornega mešanega zbora. Ob tej priložnosti so odprli tudi restavracijo Sveta gora. MADŽARSKA PARTIJA SE JE UPRLA Delegacija madžarske komunistične partije ni podpisala skupne izjave, ki je sad zasedanja partijskih funkcionarjev vzhodnoevropskih držav pretekle dni v Varni na Bolgarskem. Vodja madžarske delegacije Kotay je povedal, da Madžari niso podpisali sklepnega dokumenta zaradi nesoglasij o gospodarski politiki in o odnosih z Zahodno Nemčijo. Kotay je povedal, da ni mogel podpisati listine, ki govori o krepitvi socialistične lastnine, medtem ko se njegova domovina odloča za mešano gospodarstvo. Poleg tega ni soglašal z obtožbami o revanšizmu, novo-fašizmu in novo-nacizmu, ki so letele na Nemčijo. Medtem je bil na Vzhodnem kolodvoru v Budimpešti ustanovljen neodvisni madžarski sindikat. Gre za sindikat železničarskih delavcev. Zborovalci so poročali o pritiskih nadrejenih proti ustanavljanju sindikata. Postavili pa so vrsto predvsem gospodarskih in socialnih zahtev. SINODA UNIJATSKIH ŠKOFOV V ukrajinskem zavodu v Rimu je bila šesta redna sinoda, ki se je udeležuje 18 unijatskih škofov. Gre za katoličane Vzhodnega obreda. Na slovesnosti je prvi spregovoril kardinal Ivan Lubačivski, ki je med drugim dejal, kako unijati trdno upajo, da bo njihova Cerkev uživala versko svobodo in da se bo prenehalo preganjanje, ki traja že 45 let. Unijatov je kakih 5 milijonov na ozemlju Sovjetske zveze in nadaljnja dva milijona v tujini. Unijati so bili z zakonom priključeni pravoslavni Cerkvi leta 1946. Kardinal Lubačivski se je toplo zahvalil papežu Janezu Pavlu II., ki je tudi v zadnjih pogovorih s sovjetskimi voditelji odločno zahteval, naj se pravično uredi vprašanje unijatov. USTAVNE SPREMEMBE NE OGROŽAJO JUGOSLOVANSKE DRŽAVE Predsednik Zveze komunistov Slovenije Kučan je poudaril, da je bilo sprejet’e ustavnih sprememb v skupščini veliko dejanje suverenega slovenskega naroda, pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti ter vseh državljanov slovenske republike. Slovenija je okrepila svoj ustavni položaj in pravice znotraj Jugoslavije, kar je v interesu vseh narodov in manjšin v federaciji. Slovenija jih v ničemer ne o-groža in tudi ne razmišlja o kaki odcepitvi od Jugoslavije. Slovenski komunisti si bodo še dalje prizadevali za socializem po meri ljudi. Do njega pa lahko pridemo le z delom, ne pa z grožnjami z orožjem, zahtevami po aretacijah ali pa celo z izgonom ljudi in celih narodov z domače zemlje. Kučan je o tem govoril v Krškem, kjer so praznovali 50-letnico domače tovarne paDirja. To je pravzaprav ustanovil leta 1937 ljubljanski podjetnik Ivan Bonač, in sicer na Vidmu, ki je bil takrat od Krškega ločen, samostojen kraj. V povojnih letih je bila tovarna celuloze in papirja poimenovana po prvem predsedniku jugoslovanskih sindikatov v povojni dobi Djuru Salaju. Zdaj pa se tovarna imenuje »Videm«. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ob deseti številki Ognjišča Oktobrska številka revije »Ognjišče« ponuja bralcu vrsto zanimivih člankov. Posebno pozornost vzbuja predstavitev apostolskega protono-tarja dr. Janeza Beleja, ki je bil 36 let v službi misijonov na Kongregaciji za evangelizacijo narodov v Vatikanu. Revija poudarja, da je to e-den redkih Slovencev, ki je imel tako pomembno službo v Vatikanu, od marca letos, ko je bil upokojen, pa na Kongregaciji le občasno poma- PROTAGONISTI SO BILI VZHODNOEVROPSKI NARODI V Montrealu v Kanadi se je te dni končalo zasedanje Mednarodnega združenja PEN klubov. Glavni protagonisti tega vsakoletnega zborovanja pisateljev in drugih umetnikov z vsega sveta so bili vzhodnoevropski narodi oziroma njihovi umetniki. V Montrealu je bil ob tej priložnosti ustanovljen ukrajinski PEN klub, prišlo pa je tudi do razdelitve češkoslovaškega kluba v samostojno češko in slovaško združenje. Prvič je bil letos navzoč tudi pred kratkim u-stanovljeni litovski PEN, ki se je tako pridružil letonskemu in estonskemu. V Montrealu sta bila letos prvič navzoča tudi dva predstavnika iz Sovjetske zveze; Združenje sovjetskih pisateljev je bilo kar 65 let izločeno iz te mednarodne organizacije svobodnih ustvarjalcev, to pa zaradi preganjanja sovjetskih pisateljev in intelektualcev v dolgih desetletjih komunistične diktature. Veliki odsotni na kanadskem zasedanju je bil češki dramatik Vaclav Havel, ki mu praški režim ni izdal potnega dovoljenja. Havelu so v Montrealu v znak spoštovanja in simpatije prihranili zgovorno prazen sedež. Zborovalci so letos posvetili posebno pozornost problemu preganjanja besednih in drugih ustvarjalcev. Po razpoložljivih podatkih je bilo na začetku tega leta po raznih zaporih sveta 358 pisateljev, ta številka pa se je od marca do danes povečala za nadaljnjih 127 primerov. Zborovalci so posebno obsodili preganjanje pisateljev na Kitajskem, kjer so po pokolu v Pekingu oblasti zaprle 33 umetnikov. ga. Iz zapisa zvemo marsikatero zanimivost o delovanju tega Slovenca, ki je doma iz Laškega. Posebno pozornost posveča revija Vseslovenskemu mladinskemu verskemu taboru, ki ga bodo priredili prihodnje leto na Slovenskem. V znamenju priprave na ta dogodek so veroučne strani, ki so posvečene starejšim bralcem, ki se lahko prepričajo, da predstavlja vera tudi neko alternativo. V rubriki »V nekaj vrstah.« so uredniki pripravili bogat izbor novic o dogodkih v slovenski Cerkvi in po svetu. Posebno poročilo so posvetili Svetovnemu dnevu mladih v Komposteli, ki se ga je udeležilo tudi 150 slovenskih in več sto hrvaških romarjev. Tokratna priloga je posvečena telefonu. Poleg tehničnega opisa te naprave je članek posvečen tudi socialni vlogi, ki jo ima telefon v sodobni družbi. Daljša zapisa sta namenjena odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovjem in srečanju treh dežel pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Revija, kot običajno, objavlja številna pisma, ki vabijo bralca k razmišljanju o najrazličnejših osebnih problemih, in več krajših literarnih črtic. UMRL JE KNJIŽEVNIK OSKAR DAVICO V soboto, 30. septembra, je v Beogradu umrl srbski književnik Oskar Davičo. 80-letnico je obhajal 18. januarja letos. Bil je velik umetnik in uporen duh. V letih med obema vojnama je bil gibalo znanega nadrealističnega beograjskega kroga, po vojni pa se je postavil po robu social-realistični smeri. Veliki pesnik in romanopisec je bil neumoren iskalec izvirnega pristopa. Roman, Pesem, ki ga je napisal leta 1952, predstavlja preobrat v obravnavanju revolucionarnih dogodkov v jugoslovanski povojni prozi. Pokojnik je bil prepričan komunist. Leta 1932 je bil obsojen na pet let ječe. V naslednjih letih je bil še večkrat v zaporu. Med italijansko okupacijo so ga zaprli v Splitu in ga odpeljali v internacijo v Italijo. Leta 1943 je pobegnil iz internacije in se nato boril v prvi partizanski proletarski diviziji. Davičo je prejel najvišja jugoslovanska književna priznanja. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN Marij Cuk: LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI Tennessee Williams: TETOVIRANA ROZA Ivan Cankar: JAKOB RUDA Natalia Ginzburg: INTERVJU Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana) Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana) ABONMA V TRSTU Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem doma, Ul. Petronio 4, telefon 734265. ABONMA V GORICI Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem dornU' Ul. Brass 20, telefon 33288. Kulturna kronika v Argentini Mladinski organizaciji Slovencev v Argentu11 ■Mg sta pripravili že »Dvajseti glasbeni večer«. letošnjem so se predstavili štirje zbori, pian' Ivan Vombergar, basist Luka Debevec in harmo nikarja Andrej Grilj in Franci Samsa. V dru ] gem delu so nastopili Vilma Moreschi in Luka Debevec ter dva ansambla: Rock and Polka i” Iskra. Senzacija večera je bil nastop moške®3 zbora, ki je prepeval pred tridesetimi leti na 10- Slo- I letnici Slovenske dekliške organizacije m | venske fantovske zveze. Pod vodstvom Jože*3 Malovrha so zapeli: Ob večerni uri, Crni J°e’ Pozimi pa rožice ne cveto in Dober večer, ljut>° dekle. Slovenski likovni umetniki so razstavljali kar v štirih dvoranah. Za slovensko publiko so Rožmanovem domu učenci pokojnega kipar-Ia Franceta Ahčina predstavili portrete stanovalci Marjana Lipovšek v Cankarjevem domu tega doma, ki so jih naredili v zadnjem Času- Tradicijo znamenitih slovenskih pevk in pevcev, ki so uspešno nastopali na svetovnih koncertnih in odrskih deskah, dostojno nadaljuje Marjana Lipovšek. Njeni starejši kolegi Šimenc, Gostič, Rijavec, Heybalova, Drakslerjeva in naj-imenitneiši med njimi Anton Dermota, bi je bili veseli. Marjana Lipovšek ima razkošen glas, dognano pevsko tehniko in izjemen smisel za interpretacijo. Ta srečna kombinacija ji omogoča, da je enako uspešna kot operna in tudi kot koncertna pevka. Zaradi številnih obveznosti v tujini je Lipov-škova redek gost v Sloveniji. Zato je za njen koncert z orkestrom Slovenske filharmonije, ki ga je vodil dirigent Milan Horvat, v veliki dvorani Cankarjevega doma vladalo veliko zanimanje. Številni obiskovalci niso bili razočarani, Li-povškova je še enkrat dokazala, da je njeno petje na najvišji umetniški ravni. Spored je bil sestavljen iz arij Gluckove, Mozartove, Masse- netove, Saint-Saensove, Donizettijeve in Bizeto-ve opere. Kritik Peter Kušar je v Dnevniku takole ocenil njen nastop: »Glucka in Mozarta je pripravila z mirnejšo odtehtanostjo, koncertantno sta- ] bilnostjo oblike in zgodovinsko slogovne izobraz-j be, pri Donizettiju tudi z bleščečo sprostitvijo' zaloge velikega glasu. Vseeno so pravo eksplo-1 zijo navdušenja izzvale kreacije iz Wertherja, I Samsona in Dalile in Carmen. Verjetno kar u- pravičeno, bile so zvezdne, ne pa zvezdniške. Li-povškova je v trenutku ujela celo vlogo in posebno atmosfero vseh treh romantičnih opernih tekstov, interpretacije so z izjemno izvedenostjo in občutljivostjo premerile domala vse najboljše izkušnje s temi teksti in jih preoblikovale v vsebinsko bogato, živo, izmojstrovano, novo samostojnost ...«. Tej strokovni oceni ni kaj dodati. Žarko Petan V galerijah buenosaireške občine pa so razstav ljale Marjetka Dolinar, Andrejka Dolinar-Hrova tova in Amalija Perez-Molekova. O dvestoletnici francoske revolucije, njen'*1 vzrokih in posledicah, je predavala dr. Katica Cukjati na kulturnem večeru Slovenske kultur ne akcije. V Izšla je nova številka revije »Meddobje"-njej so, kot po navadi, poezija in proza, razpra ve in eseji, kritike, prevodi in likovna pril°Sa Dva eseja sta iz zbirke za nagradni natečaj, 111 sicer Avgusta Horvata »Pogled na slovenski v2e raj, danes in jutri« ter Vladimira Kosa »Tetia logija Slovenije«. Zanimivi so tudi prevodi španščino desetih poezij prav tolikih sodobn slovenskih pesnikov, ki jih je pripravil Gre® Papež. Janez Vasle je po poklicu pevec, basist, pa tudi časnikarsko izobrazbo. S pevskih tljr nej vedno prinese mnogo novic in intervjuje^' ki jih potem objavi v tedniku »Svobodna venija«. Iz Avstralije pa ni prinesel samo zanl c \0* mivosti, temveč naročilo, da bi poročal z3 vensko radijsko oddajo na postaji E-3-A o živ ljenju Slovencev v Argentini. V odgovor Pa iz Avstralije poslali zvočno pismo, ki ga je P sredoval slovenski publiki »Slovenski kotiČ*3^ v Argentini. Kotiček urejuje Albert Cuk in sobotah nudi poldrugo uro slovenske glasbe novic na buenosaireškem Radio Argentina. G. D Umrl je pisatelj Ludovik Puš Iz New Yorka je prišla vest, da je prvega SePtembra tam umrl slovenski zdomski politični delavec in pisatelj dr. Ludovik Puš. Star je bil 33 let, do zadnjega pa je kljub bolezni, ki mu je Pred leti odvzela pokretnost, pisal članke in poučne komentarje v Ameriški domovini v Cle-Velandu in Svobodni Sloveniji v Buenos Airesu. je med vodilnimi predstavniki Slovenske '•iudske stranke v zdomstvu in tajnik Slovenske-®a narodnega odbora, vendar je tudi ustvarjal °t leposlovec. Znane so predvsem njegove domačijske povesti in pripovedi Podobe iz otro-va Mandrškega Ludveta, Klasje iz viharja, Na d°lgo pot in Svoboda v somraku. Dr. Puš se je rodil 12. januarja 1986 v Sent-''•du pri stični na Dolenjskem. Študiral je na K°fijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, ®ato pa dovršil filozofsko fakulteto v Ljubljani, aposlil se je na kmetijski šoli na Grmu in se Posvetil kmečki mladinski organizaciji in Kmeč-i zvezi. Napisal je strokovni knjigi Kmečki s*an in o Kmečki duši. Leta 1932 so ga iz poli-Učnih razlogov upokojili. Delal je nato v Ljud- Posojilnici v Ljubljani, končno pa je na ban-upravi vodil odsek za zadružništvo in kme- ski ski 1'jsko organizacijo. Po vojni je emigriral v Združene države in **> kot omenjeno, politično dejaven v krogu biv-e8a ministra Kreka. Urejal je tudi strankino Gasilo »Domoljub«. Iz povojnih let pa so prej Pašteta leposlovna dela, v katerih je veliko o-s®t>nih spominov in spoznanj. Kot ljubitelj lepega je dr. Puš kazal veliko VeSelje tucjj ,-i0 giasbe. Bil je skladatelj in pevo-v°dja ter celo strokovnjak za uglaševanje zvokov. Sovjetska delegacija se zanima za manjšine Pred dnevi se je mudila v Italiji delegacija Vrhovnega sovjeta, oziroma Sovjeta narodnosti, ki jo je vodil predsednik Ra-fik Mišanov. V Rimu sta delegacijo sprejela predsednika obeh zakonodajnih zbornic, senator Spadolini in poslanka Nilde Jotti. Delegacija se je zanimala za manjšinska vprašanja, oziroma za njihovo pravno ureditev. V Rimu se je delegacija sestala tudi s predstavniki italijanskega parlamenta. Sestanka so se z italijanske strani udeležili predsednik medparlamentarne komisije za stike s Sovjetsko zvezo Lucia-no Barca, podpredsednik poslanske zbornice Gerardo Bianco, slovenski komunistični senator Stojan Spetič ter parlamentarec iz Doline Aoste Duiany. Parlamentarci, zlasti Spetič in Duiany, so gostom obrazložili ustavna določila glede manjšin, opozorili na razne mednarodne sporazu- me, a so tudi obrazložili vsakdanjo prakso ter probleme, ki nastajajo zaradi manjšin. Sovjetska delegacija je zatem bila na obisku v Firencah in na Tridentinskem-Južnem. Tirolskem. Odposlanstvo Vrhovnega sovjeta je kazalo posebno zanimanje za ureditev manjšinskega problema na Južnem Tirolskem, ker skuša ugotoviti, ali bi tamkajšnji model prišel v poštev za u-reditev razmer v Gorskem Karabahu, se pravi na ozemlju, kjer živijo Armenci, a ki pripada Azerbajdžanu. —o— Na povabilo SKGZ bo v petek, 6. t.m., ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu predsednik SZDL Slovenije Jože Smole govoril o aktualnem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji ob sprejetju nove slovenske ustave. Konec novembra Gorbačov v Italiji Sovjetska agencija TASS je uradno, sporočila, da bo sovjetski predsednik Gor-i bačov od 29. novembra do 1. decembra na uradnem obisku v Italiji. Sovjetski voditelj je že bil v Rimu, ko še ni bil glavni tajnik sovjetske partije. Leta 1984 se je namreč udeležil pogreba Enrica Berlin-guerja. Gorbačov se bo v Rimu srečal z naj višjimi italijanskimi vladnimi in državnimi predstavniki. Predviden je podpis novih pomembnih gospodarskih in zlasti trgovinskih sporazumov. Čeravno agencija TASS tega ne ome- nja, bo skoraj gotovo prišlo do zgodovinskega srečanja v Vatikanu s papežem Janezom Pavlom II. Vatikan in Sovjetska zveza nimata rednih diplomatskih stikov. Lani pa je msgr. Casaroli obiskal Moskvo in se srečal tudi z Gorbačovom. Msgr. So-dano, vatikanski tajnik za odnose s tujino, je pred dnevi obiskal sovjetskega veleposlanika v Rimu Lunkova. Pomemben je še drugi znak odprtosti. Letalo, ki bo prepeljalo papeža na obisk v Azijo, bo preletelo Sovjetsko zvezo, potem ko Kitajska ni izdala dovoljenja za prelet. Ob 50-letnici Bohinjskega tedna Dr. Andrej Gosar OOODiOOOOOOOOXIO oooo (11111 ll 1111111111111111111" 11 l||||l' UllN MilM1 UllM Atijih prejšnjih številkah smo v nekaj nadalje- Jq; objavili predavanje, ki ga je imel dr. Bitežnik na slovitem Bohinjskem tednu Pred 50 leti. Dr. Bitežnik je zaradi konspiracije živel je namreč v izgnanstvu, daleč od svoje Ndne Goriške — nastopal pod drugim imenom. ahes pa začenjamo objavljati predavanje, ki ®a je imel prof. dr. Andrej Gosar. Gre za izvajala politika in znanstvenika, ki z neverjetno Uc*dnostjo obravnava gospodarsko in socialno S*anje na slovenskem ozemlju pred 50 leti ter Ukazuje tudi nekaj stvarnih smernic za njego-izboljšanje. O nekaterih njegovih trditvah aako rečemo, da se pozna zob časa, temeljna Sodišča pa so gotovo še danes veljavna. Dr. ^hdrej Gosar je bil profesor gospodarskih ved 1 Pravni fakulteti v Ljubljani, med vojno ga je lrtlobranska politična policija aretirala, tako Is bil interniran v Dachauu. Po vojni so ga °vi oblastniki upokojili in je moral mirovati. (Ured.) OSNOVNA Narodnogospodarska IN SOCIALNA VPRAŠANJA SLOVENIJE Ena značilnih potez našega časa je, da e Povsod čuti živa potreba intenzivne na-Q(inogospodarske in socialne politike. Prav za prav sega ta potreba in deloma tudi že spoznanje o nji precej daleč nazaj v predvojno dobo. Vendar zares živo so se ljudje tega zavedeli šele med vojsko in po nji. Zato pomenijo leta od začetka svetovne vojske dalje povsem novo razdobje v razvoju moderne narodnogospodarske in socialne politike. Najprej je med vojsko prodrla zavest o potrebi izdatnejše socialne zaščite delavcev. Države so pričele v vedno večji meri sprejemati in uveljavljati stare delavske zahteve glede skrajšanja delovnega časa, posebnega varstva žensk in mladostnih delavcev v industriji, izpopolnitve socialnega zavarovanja itd. Do konca svetovne vojske je ta razvoj segel že tako daleč, da so v versajsko mirovno pogodbo vstavili 'posebno (XIII.) poglavje, kjer so določili glavna socialna načela, po katerih naj bi se ravnale vse razvitejše, kulturne države. Hkrati so ustanovili tudi Mednarodni urad dela, eno najvažnejših in najuspešnejših mednarodnih ustanov, kar jih dose-daj poznamo. Tako se je s koncem vojske pričela domala na vseh področjih doba nove, sodobnim potrebam in zahtevam tako prilagojene socialne politike, da si prej kaj takega nihče niti prav misliti ni mogel. Vzporedno s tem razvojem je v povojni dobi bolj in bolj prodiralo spoznanje o slabostih modernega liberalnega gospodarstva. Do svetovne vojske je gospodarski liberalizem veljal na splošno kot najboljši, glavnim potrebam in zahtevam modernega življenja najbolj ustrezajoči gospodarski sestav. Po vojski pa je postajalo vedno bolj očitno, da izvirajo iz prevelike svobode in neurejenosti modernega, vse vprek tako silno prepletenega gospodarstva premnoge zle posledice, ki ne tare’0 samo delavcev in drugih siromašnih delovnih ljudi, marveč ogražajo blagostanje celih narodov in držav. Nezadovoljstvo s starimi liberalnimi gospodarskimi načeli in na njih zasnovanim gospodarskim in socialnim redom je tako stalno raslo in se vedno bolj uveljavljalo tudi v praktični gospodarski in socialni politiki držav. Zlasti ni moglo v povojni dobi nič več priti do veljave staro, prej splošno priznano načelo svobodne mednarodne trgovine. Vsi poskusi, pripomoči temu pravilu do nekdanje veljave, so se kljub velikim naporom največiih in najmočnejših držav na svetu izjalovili; carinske pregraje in različne druge ovire svobodne mednarodne izmenjave gospodarskih dobrin so iz leta v leto rasle in se večale. Najbolj jasno pa se je pokazalo, da ie starega liberalnega gospodarstva konec, ob veliki svetovni gospodarski krizi. Pod vplivom boljševiškega in fašističnega zgleda »Na Kitajsko s »Red se je vrnil na Kitajsko« —je dejal 85-letni kitajski voditelj Deng Xiao Ping, ko je pred dnevi prisostvoval v Pekingu velikim proslavam ob 40-letnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske. »Kar se je zgodilo v Pekingu v preteklih mesecih — je pristavil Ping — je bilo slabo, a je bilo tudi koristno, ker smo tako postali bolj realistični.« Govoreč o preteklih dogodkih in o množičnih ljudskih manifestacijah, ki so se končale s pokolom študentov, je Ping dejal, da jih je treba pripisati nezadostnemu idejnemu delu, kar je omogočilo razširitev malomeščanske miselnosti. »Odslej bomo morali — je nadaljeval — strogo spoštovati štiri temeljna načela kitajske u-stave; ta določajo, da pripada Kitajska socialističnemu taboru, da ima komunistična PREDSTAVITEV LISTE Ssk ZA OBČINSKE VOLITVE V MILJAH ■ nadaljevanje s 4. strani glasom podprejo domače kandidate, ki so tudi s svojim delom na javnoupravnem področju dokazali, da so vredni vsega zaupanja in da se bodo nesebično potegovali za dobrobit vseh. SLOVENSKI OKTET V ZDA Slovenski oktet je na dvomesečni turneji v Združenih državah. Do 20. novembra bo imel kar 40 koncertov v osrednjem in južnem predelu ameriške federacije. Prvi koncert bo v Chicagu. Turnejo je pripravila ameriška agencija »Columbia Ar-tists«. se je sicer že prej vedno bolj uveljavljala misel o potrebi smotrnega narodnogospodarskega vodstva in organizacije. Med svetovno gospodarsko krizo in po nji pa je zaradi slabih izkušenj z dosedanjim neorganiziranim in neurejenim gospodarstvom na vsej črti prevladala ideja o nekakem smotrno po določenem načrtu organiziranem in uravnanem gospodarstvu. Ta misel se je tem laže prijela in debila veljavo, ker so ljudje vedno bolj uvi-devali, da brez smotrne organizacije vsega gospodarskega delovanja in življenja sploh ni mogoče govoriti o pravem narodnem gospodartsvu, kakršno bi v kar nai-popolnejši meri ustrezalo potrebam in zahtevam vsega naroda in države. Potreba in nujnost takega pravega narodnega gospodarstva pa je bila posebno v težkih časih gospodarske krize očitna. To spoznanje je pospeševal in podpiral zlasti tudi spomin na bridke izkušnje vojnih let. Takrat se je namreč posebno jasno pokazalo, kako nevarno je, če je kak narod oziroma država glede važnih življenjskih potrebščin preveč navezana na druge, ker je preveč odvisna od njih. Zato je v povojnih letih povsod stopila v ospredje in prevladala misel o tako imenovani narodnogospodarski avtarkiji, to se pravi misel o potrebi kar najpopolnejše gospodarske osamosvojitve posameznih držav. Avtarkično gospodarstvo pa ne more biti svobodno in neorganizirano. Nasprot- e je vrnil red« partija vodilno vlogo, da je še vedno v veljavi diktatura proletariata in da je treba biti zvesti marksistično-leninistični misli in maoizmu.« Proslave v Pekingu so se zavlekle pozno v noč s koncerti, plesi in prireditvami na trgih in v javnih parkih glavnega mesta, toda nad vsem je bilo čutiti opozorilo, da ni poti iz socializma. Vzdušje je bilo hladno, k čemur je prispevala tudi očitna odsotnost vseh zahodnih diplomatskih predstavnikov, ki so na ta način protestirali proti junijskim pokolom in čistkam. NOVA PRAVOSLAVNA CERKEV Kakih 50.000 ljudi se je v Drvarju v Bosni udeležilo slovesnosti posvetitve nove pravoslavne cerkve. Njen zavetnik je Sveti Sava. Slovesnost je potekala ob 600-letnici kosovske bitke in so se je udeležili najvišji predstavniki pravoslavne Cerkve na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Sloveniji in seveda Srbiji. VEČER v dsi v trstu V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo 9. oktobra govoril dr. Drago Ocvirk o socialni encikliki papeža Janeza Pavla II. »Sollicitudo rei socialis«. Začetek ob 20.30. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 no, kolikor je prava gospodarska avtarki- ja sploh mogoča, se da doseči edinole s smotrno organizacijo in vodstvom vsega gospodarstva v okviru države. Ta razvoj je segel tako daleč, da danes ne najdemo skoro nikjer več pravega zares svobodnega, liberalnega gospodarstva. Boljševizem, fašizem in nemški narodni socializem so odpravili zadnje sledove gospodarskega liberalizma. Pa tudi drugod, v Severnoameriških Združenih državah, na Francoskem itd., se je ideja smotrno uravnavanega narodnega gospodarstva že pred izbruhom sedanje vojske tako uveljavila, da tudi v teh deželah ne bi mogli nič več govoriti o gospodarskem liberalizmu. Potreba in poinen intenzivne narodnogospodarske in socialne politike pri Slovencih. Pravkar naznačeni miselni in stvarni razvoj je seveda vplival tudi na naše domače razmere in potrebe. Tako se je tudi pri nas vedno bolj vzbujala misel, da moramo preiti do sedanjega neurejenega in neorganiziranega gospodarskega dogajanja k smotrni organizaciji našega narodnega gospodarstva, k intenzivni narodnogospodarski in socialni politiki. Izmed razlogov, ki so k temu prav posebno silili, naj omenim zlasti dva: Predvsem bi bilo brezupno misliti, da bi mogli sami kljubovati splošnemu razvoju, tudi če bi hoteli to storiti in bi bilo to SREDI PRIHODNJEGA LETA NOV VRHUNSKI SESTANEK V svetu je pozitivno odjeknil uspešen sestanek, ki sta ga imela v ameriški državi Wyoming zunanja ministra obeh velesili Baker in Sevardnadze. Doseženih je bu° več dogovorov predvsem s področja razo-roževanja, pogovori pa so se dotaknili se nekaterih drugih aktualnih problemov, bodisi kar zadeva mednarodno politiko, bodisi odnose med Moskvo in Washingtonoin-Ob koncu pogovorov je predsednik Busn povedal časnikarjem, da so se že dogovorili za vrhunski sestanek s sovjetskim v°' diteljem Gorbačovom. Datum in kraj še ni; sta točneje določena, po vsej verjetnosti pa se bo to zgodilo v Washingtonu prihodnjo pomlad ali najkasneje na začetku P°' letja. Eden vidnih dosežkov dva dni tra-jajočih pogovorov je v tem, da se je Sovjetska zveza odpovedala načelnemu povezovanju med pogajanji za manjšanje me0' celinskih strateških raket in med dosedanjo zahtevo, naj bi se Združene države pred tem odpovedale takoimenovanerrn1 vesoljskemu ščitu. Ameriške raziskave gle‘ de »ščita« se bodo lahko nadaljevale, ne da bi to oviralo že omenjena pogajanja za rakete. Baker in Sevardnadze sta sprejo a tudi pomemben sklep v zvezi s Kambodžo-Tako Sovjetska zveza kot Amerika sta prl pravljeni prekiniti vojaške dobave sprtim stranem v kamboški državljanski vojni- Dne 1. oktobra je za neozdravljivo bo leznijo umrl v Trstu Karlo Rudež, televi zijski in radijski tehnik ter navdušen in požrtvovalen športni delavec. Star je bil let. Pokopali so ga v Bazovici. za nas dobro in koristno. Današnji svet j gospodarsko in politično mnogo PreV5 vsestransko povezan, da bi smela taK majhna dežela, kot je naša, hoditi v teh r® čeh svoja posebna pota. Tega niso zrn°S niti velike in gospodarsko močne držanj Zato je toliko bolj izključeno, da bi m08 to storiti mi, ki niti nimamo svoje posebn države ter prav zaradi tega tudi ne o dl čamo sami o najvažnejših smernicah n0 šega narodnogospodarskega razvoja. Pa tudi Jugoslavija, ki smo nanjo v tein pogledu vprav bistveno navezani in njene gospodarske politike odvisni, se bi mogla odtegniti odločilnemu vplivu & spodarsko in socialnopolitičnega razvoj drugih držav. Q Sploh pa ne smemo prezreti, da sn* Slovenci imeli od liberalnega gospodarst ^ predvojne dobe prav za prav le eno sa $e omembe vredno korist, namreč, da so naši ljudje lahko svobodno selili, kani so hoteli, in si svobodno iskali okrog P svetu dela in zaslužka. f Po vojski pa je tudi ta ugodnost, kaK vemo, prenehala in se stvari v tem po§ du prav do danes niso bistveno izboljša Brez svobodnega gibanja in preseljevanj ljudi pa je tudi svobodno, zares libera gospodarstvo stvarno nemogoče. ^ Važnejše kot vse to pa je dejstvo, ^ je naš narod siromašen in je za veliko čino našega ljudstva v resnici že s^r -z. čas, da se niegove življenjske razmere 1 datno izboljšajo. (Dalje)