cena 400 dinarjev številka 24 (930) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje titovo velenje, 16. junija 1988 občina veienje Premalo denarja za naložbi V naši občini smo v tem srednjeročnem obdobju med prednostne naloge uvrstili kar dve dokaj zahtevni naložbi na področju negospodarstva — izgradnjo 7. osnovne šole v Titovem Velenju in prizidek k velenjskemu zdravstvenemu domu. Čeprav za prvo zbiramo denar s samoprispevkom in s samoupravnim sporazumom, druga pa je bolj ali manj ostala na plečih Zdravstvenega centra Velenje, obe doživljata enako usodo. Ni namreč dovolj denarja, inflacija pa dela zase. Na gradbišču šole Nevednost je ena od oblik onesnaževanja oko-Ija. FRANK FREEMAN Kadar ljudje mislijo, da so podobni bogovom, so običajno mnogo manj kakor ljudje, ker so domišljavi bedaki. LAWRENCE O nadpovprečnih rezultatih občinske organizacije Rdečega križa Velenje na nekaterih področjih dejavnosti smo v našem tedniku že večkrat pisali. Pri tem pa nikoli omenili njenih finančnih in prostorskih težav. Poleg neustreznih delovnih pogojev so neprimerni tudi prostori za skladiščenje rabljenih oblačil, saj te hranijo sedaj kar v zaklonišču. Zaradi obilice dela pa bi pri občinski organizaciji j Rdečega križa nujno potrebovali J še dodatno strokovno moč, in sicer za urejanje finančnih ter taj-niško-administrativnih del. Da bi vsi, ki delajo v njej, ne čutili več, da so vseljudski ali od nikogar, kakor so doslej, bi morali v občini tudi tej organizaciji zagotoviti stalni vir financiranja dejavnosti. Sploh ob dejstvu, da bo delo slednje potrebno in glede na sprejete ukrepe ter njihove posledice v prihodnje še bolj aktualno. (tap) grozi ustavitev del, na drugem pa se oddaljuje roV Izgradnje prve faze. Ob doseženih rezultatih gospodarjenja, ob sprejetih zadnjih ukrepih ter nejasnih elementih za izračun globalne skupne porabe bo manjkajoča sredstva težko dobiti. Likvidacijska masa HPH, na katero računata oba investitorja, pa za številne želje gotovo ne bo dovolj. Upamo lahko le, da bo kljub vsemu 560 učencev začelo novo šolsko leto v novi šoli na Gorici, in da bodo v ' zdravstvenem domu do 20. avgusta uspeli finalizirati kletno etažo, v kateri bodo prostori za ur-gentno medicino, neprekinjeno zdravstveno varstvo, RTG in dispanzer za pljučne bolezni, (tap) Mi smo za Naprej ali nazaj? Prihodnost je v inovativno-sti, zato pozabimo na preteklost v rutinerstvu. Rutina nas vodi nazaj, novosti, inovacije naprej. Odločati med dvema možnostima — kaj izbrati? Čeprav se za strategijo inovacijske družbe odločamo, ko je razpon narodnih dohodkov na prebivalce narasel že do razmerja 150:1, seveda v korist inovativnejših držav in v škodo tistih z rutinerskim gospodarjenjem, še ni prepozno, če se bomo danes odločili, kam pravzaprav želimo. Lani so delavci velenjskega združenega dela podali 3889 inovacijskih predlogov, še leto nazaj več kot šestkrat manj. Čeprav gospodarska korist ni bila sorazmerna toliko večjemu številu predlogov, le za pet odstotkov je bila večja, pa je tudi množičnost pomemben podatek. Še bolj jo je treba razmahniti in povezati s poklicno ino- vativnostjo. Vsaka smiselna in koristna novost, ki prispeva k rasti produktivnosti, ekonomičnosti in kakovosti, s tem pa konkurenčnosti je inovacija, pri čemer sploh ni pomemben poklic, niti opis del in nalog avtorjev in soavtorjev, kot mnogi še vedno mislijo. In če- NAŠA TEMA prav bodo samo nekatere od predlaganih novosti postale prave inovacije, tudi druge ne bodo zaman. Če drugega ne, bodo spodbudile nove ideje, nova iskanja. Danes se veliko delavcev v združenem delu z inovator-stvom ukvarja ljubiteljsko in imajo to za konjiček. Na konju pa bomo, ko bomo spoznali, da je inovacija zelo resna poslovna funkcija. V naših ljudeh je dovolj sposobnosti, to dokazujejo podatki, le dovolj izrabljene še niso. In tako bo vse dotlej, dokler ukrepi družbe, organizacij in vzgoje ne bodo pospešili inovativnosti, dokler bodo vodilni bolj prisegali na izkušnje kot na novosti in dokler bodo ukrepi zahtevali slepo ubogljivost odnosa »eni mislijo, drugi delajo«, namesto odnosa, da bi »vsi mislili, vsi delali«. V nekaterih velenjskih organizacijah, kjer se pomena inovacij, drugačne miselnosti in poslovanja že zavedajo, so za začetek naredili to, da so za področje inventivne dejavnosti zaposlili profesionalne delavce. Osem jih je in s prvimi spodbudnimi rezultati že lahko postrežejo. Tam pa, kjer bo še naprej tako, da ne more zaiti v tažave tisti, ki nič ne predlaga, lahko pa tisti, ki predlaga, tam bodo vedno na začetku. Tam bodo še vedno pri temeljnem vprašanju: nazaj ali naprej, rutina ali novost? Milena Krstič-Planine JUGOBANKA JUGOBANKA TITOVO VELENJE TITOVO VELENJE Kersnikova t Telefon: 855-915 1 Zveza društev upokojencev Velenje Od 20. do 25. junija teden V prvih štirih dnevih tedna upokojencev občine Velenje, ki ga pripravlja zveza društev upokojencev, se bodo zvrstila številna športna in rekreativna srečanja. V ponedeljek, 20. junija, bo tekmovan je z zračno puško, ki ga bo organiziralo velenjsko društvo upokojencev v sodelovanju s strelsko družino Mrož. V torek se bo prav tako ob 9. uri na šo-štanjskem kegljišču pričelo tekmovanje v kegljanju, ki ga bo organiziralo tamkajšnje društvo upokojencev. Dan kasneje bo v Šmartnem ob Paki šahovski turnir, v četrtek pa tekmovanje v balinanju v Pesju, društvo upokojencev iz Pesja pa bo istega dne ob 17. uri pripravilo še ribiško tekmovanje na velenjskem jezeru. Ribiči bodo lovili v ekipni in posamični konkurenci. V petek, 24. junija, se bo ob 18. uri pred domom krajanov v Skalah pričela prireditev »Petje na vasi«, ki ga pripravlja velenjsko društvo upokojencev, v primeru slabega vremena pa bodo upokojenci prepevali v dvorani tega doma. Sodelovali bodo mešani pevski zbor Šoštanj, Mešani pevski zbor upokojencev iz Voj-nika, ženski in moški pevski zbor društva upokojencev iz Titovega Velenja, upokojenke iz Slovenj gradu in mešani pevski zbor iz Skal. V soboto, 25. junija, bodo sklenili teden upokojencev s sre- upokojencev čanjem na Rogli, udeležili pa se ga bodo upokojenci vseh društev velenjske občine. Na pot bodo izpred Rdeče dvorane krenili ob 8. uri. Na to srečanje je zveza društev upokojencev občine Velenje povabila tudi upokojence iz pobratenih društev Susedgrad iz SR Hrvatske in Rakovica iz SR Srbija, prišli pa bodo tudi gostje iz Varaždina. Ob tem bodo pripravili tudi tovariški razgovor na katerem se bodo pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. V tednu upokojencev bodo člani izvršilnega odbora DU Velenje na domovih obiskali svoje nepokretne člane, se z njimi pogovorili in jih skromno obdarili. b. m. Poslikali betonske ograje Mala Napotnikova kiparska kolonija Jubilejno srečanje v Zavodnjah V praznovanje krajevne skupnosti Edvarda Kardelja so se vključili tudi osnovnošolci občine Velenje. Poslika-vali so betonske ograje in s tem tako vsaj nekoliko polepšali siv beton, ki ga v tej stanovanjski soseski resnično ne manjka. Tudi tokrat so ustvarjali na temo Rastemo pod Titovo zastavo in se s to aktivnostjo vključili v jugoslovanske pionirske igre. Naj spomnimo, da so nekoč velenjski pionirji risali s kredami po Titovem trgu. (mz) Konec tega tedna se bodo v hribovski vasici Zavodnje nad Šoštanjem, kjer je živel in ustvarjal naš umetnik Ivan Napotnik, znova oglasila kiparska dleta in kladiva. V rokah jih bodo vrteli več ali manj izkušeni osnovnošolci občine Veienje, pridružili pa se jim bodo tudi mladi kiparji iz Radelj ob Dravi, Podvelke in Prebolda, ki so bili vsa leta njihovi gostje. I Na letošnji-, 15. Mali Napotni- ikovi kiparski koloniji, ki je posvečena 100-letnici rojstva tega našega velikega umetnika, se bodo mladim pridružili tudi kiparji I Šaleškega likovnega kluba. Ob osnovni šoli v Zavodnjah se bodo zbrali mladi kiparji jutri ob pol devetih, ko bodo s priložnostno kulturno slovesnostjo pričeli z delom. Ustvarjali bodo ves dan in še v soboto dopoldne. Ob 14. uri bodo spet pripravili kratek kulturni program, s podelitvijo priznanj in ureditvijo razstave izdelanih del. Pedagogi in člani društva Šaleških likovnikov bodo pripravili jutri popoldne še strokovno srečanje, na katerem bodo izmenjali izkušnje s področja kiparjenja. (mz) V Kotredešu republiška reševalna vaja Velenjčanom kipec jamskega reševalca V soboto je v Rudniku rjavega premoga v Zagorju, jami Kotre-dež, potekala republiška jamska reševalna vaja, tokrat že 15. po vrsti. V njej so sodelovale jamske reševalne čete iz Trbovelj, Hrastnika, Laškega, dve ekipi iz Titovega Velenja in vod za vezo, Senovega, Črne pri Kamniku, Žirovske-ga vrha, Idrije, Mežice, Kanižari- Vaš intervju Zdravstvo Na časopisne strani Našega časa uvajamo novost — VAŠ INTERVJU. Za začetek sogovornike izbiramo mi — to pa ne pomeni, da nam ne bodo dobrodošli vaši predlogi, koga izbrati prihodnjič. Za tokratni izbor so nas spodbudila številna vaša pisma z različno vsebino, nanašajo pa se na zdravstvo, na Zdravstveni center, na delo v njem ... Res je, da vseh niti objaviti nismo mogli. Zato pa VAŠ INTERVJU namenjamo najodgovornejšim ljudem tega centra — poslovodnemu odboru v sestavi KRISTJAN HRA-STEL — predsednik in članoma: dr. JOŽETU REBERNI-KU in MARJANU RABIČU. Če imate kakršnokoli vprašanje za njih — pišite, vprašajte, vsa vaša vprašanja bomo posredovali naprej, postavili jih bomo tistim, ki morajo nanje tudi znati odgovoriti. Edini pogoj za to, da odgovor tudi dobite, pa je vaše ime in priimek, ker tokrat sprašujete vi, ne mi. Vprašanja za VAŠ INTERVJU sprejemamo na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10,63320 Titovo Velenje. VAŠ INTERVJU bo na straneh Našega časa objavljen v juniju. i i vano nogo so rudarja nosili več kot 600 m po jamskih rovih, se z njim skorajda navpično vzpenjali in premagali vse ovire,« je povedal Jure Tovornik. Druga ekipa je morala s padalom zapreti zrak in tako preprečiti, da bi se dim širil po deloviščih. Ekipa za zveze je v jami vzpostavila telefonsko zvezo in bazo od koder so prihajala vsa sporočila. Imela je veliko dela. Tudi zato, ker se je telefonska linija iz neznanih razlogov z jamo prekinila. To napako pa so kasneje našli in odpravili telefonisti. V drugem delu so jamski reševalci tekmovali v nameščanju jamskih reševalnih aparatov raznih tipov, v športnem delu pa so se pomerili v malem nogometu, streljanju in vlečenju vrvi. Vseekipna zmaga je pripadla reševalcem iz RLV in tako bo pokal jamskega reševalca leto dni krasil vitrine jamske reševalne postaje Rudnika lignita Velenje v Novih Prelogah. Lojze Ojsteršek ce in Raše, skupaj 95 jamskih reševalcev. Ob 5.45 je ogenj zajel transportni trak v osmem obzorju na koti — 230, kjer so pogrešali dva rudarja iz nočne izmene. Težave so bile še večje, ker je izpadla električna napetost in je obstajala nevarnost, da prenehajo obratovati vodne črpalke in bo jamske rove zalila voda s pritokom štirinajstih kubičnih metrov na minuto. Jamski reševalci so se na to vajo resno pripravljali, bili pa so tudi zelo hitri. V Zagorje so prišli v rekordnih 39. minutah. »Naša prva ekipa je imela izredno težko nalogo, ko je na obhodu našla pogrešanega rudarja, ki ga je ekipa iz Trbovelj obšla. Potem ko so mu nudili prvo pomoč in ugotovili, da ima poškodo- Po uspešni vaji 2. stran * liaS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje k 16. junija 1988 CEUSKO OBMOČJE # CEUSKO Tudi »rogaška« bo imela golf Zdravilišče želi z njim popestriti ponudbo in privabiti več petičnežev. Rogaški veliki golf pa naj bi bil (bo) v Šmarju. Nov hotel A kategorije s sanatorijem je odvisen od spremembe zakona o sovlaganju tujcev. Zdravilišče v Rogaški Slatini gotovo sodi med tista naša naravna zdravilišča, ki so zadnja leta kljub težavnemu poslovanju naredila veliko. Ne le, da so v povezavah z nekaterimi drugimi organizacijami postavili nove hotele (Donat, Sava), lotili so se tudi načrtne obnove starih zdraviliških prostorov. Zadnji primer takega dela je gotovo izredno lepo prenovlj en hotel Zagreb in tudi Sonce. V tako prenovo jih silijo potrebe. Vse več je namreč obiskovalcev, ki si želijo udobnejših prostorov za bivanje. In med take ne sodijo le tujci. Vzporedno z gradnjami in obnovami seveda bogatijo tudi »vsebino« delovanja zdravilišča. To tako pri zdravstvu kot tudi pri rekreaciji. Sem namreč predvsem tujci ne hodijo le, da bi si pozdravili nekatere bolezni (čeprav je pomembno tudi to), ampak da bi si pridobili novih moči, ali se tudi »polepšali«. Zato prav takim zahtevam gostov sledijo tudi v zdravilišču. Njihova ponudba je vse bolj pestra — željam gostov pa morajo slediti tudi na drugih področjih. To zdravilišče ima namreč to slabost, da ga deli magistralna cesta Celje— Rogatec. Kaj pomeni za goste tak močan promet, ko je med vozili tudi veliko tovornjakov, pa tako vsi vemo. Zato so se že pred leti lotili gradnje obvoznice. Težav z njo je sicer veliko, počasi pa le napreduje. Zdaj pa so si začrtali še en cestni načrt: da bodo tudi to cesto, čeprav bi naj bila kasneje lokalnega značaja, prestavili iz osrčja v obrobje ob železniško progo. Osrednji del bi namreč radi prepustili pešcem. Med pomembnimi naložbami v tem zdraviliško-turističnem kraju je tudi gradnja nove avtobusne postaje. Tu je namreč doslej sploh niso imeli —- odvisni so bili le od avtobusnega postajališča. V »kompleksu« avtobusne postaje pa bo tudi večja trgovina in še več drugih potrebnih lokalov. Vse to bo že tudi kmalu gotovo. Načrtov pa imajo tu še več; omenimo le tri. Lotili se bodo v-EMONA EKSPRES Zdravilišče Rogaška Slatina: Nanj je sicer že več »novih« pogledov, najbolj značilen pa še vedno ostaja tisti na Zdraviliški dom popolne obnovitve znamenitega zdraviliškega doma z znano kristalno dvorano. Že precej časa imajo vse pripravljeno za začetek gradnje novega sodobnega hotela A kategorije s sanatorijem. Pri tem so že našli tujega partnerja, ki bi tudi prevzel riziko naložbe — vendar pa je prava usoda odvisna od naše zakonodaje. Ta pa, kot vemo, takim naložbam za zdaj še ni naklonjena. Drugo, kar naj bi kmalu zaživelo v zdravilišču Rogaška Slatina, je nov veliki golf. Tudi za ureditev tega so se povezali s partnerjem v tujini. Sodelovanje je ugodno predvsem zato, ker bi naložbo lahko »poplačali« z zakupom sob v Rogaški Slatini. Igrišče za to atraktivno igro, ki privablja predvsem petičneže, bodo uredili ob graščini Jelši- grad, le malo severozahodno od Šmarja pri Jelšah. Če že pišemo o zdravilišču v Rogaški Slatini pa seveda ne smemo pozabiti še na njihovo vodo — predvsem zdravilna voda Donat Mg zadnji čas vse bolj pridobiva na veljavi. Zanjo se vse bolj zanimajo tudi tujci, saj so jim mnogokje tudi njihovi zdravstveni strokovnjaki prepričali v zdravilne učinke te vode. Na novo se jim je odprlo predvsem tržišče v Švici. Doma so jih pri mineralni vodi in brezalkoholnih pijačah donedavna močno pestile cene, vendar so kljub temu širili tržišče. Zato so se tudi odločili za novo skladišče v Tro-girju, da bodo laže obvladovali primorska mesta, kjer je predvsem v poletni sezoni veliko povpraševanje po osvežilnih pijačah. (-fk) Celje — mesto gasilcev Od 17. do 19. junija bo v Celju 11. kongres slovenskih gasil- cev. S ponedeljkovo otvoritvijo razstave gasilskega orodja in tiska v Domu JLA v Celju so se v tem mestu pričele prireditve ob letošnjem kongresu slovenskih easilcev. Sam kongres bo sicer trajal tri dni: od petka do nedelje, v tem času pa bodo delegati iz vse Slovenije spregovorili o najpomembnejših vprašanjih slovenske gasilske organizacije. Prvi dan kongresa bo vsem delegatom v veliki dvorani kina Union spregovoril Branko Božič, predsednik gasilske zveze Slovenije, potem pa bodo delegati razpravljali o posameznih tematskih področjih v treh komisijah. Enako obliko dela bodo imeli se v soboto dopoldne, popoldne pa bo plenarno zasedanje, na katerem bodo tudi sprejeli program dela za prihodnje. Prav tako bodo podelili nagrade Matevža Ha-ceta. V soboto popoldne bo v centru Celja tudi velika taktična vaja, udeleženci kongresa pa se bodo zvečer gotovo tudi udeležili sklepne celjske prireditve ob celjskem turističnem tednu, saj sojo letos celo poimenovali »gasilska noč«. Zadnji dan kongresa bo še svečana parada po celjskih ulicah do atletskega stadiona Borisa Kidriča, kjer bodo ob pestrem programu tudi sklenili letošnji gasilski kongres. (-fk) Poznavanje materinščine Med tekmovalci le eden iz Mozirja — brez Velenjčanov V celjskih Zlatarnah so v petek i razglasili rezultate letošnjega republiškega tekmovanja o znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. 106 učencev iz raznih slovenskih šol (tudi iz zamejstva) se je 21. maja pomerilo v treh zah-tevnostnih stopnjah, po pregledu njihovih del pa so zdaj razglasili najboljše, ki so dobili zlatnike in srebrnike celjskih Zlatarn ter knjižna darila. Med udeleženci je bil iz mozirske in velenjske občine le en učenec — Tanja Dreo iz osnovne šole II. grupe odredov iz Mozirja. Prav je, da omenimo najbolj- —SA VINJSKO-ŠALEŠKA NA VEZA- Celjani pred Velenjčani Že večkrat zastavljeno vprašanje, kdo je spredaj: velenjska ali celjska občina, je prejšnji teden dobilo odgovor, ki je tehtnico nagnil na celjsko stran. Pa prosim, ne skočite takoj prizadeto in užaljeno pokonci. Glejte, medtem ko so v velenjski občini v nedeljo šele ustanovili ekološko društvo, je prav celjsko društvo za varstvo okolja ob prejšnjem koncu tedna močno vznemirilo Celjane. Krajanom nekaterih krajevnih skupnosti so namreč priporočili, naj ne uživajo kokošjih jajc, drobovine kokoši ali celo govedi, ponekod pa kar tudi ne mesa malo starejših kokoši. Pri tem so tudi močno prizadeli samooskrbno naravnanost občanov, saj so prepovedali tako uživanje živalskih »pridelkov« oziroma delov živali predvsem od živali, ki se lepo preživljajo na prostem. Saj veste, kako smo doslej naglašali. kako bolj zdrava je domača hrana, zdaj pa naenkrat tole. Vzrok za tako priporočilo sloni na analizah, ki so jih opravili strokovnjaki, in ki kažejo prekomerne količine nekaterih škodljivih snovi: jluora. kadmija, arzena. svinca. PCB. Mnenja o tem so sicer tudi v Celju deljena: nekateri namreč pravijo, da vsi pregledi niso bili napravljeni dovolj natančno, oziroma so pregledali premah) živali oziroma jajc, da bi lahko na osnovi teh analiz stvar že tako hudo posplo- ševali: drugi so drugačnega mnenja — da so te analize dovolj za resen alarm. Tako naj bi sanitarni inšpektorji takoj prepovedali proizvodnjo v organizacijah. ki najbolj onesnažujejo okolje. Najhujše namreč je, če ne moreš več gojiti živali ali celo izdelovati kmetijskih pridelkov. Zaradi vsega, kar sem zdaj naštel. Velenjčanom gotovo ni treba biti žal, da so jih Celjani prehiteli. Gotovo pa bodo zdaj malo drugače ocenjevali prizadevanja svojih ekologov, ko se borijo proti še večjemu onesnaževanju. Če kje, bi lahko na ekološkem področju veljalo pravilo, da se splača pravočasno malo odtrgati od ust — da bo kasneje kaj za t' usta.' (frk) Danes obisk splitskih starešin Rezervni vojaški starešine iz splitske ladjedelnice so sklenili, da svojim najboljšim članom omogočijo tridnevno potovanje z ogledom posameznih mest v naši domovini. Namen tega seveda je, da se mladi starešine seznanijo z dogajanji med NOB in z revolucionarnimi gibanji v ostalih delili Jugoslavije, da navežejo nove prijateljske vezi z drugimi starešinami in podobno. Starešine iz Splita so se odločili, da letos obiščejo Slovenijo in občino Velenje. Na obisk bodo prispeli danes, v četrtek, občinska konferenca ZRVS Velenje pa jim pripravlja dobrodošlico. Gostitelji tovarišem iz Splita pripravljajo bogat program za čas njihovega bivanja v Titovem Velenju od 16. do 19. junija. Ogledali si bodo spominsko sobo v Topolšici, muzej, razstave in druge zanimivosti na velenjskem gradu in v okolici, obiskali bodo Gorenje in šol- sko jamo CSŠ, odšli bodo na Graško goro in si ogledali tudi eno od naprednih kmetij na Plešivcu. Če bo čas se bodo odpeljali tudi v I.ogarsko dolino. Ob tako raznolikem in bogatem programu, ki ga pripravljajo gostitelji, se bodo Spličani v našem mestu zagotovo dobro počutili in se vrnili domov z lepimi vtisi in spomini. b. m. še: v prvi stopnji je bil najboljši Samo Kutoš iz OŠ Cirila Kosmača iz Pirana, druga Tina Verov-nik iz OŠ Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem, tretja pa Valerija Jelen iz OŠ Križevci pri Ljutomeru. Med tekmovalci druge stopnje je bila najuspešnejša Polona Se-linšek iz mariborske srednje družboslovne šole, drugi Marko Peterlin iz SENŠ Rudolfa Maistra Kamnik, tretji pa Dragan Kovačič iz celjske srednje tehniške šole maršala Tita. V tretji stopnji sta bila najboljša dijaka srednje tehniške šole Maršal Tito iz Celja — prva je bila Milena Dobnik, drugi pa Gorazd Jernejšek. Tretja je bila Mateja Jančar iz srednje družboslovne šole v Mariboru. ( —fk) Društvo varnostnih inženirjev Strokovna ekskurzija Člani Društva varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja, v delo vključujejo tudi kolege iz Gornje Savinjske in Koroške, pripravljajo v sodelovanju z občinskim svetom ZSS, Zdravstvenim centrom ter Centrom za informiranje — posvet na temo zdravstvenega varstva, s poudarkom na specialističnih pregledih delavcev (psihična in fizična sposobnost za delo) ter delavska rekreacija. Posvet bi naj izpostavil problematiko zdravniških pregledov, delovne rehabilitacije in preventivne rekreacije delavcev, ki opravljajo delo v težjih delovnih pogojih. V petek, 1. junija pa so si varnostni inženirji in drugi člani tega aktivnega društva ogledali proizvodnjo delovne organizacije »DELOZA« v Zagorju. Proizvodnja osebnih varstvenih sredstev in opreme, delovne obleke in obutve, je za delavce, ki poizkušajo nuditi delavcem kar najustreznejšo zaščito pri delu, dovolj zanimiva, da so za osnovno temo ekskurzije tokrat izbrali zaščito pri delu. Jože Miklavc Kaj mislimo Slovenci? Javnomnenjske raziskave so v Sloveniji končno dobile domovinsko pravico in letošnja že obhaja dvajseto obletnico. Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da so bile vmes tudi hladna obdobja, zlasti po padcu Staneta Kavčiča po znameniti »cestni aferi«, ko so bile takšne raziskave seveda nezaželene. In tudi, ko niso bile v zmrzovalniku, slovenska politika o njih ni hotela nič slišati, še manj pa jih je vključevala v svoje delo. Tako smo desetletje dolgo bili priča svojevrstnemu paradoksu: oblast in politika sta sprejemali sklepe, ukrepe, programe, smernice in podobne nepogrešljive reči za vladanje, ljudstvo pa si je mislilo svoje — marsikdaj tudi kaj takšnega kar je bilo v popolnem nasprotju s tistim, kar so predstavniki ljudstva počenjali, mislili in ukrepali. Marsikaj od tistega, kar smo Slovenci povedali v dosedanjih javnomnenjskih raziskavah in je bilo kljub temu dolga leta tabu, če ne še kaj hujšega, je danes postalo sestavina prizadevanj slovenske partije in socialistične zveze z nujno opombo: v kolikor zadnji dogodki teh trendov v slovenski družbi ne bodo spremenili in restavrirali kakšnih iz zgodovine že znanih obrazcev »demokracije«!). Politični pluralizem, razdržavlja-nje partije, večja pravna varnost državljanov — te in podobne težnje Slovencev (kar naj bi bilo jamstvo večje demokracije) so postale del resnih in poglobljenih razmišljanj prav tistega dela politične nomenklature, ki je še nedolgo tega kazala vse znake oblastne konzervativnosti. Tako kot lanskoletni rezultati nekaterih občutljivejših vprašanj iz ankete o slovenskem javnem mnenju, bodo tudi letošnji' (lahko) deležni različnih interpretacij, podtikanj in namigovanj. A temu se — kot kaže — ni moč izogniti, še zlasti, ker se na jugu dežele krepijo nekatere stereotipne predstave o Slovencih: s pomočjo množičnih občil, marsikdaj pa se še posebej potrudijo tudi dežurni ideologi. Eno od takšnih vprašanj je zagotovo tisto, ki povprašuje po tem, »ali bi imela Slovenija kakšno možnost razvoja (perspektivo) izven okvira Jugoslavije, ali je ne bi imela?« Še lani je 53 % anketirancev odgovorilo, da bi se Sloveniji s tem odprle nove možnosti razvoja, letos tako meni skoraj 59% anketiranih! Podatek je seveda mogoče interpretirati tako, ali pa drugače. Možno mu je — tako kot lani v delu srbskega, bosansko-hercegov-skega in še kakšnega tiska — pripisati »skrajno separatistične težnje Slovence«, »razbijanje avnojevske Jugoslavije« in še kaj podobnega. Lahko pa se zadeve lotimo tudi s pametjo in upoštevamo odgovore še na kakšno anketno vprašanje. Zanimivo je namreč, da 53 % Slovencev sodi, da je Slovenija premalo samostojna v svoji politiki in le četrtina se izreka, da je samostojnost »zadovoljiva«. In zagotovo iz tega in drugih razlogov 54 % Slovencev zahteva referendum o ustavnih dopolnilih, saj hkrati v težnji po samostojnosti kažejo proticen-tralistične in protiunitaristične težnje. Pa si poglejmo še nekaj zanimivejših rezultatov letošnje raziskave slovenskega javnega mnenja. Še lani je 44% Slovencev trdilo, da ne zaupa več Mikoličevi vladi, letos je odstotek bistveno večji, saj vladi ne zaupa kar 71 % vprašanih. Več kot 70 odstotkov vpra- Piše: Vinko Vasle šanih zelo pozitivno ocenjuje ustanovitev slovenske kmečke zveze in študentskega parlamenta. Približno polovica Slovencev meni, da pri nas ne deluje opozicija, 17 odstotkov jih misli, da opozicija deluje in da je to koristno, ostali pa menijo, da opozicija deluje in da je to škodljivo. In kaj Slovenci mislimo o JLA? Rezultati raziskave kažejo, da je odnos Slovencev do obrambe in JLA pozitiven, a tudi kritičen — da je torej normalen in daleč od očitkov, ki smo jih Slovenci v tej zvezi dobivali in jih še dobivamo. Za Slovence je JLA legitimna družbena ustanova, sestavina našega sistema, ki pa naj ne bi imela nikakršnih prednosti; ne finančno-ekonomskih in ne tistih, po katerih ne bi smela biti izpostavljena družbeni kritiki. Od JLA Slovenci pričakujejo, da bo varovala deželo pred zunanjimi napadalci, da pa se ne bo vmešavala kot institucija v državna politična dogajanja. Proti temu se je izreklo skoraj 75 % Slovencev. Okrog 25 % pa jih meni, da bi vojska prevzela oblast, če bi bilo potrebno. Letošnja raziskava je pokazala, da narašča število tistih, ki mislijo, da je treba upoštevati ugovor vesti in civilno služenje vojaškega roka, približno 50 odstotkov jih misli, da bi morali opustiti izvoz orožja in tudi projekt supersoničnega letala. Za to, da naj bi bil minister za ljudsko obrambo pri nas general, se je izreklo 15,6 % Slovencev, 34,2 odstotka jih meni, da bi moral biti civilist, nekaj več kot 50 odstotkov pa pravi, da jim je vseeno, da ne vedo itd. Zgovorni so podatki o javni razpravi o ustavnih spremembah! Kar 25 odstotkov anketirancev ne ve, da poteka javna razprava, 76,6 % jih ni sodelovalo v tej razpravi, 71,5 % jih ni prebralo ustavnih amandmajev, prebrali in razumeli pa so jih le 4 odstotki. Če smo Slovenci po eni strani za demokracijo, pluralizem vseh vrst, večje svoboščine in pravice, pa po drugi strani na primer prevladujejo tisti, ki se za ureditev razmer na Kosovu zavzemajo za ukrepe administrativnega socializma, za trdo roko, poleg vojske in policije. Je to samo odraz slabe informiranosti, enostranskosti, ali pa bolj drži ugotovitev raziskovalcev, da je v Sloveniji še vedno prisotna konzervativna, tradicionalistična in dogmatična orientacija? To tezo naj bi potrjeval podatek, da določen del Slovencev še vedno meni, da bi bilo treba v državi delati red z vojsko in policijo. A primer »Janša, Borštner, Tasič«, še zlasti pa silovite reakcije javnosti in plebiscitarno izrekanje proti represiji bi ta hip zagotovo marsikakšen odstotek v letošnji javnomnenjski raziskavi postavil na glavo. Eno je namreč teorija, drugo pa praksa! »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog- dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855—450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična pripravaj korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 16. junija 1988 * titovo velenje 1 Uvajanje informatike v Gorenju Gospodinjski aparati Vrednote Gorenja tudi k uporabniku IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ * stran 3 Gorenje se v procesu tehnološke prenove loteva velikega projekta uvajanje informatike kot okostja poslovnega sistema Gorenja. V prihodnje se bo z njo posredno ali neposredno ukvarjalo pribiižno šestdeset odstotkov delavcev Gorenja. Z informatiko hočejo obvladati življenjski cikel vsakega izdelka Gorenja, od marketinga, snovanja, oblikovanja, razvoja vse do proizvodnje in uporabe pri končnem uporabniku. »Vrednote Gorenja kot so kakovost dela, odnosov in življenja želimo skozi proizvodni program ponuditi tudi uporabniku Gorenjevega izdelka. Jn če želimo to doseči, potem se moramo uslre/no organizirati,« pravi Peter Tovšak, pomočnik KPO Gorenja GA, zadolžen za področje informatike. Doslej so organizacijsko zasnovali CAD/CAE (Computer, Aided, Design Computer, Ai-ded, Engeniring) n čimer nadzorujejo izdelek in zbirajo informacije za procesno vodeno proizvodnjo. Na temeljnem nivoju proizvodnje so osnovali TEHNOLOŠKO INFORMATIKO, ki pokriva področje krmiljenja tehnoloških procesov vse do nadzornega nivoja, kjer je definiran plan. Središče sistema pa je področje PROIZVODNO POSLOVNE INFORMATIKE, obvladovanje tehnične dokumentacije o izdelkih. »V prihod- Eden ključnih pogojev uvajanja informatike pa je znanje. Zato so se lotili izobraževanja širo- V Gorenju so najprej opremili računalniško učilnico. Na enem računalniku se uči en učenec, tako se stroški sicer povečajo, a rezultati so večji. % # # Trenutno poteka tečaj za vodenje skladišč. Do začetka kolektivnega dopusta se ga bo udeležilo 15(1 delavcev. • • • Še pred približno tremi leti je imelo Gorenje v dnevni zalogi tudi po 24 tisoč ton pločevine. Danes jo ima 3700 ton. Ce je želel kdo vedeti podatek o stanju zalog, je dobil podatek star mesec dni, danes se vsak trenutek ve, kakšne so. Kdor sproti pozna zaloge ne naroča za vsak slučaj več materiala, ampak lahko zaloge sprotno spremlja. • • • Včasih so računalnike uvajali tja. kjer je več ljudi opravljalo enaka dela, kjer je bil način dela standardiziran (računovodstvo, knjigovodstvo), danes z njimi posegajo na strokovno področje. » • ® Poglavitni strošek poslovnega sistema Gorenja so materialni stroški. Njihovo obvladovanje pomeni obvladovanje poslovnega sistema Gorenja. nosti bodo vse tri dejavnosti integrirane v celovit sistem proizvodnje (CIMO). Ob njih pa smo doslej oblikovali tudi dejavnost uporabe mikroračunalnikov tako v pisarniškem poslovanju kot v sami proizvodnji. V podporo poslovnemu sistemu bomo letos instalirali mrežo, katere prva faza že teče — uvedbo računalnika in z njim vso potrebno programsko opremo,« pravi Tovšak. kega kroga delavcev Gorenja, ki bodo uporabniki tega sistema. »Ker je projekt izredno kompleksen in širok, smo se ga lotili na dveh trajnih točkah — pri samem uporabniku in pri načrtovanju oziroma oblikovanju centralne baze podatkov.« Začeli so v temeljni organizaciji Pralno-pomivalna tehnika, ta trenutek pa se že uvaja tudi v drugih temeljnih organizacijah. Izobraževanje delavcev poteka pod organizacijskim vodstvom oddelka za izobraževanje Gore-njevih Gospodinjskih aparatov, strokovno pa ga izvajajo delavci sektorja Informatike. Izobraževanje so zastavili zelo široko, ker želijo pri delavcih spodbuditi kreativno uporabo vsega, kar jim računalnik ponuja. »Z izobraževanjem smo začeli že lani, seveda z standardnimi programskimi paketi, šlo je za pisarniško poslovanje, Lotos 1, 2, 3, BASE 3, za vodenje skladišč, s Super projektom z mrežnim planiranjem in to izobraževanje teče sedaj naprej,« pravi Jože Meh iz oddelka za izobraževanje. Lani je prva faza izobraževanja zajela 120 ljudi, letos doslej že 59. RAČUNALNIK NA DELOVNEM MF.STU V Gorenju Gospodinjskih aparatih imajo ta trenutek štirideset osebnih računalnikov, že v kratkem jih bodo dobili čez sto. »Pri uporabnikih bo instaliranih približno 300 terminalov, od tega polovica osebnih računalnikov. Slediti želimo trendu, ki je prisoten v svetu. Vendar pa nova kakovost zahteva veliko naporov, prekvalifikacij, ne skrivamo, da tudi zamenjav kadrov, če kdo ne bo pripravljen pri tem sodelovati, spremeniti načina dela,« razlaga Peter Tovšak. »Doslej se je z izobraževanjem že srečalo veliko delavcev, ki o računalništvu niso vedeli ničesar. Srečali so se s povsem novim konceptom. Med njimi so bili planerji, lanserji, konrisijonarji, skladi-ščiniki, tudi nekvalificirani delavci in angažiranost, ki jo pri tem kažejo, je zelo velika,« razlaga Jože Meh. Ob tem izobraževanju poteka tudi tako imenovan »B« program. Uvedli so ga zato. ker bodo po načelu avtonomne decen- Peter Tovšak Jože Meh Kako sistem deluje v tozdu Pralno-pomivalna tehnika, kjer so najdlje, nam je pokazal Jože Hriberšek. tralizacije v temeljnih organizacijah za informatiko skrbeli sami, s temi programi izobraževanj pa želijo tistim, ki jo bodo usmerjali dati še več znanja o računalniku. Za delavci Gorenja bo ostalo veliko, garaško delo in šele prvi otipljivi rezultati ga bodo poplačali. Milena Krstič-Planinc Programov manj, kakovost boljša Čeprav je poletna sezona pred vrati, se v delovni organizaciji Ve-plas letos nanjo niso posebej pripravljali tako kot prejšnja leta. Pred tremi tedni sprejete dopolnitve sanacijskega programa so namreč sezonski značaj proizvodnje preusmerile na štiri nosilna področja. Kot pravijo v kolektivu, bo zagotovo v nadaljnjem razvoju katerega od teh doletela enaka uso- da kot marsikaterega od prejšnjih 16. Med prej omenjenimi nosilnimi je zlasti obetaven program čelad, kjer naj bi Veplas postal nosilec proizvodnje tega izdelka na domačem trgu. Sodelovanje z italijanskim Nolanom na področju motorističnih in francoskim partnerjem na področju smučarskih otroških čelad uspe- šno teče že leto dni in obeta se jim podpis kooperacijske pogodbe. V pripravi pa je tudi zakon o obveznem nošenju čelad, ki naj bi stopil v veljavo prihodnje leto. Da bi potrebe po tem proizvodu na domačem trgu kar najbolje zadovoljili, se sedaj dogovarjajo z Rudnikom lignita-Velenje kjer ustanavljajo invalidsko delavnico, o skupni proizvodnji. Poleg že prej omenjenih čelad naj bi program dopolnili še z vojaško, saj je njihova čelada edina uspešno »prestala« vse teste. Pri programu hidroterapije, ki naj bi bil drugi nosilni, se v tem trenutno nadvse vestno pripravljajo na začetek proizvodnje av- tomobilskih karoserij za nemškega kupca. Z jamborom si je Veplas že utrdil sloves dobrega in uspešnega proizvajalca v svetu in pogovori o večjem naročilu za ameriško tržišče so več kot dobrodošli. Ne samo za dosego boljših izvoznih in s tem tudi gospodarskih rezultatov, ampak tudi zaradi občutnega zmanjšanja vpliva sezone, ki je bil pretekla-leta zelo prisoten. Pri tem programu pa naj omenimo še razvoj smučarsko tekaške palice v sodelovanju z Elanom in smučarsko državno tekaško' reprezentanco. Že v tem mesecu naj bi stekla tako imenovana poskusna proizvodnja. Vpliv sezone ostaja med Ve-plasovimi programi torej še najbolj izrazit pri jadralnih deskah. Vendar tudi tu ne ostajajo na doseženi ravni. Na oktobrskem sejmu v Miinchnu naj bi trgu ponudili novo ipoz jadralno desko za prihodnjo sezono. Čeprav je program gumbov in modnih dodatkov te neka) Časa uspešen »gospodarstvenik«, si njegov nadaljnji razvoj v Vepla-su zamišljajo nekoliko drugače. Kakovost in konkurenčnost naj bi si zagotovili tako, da bi razvoj in trženje tega proizvoda obdržali v lastni hiši, proizvodnjo pa prenesli v drobno gospodarstvo skupaj z novo sodobnejšo tehno- logijo, za nakup katere bi združevali sredstva tudi njihovi bodoči kooperanti. »Na teh štirih programih bo temeljil nadaljnji razvoj delovne organizacije,« poudarja direktor Franc Vedenik. »Vendar še to ni dokončno >čiš-čenje<. Aktivnosti na vsakem so rvtt-mrcč tti^a-vt}«**« ko katerikoli >preraste< v tovarno. Takoj, ko bo na katerem stekla večja proizvodnja, bomo najmanj ekonomičnega opustili. Svoje mora sedaj doreči Savinj-sko-Šaleška gospodarska zbornica, ki naj bi nas tudi povezala z interesenti.« -tap- Skoraj nezdržne razmere v Rekovih samskih domovih Zamenjali odgovorne Predsedstvo koordinacijskega sveta ZSMS Rudnika lignita Velenje je pred dobrim tednom dni pripravilo okroglo mizo o problematiki samskih domov. Vprašanje pravzaprav ni novo, ampak »staro« vsaj štiri leta. kljub opozarjanju na vrsto pomanjkljivosti, nepravilnosti, ki so z vso realnostjo prišle do izraza zlasti pri reorganizaciji in menjavi vodstva tako sozda kot delovne organizacije. so odgovorni na tem področju doslej zelo malo, ali bolje nič naredili za izboljšanje stanja. Brez dlake na jeziku so za okroglo mizo rudniški mladinci zahtevali zamenjavo dveh odgovornih delavcev samskih domov enega je vodstvo sozda pred tem že zamenjalo —. Očitali so jima nepravilen odnos do dela, do samih stanovalcev,... Za čim hitrejšo in čimboljšo ureditev razmer so zato vodji Rekove družbene prehrane, in novemu vodji samskih domov naložili vrsto nalog, proste roke pa so dali tudi posebej izvoljeni komisiji za prehrano. Kaj teži stanovalce samskih domov? Katere so tiste naloge, ki bi jih lahko rešili takoj? Na okrogli mizi so jih našteli 10, od popisa inventarja po sobah, izo-besitve hišnega reda, namestitve antenskega sistema do ureditve telefonske govorilnice, čiščenja okolice samskih domov, do ureditve vratarske službe. Vsem tem so dodali roke', imena in priimke. Ti imajo na voljo le dva meseca. Med kratkoročnimi ukrepi pa so tudi nekateri sklepi povezani" z delom oziroma dosedanjim slabim delom vzdrževalne skupine. Nov o vodstvo samskih domov, ki naj bi bdelo nad izvajanjem zadanih nalog, mora na sestanku v roku šestih mesecev poročati, kaj od sprejetega je bilo uresničeno, kaj in zakaj ne. Med sprejetimi sklepi pa so tudi nekatere dolgoročno začrtane naloge. Bojan Voh kot so izselitev družin, ki sedaj bivajo v samskih domovih, izboljšanje bivalnih pogojev, ureditev delavnice za vzdrževalce ter zamenjava toplovodne pod-postaje. Odgovornost je bila pogosto | izrečena beseda za okroglo mizo o problematiki samskih domov. Slednjo so zahtevali tudi za enega od članov kolegijskega poslovodnega odbora, ki je bil štiri leta med drugimi odgovoren tudi za to področje. Takole pravi predsednik predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS Rudnika lignita Velenje Bojan Voh: »Ne vemo, ali res informacija o skoraj nevzdržnih bivalnih pogojih delavcev v samskih domovih ni prišla do pravega naslova, ali . . . i 5 5 Vsekakor pa menimo, da bi lah- I I ko odgovorni ukrepali v pravem času oziroma če bi želeli kaj narediti, bi v štirih letih lahko. Ob ponovnem imenovanju za člane kolegijskega poslovodnega odbora mu mladinci rudnika nismo dali zaupnice.« na Rudniku lignita Velenje? »Veliko stanovalcev domov je namreč mladincev, ki so začeli na glas opozarjati na nepravilnost in razmišljati o ukrepih za odpravo slabosti. Druge družbenopolitične organizacije na rudniku so se ogradile do tega vprašanja z izgovorom, češ sedaj ni pravi čas za njihovo reševanje. Na sestankih našega sveta, predsedstev osnovnih organizacij ZSMS pa smo imeli samske domove skoraj vedno na dnevnem redu in stvari smo morali priti do dna. Upam, da jim ob tako zastavljenih aktivnostih vendarle bomo,« je končal pogovor Bojan Voh. In kako, da so se težav okrog samskih domov lotili prav mladi l »Sumljiva« vrtanja pod goro Oljko Iskali so keratofir Prejšnji teden so krajani Šmartnega ob Paki na območju Rajnega grabna pod Goro Ol jko opazili delavce Geološkega zavoda Ljubljana, ki so izvajali geološka vrtanja. Ker o tem ni bila obveščena niti krajevna skupnost niti občina, je bilo med krajani precej razburjenj. Kraj so si ogledali tudi predstavniki velenjskega izvršnega sveta in po pogovoru s predstavniki tega zavoda na komiteju za planiranje ugotovili, da so raziskave namenjene iskanju plasti keratofirja, posebne kamnine, ki jo uporabljajo pri asfaltnih mešanicah. Izvajalci teh raziskav so si lani pridobili za to soglasje si-sa za gozdno gospodarstvo celj- Prestruktoriranje? skega območja, ker so bile raziskave načrtovane samo v žalski občini, vendar so pri delih z eno vrtino zašli tudi na območje velenjske občine na zemljišče kmeta Ivana Gabrška iz Podgore. Kasneje so tudi v občini Velenje dobili vsa potrebna soglasja. Gradiš, naročnik geoloških raziskav pa je ustavil nadaljnja vrtanja. ker raziskave niso dale pričakovanih rezultatov. 4. stran * nSS CSS OD TU IN TAM titovo velenje -k 16. junija 1988 Mladi raziskovalci Centra srednjih šol Kujejo se bodoči strokovnjaki Razvojno-raziskovalno delo, inovacije, inovativna družba — besede, najtesneje povezane s prestrukturiranjem gospodarstva, z uvajanjem sodobne tehnologije. Skratka, nekaj kar naj bi našo družbo rešilo iz krize. Sestavni del »sprememb« pa naj bi bili kadri. Na Centru srednjih šol v Titovem Velenju se tega dobro zavedajo. Zato so pred petimi leti vsem, ki so prestopili »prag« usmeritev na njem, ponudili možnost vključitve v svet raziskovanja, iskanja boljših in uspešnejših rešitev ... Gibanje »mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« si je ne le pridobilo poseben sloves, ampak se je utrdilo kot pomembna oblika vzgojno-izobraževalnega dela v naši občini. V petih letih so mladi raziskovalci izdelali in k 87 nalogam iz prejšnjih let letos dodali 32 novih. Sledn je je izdelalo 85 mladih, od tega 55 učencev centra, kar 30 pa se je vanj vključilo tudi osnovnošolcev. V mikavnost in zahtevnost raziskovalnega dela je sodelujoče v gibanju usmerjalo in uvajalo 24 mentorjev. Od tega 14 učiteljev centra, 5 učiteljev osnovnih šol, študent in štirje mentorji iz organizacij združenega dela. 24 komisij gotovo pri ocenjevanju opravljenega dela ni imelo lahke naloge, saj so bile izdelane naloge kakovostne, v njih pa so se mladi raziskovalci dotaknili kar 11 področij. Prevladovalo je Računalništvo kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju, letos prvič pa so »obdelali« še filozofijo in tuje jezike. Poseben odbor za ocenjevanje je izbral in nagrado prisodil 16 raziskovalnim nalogam, med temi pa jih je osem uvrstil med izjemne dosežke. Avtorji nekaterih od teh so takole razmišljali o gibanju »mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«, o svojih izkušnjah, prizadevanjih, namenu in pomenu. Mitja Purnat, Mitja Holešek in ttaia Ovčaj,. vsll učeacL IhUmIt ti rudarske usmeritve na centru, so se v gibanje vključili z nalogo Tehnologija odkopavanja v Rudniku lignita Velenje. Takole pravijo: »Vsak mlad človek se želi preskusiti v nečem novem. Delovna praksa pa nam je dala »misliti« in lotili smo se od-kopnih metod, sicer zelo širokega področja v rudarstvu. Po pregledu, proučitvi ustrezne literature, smo zapisano prenesli v naše pogoje in oblikovali mnenja. Naša spoznanja so: stare odkopne metode so zahtevale precej fizičnega dela, sodobne pa znanje, saj je razvoj krepko posegel tudi na to področje. Od začetka lanskega decembra do konca aprila letos smo raziskali obstoječe stanje. Sodobne odkopne metode in pobude zanje pa bodo morda naša raziskovalna naloga v prihodnjem šolskem letu.« Cilj naloge Robot s štirimi prostostnimi stopnjami, avtorjev Blaža Podgorška, Jureta Šafari-ča, Petra Ramšaka in Marka Jo-vana, je bil izdelati robot, ki bo sposoben streči šolskim CNC obdelovalnim strojem s kar najmanj prostorskih stopenj. Uporaben pa naj bi bil tudi kot učni pripomoček. V teh prizadevanjih so mladi raziskovalci, ki sicer niso novinci v gibanju, povsem uspeli. »Izdelan sistem je nekaj edinstvenega. Vsaj zasledili nismo, da bi se tega lotil še kdo drug. V prvem polletju smo zasnovali načrte zanj, v drugem jih izdelali, v učilnicah F.ka pa je nastal prototip, ki sedaj krasi fizikalni kabinet. Ni najboljši, je pa nekaj in nanj smo ponosni.« Ideja mentorja, ki je mladi raziskovalci niso hoteli spustiti iz rok, je poleg šolskih obveznosti zahtevala precej znanja, iznajdljivosti in samoiniciativnosti. Literature namreč niso našli posebej veliko. Ob robotu pa so izdelali še programski paket, ki omogoča uporabnikom njegovo enostavno programiranje. Odbor za ocenjevanje raziskovalnih nalog je po izvirnosti, uporabnosti, metodah dela in jasnosti izražanja uvrstil v najvišjo raven tudi nalogo Andreje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE - SKUPŠČINA — Na podlagi 31. člena poslovnika o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje sklicujem 11. sejo zbora uporabnikov in 9. sejo zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, V TOREK, 21. JUNIJA, OB 12. URI V SEJNI DVORANI Skupščine občine Velenje PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter poročilo komisij 2. poročilo o realizaciji sklepov 10. seje zbora uporabnikov in 8. seje zbora izvajalcev ter potrditev zapisnika 3. drugo povišanje stanarin v letu 1988 na podlagi odredbe Izvršnega sveta SO Velenje 4. a) obravnava in potrditev predloga rebalansa delitve stanarin in najemnin b) obravnava osnutka rebalansa plana iz sredstev večjih popravil za leto 1988 5. poročilo oziroma ocena realizacije plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za I. polletje 1988 6. obravnava in potrditev predloga valorizirane lestvice znosnih stanarin 7. obravnava in potrditev predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 8. obravnava analize pregleda možnosti stanovanjske gradnje v občini Velenje 9. program razvojnih nalog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije v letu 1988 10. določitev javne obravnave za sprejem družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje in izvajanje politike stanarin v Sloveniji v letu 1988 11. vprašanja, pobude in predlogi delegatov Prosim vse delegacije, da gradivo obravnavajo in zagotovijo udeležbo delegatov na skupni seji. Predsednik skupščine: Jože Kožar, s. r. Naši sogovorniki od leve proti desni: Peter Ramšak, Blaž Podgoršek, Jure Šafarič, Marko Juvan, Mitja Purnat, Tomaž Le-skovšek. Marko Robnik, Danilo Pungartnik, Mitja Holešek, Božo Ovčar in Andreja Katič Katič in Gordane Lah »Platonovo umevanje ljubezni in problem homoseksualnosti v sodobni družbi«. Takole pravi Andreja: »Naj si še tako ovinkarimo, se skrivamo pred dejstvi, ostaja kljub civilizaciji to vprašanje, o katerem se ljudje ne pogovarjajo, torej tabu tema. Vrsta vprašanj in nejasnosti terja odgovore. Nanje prevodi še največkrat tujih člankov in težko dostopna literatura ne bodo mogli odgovoriti. O samem delu pa tole: učenci družboslovne usmeritve gibanje mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje premalo poznamo. Zato jih v njem sodeluje malo. Če pa se že nekdo trudi, bi morali več razumevanja pokazati tudi učitelji.« Verifikacija in opis digitalnih sistemov z logičnim jezikom tur-bo Prolog Danila Pungartnika ter Tomaža Leskovška in Izgradnja komunikacijskega modula v slovenskem jeziku do dane podatkovne baze v jeziku turbo Prolog Marka Robnika — sta nalogi, s področja računalništva, ki sta dokaj uspešno »prenesli« konkurenco. Skupno jima je le programsko orodje. Sicer pa: »Začeli smo iz nič. Najprej smo orodje morali spoznati, prav tako programski jezik, da smo lahko naredili nadgradnjo. Za novince zelo zahtevno delo, ki pa smo ga ob pomoči mentorja pripeljali do cilja.« Pri prvo omenjeni je to opis in verificiranje digitalnih sistemov z logičnim programskim jezikom. Pri tem pa uporabiti takšen pristop, da bodo ugotovitve lahko služile kot primeren priročnik za pomoč učencem pri delu z omenjenim programom. Končni rezultat naloge Marka Robnika pa je program, ki poleg pogovora z bazo podatkov v slovenskem jeziku omogoča še pregled spreminjanja in dodajanja jezikovno izraznih možnosti, izpis na tiskalniku, grafični pregled rezultatov. lasten editor ... Skratka program, ki omogoča komuniciranje z uporabnikom v njegovem jeziku. Vsi, ki so v gibanju kdajkoli sodelovali, so navdušeni. Škoda le, da so mnenja o njem med sošolci tako različna. Kot da bi se nekateri ustrašili zahtevnega dela. drugi nimajo poguma, niti ne vidijo pravih nagibov, razlogov, zamisli. Najdejo pa se tudi taki, ki menijo, da je to le potrata dragocenega časa. »Pa temu ni tako.« poudarjajo. »Pridobljene izkušnje mladega človeka sicer na nek način usmerjajo, ne pa obvezujejo. Naj bo tako ali drugače, vsaka izkušnja je dragocena pri kasnejšem reševanju takšnih ali drugačnih ovir. Kako pa kdo uspe v svetu raziskovanja, iskanja, pa je še vedno v veliki meri odvisno ne le od iznajdljivosti, volje in zagnanosti posameznika, ampak tudi mentorja.« \ Gornja Savinjska dolina Bogato izročilo zadružništva Leskovšek, Danilo Pungartnik, Mitja Holešek, Božo Ovčar in Andreja Katič Pred nedavnim so v Mozirju javnosti predstavili novo knjižico izpod peresa Aleksandra Videčnika, ki jo je tokrat napisal na temo zadružnega povezovanja v Gornji Savinjski dolini in na pobudo Zgornje-savinjske kmetijske zadruge. To je izjemno zanimivo branje z obilico dokumentov in slikovnega gradiva o kmečkem in drugem zadružništvu. Zanimivo je, da so bili ljudje s tega področja, ozemeljsko dokaj zaprtega, zelo odprti v svet. Okno v svet je bilo splavarjenje, s pomočjo katerega so spoznavali daljnje kraje, navade in običaje, ob tem pa se gospodarsko usposabljali in osamosvajali. Boj za pravice je bil tem ljudem prirojen od kmečkih uporov naprej in ob tem so posebej zanimive razprtije med žovneško go-spoščino in šmihelskimi kmeti glede pašniških pravic, kasneje pa ostra nasprotja med velepose-stvom Marijingrad in kmeti v Gornjem gradu. Novi Štifti, na Ljubnem in v Lučah. Vse to in drugo je v ljudeh pustilo globoke sledove, pričeli so se združevati, da bi bili močnejši. Te oblike so temeljile na starem zadružni-škem načelu — vsi za enega, eden za vse. Nastajala so kmetijska društva in druge zadružne oblike, pa tudi konzumi. Pri slednjih je zlasti zanimivo, da so konzum ustanovili tudi delavci v Nazarjah, s katerim so si delavci pomagali pri preživetju krize v tridesetih letih. Denarne zadrege so namreč zajele tudi nazarsko škofovsko veleposestvo, delavci pa so si s konzumom pomagali tako, da so jemali življenjske potrebščine na up, plačali pa, kadar so prejeli plačo. Zadružna misel je bila prisot- na povsod in že veliko prej. Kmetje so se na ta način združevali že v prejšnjem stoletju, predvsem na področju pašništva, ki je bilo takrat življenjskega pomena. Setveni red je bil namreč takrat povsem drugačen. Dokler so na kmetijah pridelovali vse. je ne-prenehno primanjkovalo površin za krmo, zato je prav paša reševala živinorejo. Že kataster iz 15. stoletja priča, da je bilo na tem področju zelo veliko živine. V modi je bila drobnica, reja svinj je prišla »na vrsto« šele kasneje, na območju Nove Štifte pa so že bile velike črede goveje živine. Veleposestvo je želelo površine pogozditi in pašne pravice kmetov so bile ogrožene. Prihajalo je do velikih zapletov in čeprav so bili kmetje verni, so zelo ostro protestirali pri samem ljubljanskem nadškofu. To je bila prava borba za obstoj, saj so kmetje že takrat poudarjali, da je živinoreja osnovna kmetijska dejavnost. Avtor se je lotil raziskovanja vseh pojavnih oblik zadružništva v Gornji Savinjski dolini. Virov je malo, domačih pravzaprav ni bilo, ker jih je odnesla druga vojna, zato je bilo potrebno iskanje po študijskih knjižnicah in arhivih blizu in daleč. S tem je dobil okostje vsebinske zasnove, gradivo je zbiral okrogla tri leta, pri tem pa so mu izredno pomagali ljudje z dokumenti in slikovnim gradivom, ki bi se sicer izgubilo. Vsebinsko knjiga zajema zgodovinske zasnove zadružništva, razmere v dolini na začetku zadružništva in danes, z upoštevanjem vseh pomembnih dogodkov po posameznih krajih. Pregled je torej celovit, hkrati s to knjigo pa je nastala še knjižica o hranilni-štvu, ki je tudi temeljilo na zadružni obliki, odigralo izjemno vlogo pri krepitvi narodnostne zavesti in pri gospodarskem osamosvajanju slovenskega kmeta. j- p- Višje cene, manj stanovanj, več za popravila Mnogi sta v poštnih nabiralnikih v začetku junija na položnicah za plačilo stanarine že dobili zapisan tudi višji znesek. S 1. junijem so se stanarine povišale za 35 odstotkov. Na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje to povišanje brez delegatskega soglasja, saj bo skupščina šele 21. junija, utemeljujejo s tem, da se te cene sprejemajo po upravni poti. Izvršni svet, v tem primeru velenjski, je potrdil najvišje možno povišanje, delegati pa bodo seznanjeni o tem na seji skupščine. Torej smo bili o povišanju še najbolje »obveščeni« neposredni koristniki stanovanj, saj smo jo opazili v žepu. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki pripravlja strokovne podlage za povečanje stanarin v posameznih obdobjih je predlagala povišanje za 35 odstotkov in to linearno za vse slovenske občine. KAKO V DUGIH SLOVENSKIH OBČINAH? Približno enako veliko stanovanje — 51 nr velja v različnih slovenskih občinah precej različno, najvišja je stanarina v Šentjurju pri Celju — 48.533 dinarjev, sledi Sevnica — 42.494 dinarjev, Laško 41.696 dinarjev, Žalec 41.626, v Ljubljani stanarina za takšno stanovanje znaša 39.303 dinarjev, v Mariboru 39.396, v Celju recimo 39.520 dinarjev, v Titovem Velenju pa 28.747 dinarjev, morda je ob teh podatkih zanimivo še slovensko poprečje, to je 38.792 dinarjev. Ta razkorak med stanarinami v posameznih občinah se bo zaradi linearnega povišanja stanarin za 35 odstotkov še povečal. CENE POVZROČILE PRECEJ SPREMEMB V STRUKTURI DELITVE Skladno s takšnim povišanjem stanarin in najemnin se seveda povečajo tudi sredstva delitve stanarine. Strukturni delež delitve narašča pri vzajemno združenih sredstvih, najbolj viden pa je pri postavki večja popravila skupnosti stanovalcev, kjer je z rebalansom predvideno, da naj bi se ta delež iz 4,89 % sredstev povišalo na 12,19%. Nespremenjeno pa ostaja za vsa ostala vlaganja — manjša popravila skup- nosti stanovalcev (4,76 %), funt- j cionalni stroški (3,61 %), stroški } civilne zaščite (0.89 %), stroški j upravljanja (8,57 %). | Amortizacijska sredstva bodo ostala do konca leta nespremenjena, ker so izračunana na osnovi revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda za preteklo leto in na osnovi predpisane amortizacijske stopnje. Žaradi tega se strukturni delež amortizacije znižuje iz 50,82 odstotkov deleža stanarine na 41,60 odstotkov, absolutna vrednost pa ostaja ista. DODATNA VEČJA POPRAVILA Zaradi povišanih cen so izdelali na Samoupravni stanovanjski skupnosti tudi rebalans plana večjih popravil. Osnutek reba-1 lansa ie pripravljen na osnovi že opravljenih del, del, ki jih ta čas izvajajo, ter na osnovi novih potreb do konca leta, ki se bodo iz sredstev stanarine lahko še opravila. Nekatera dela, ki so že končana, so presegla načrtovano vrednost. osnovni plan je bil narejen V predlog rebalansa pa so vnesli nekatera dodatna večja popravila v posameznih stanovanjskih objektih, ker jih je bilo zaradi več sredstev možno vključiti v plan. OB VIŠJIH CENAH VEČ SUBVENCIJE? Skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije je sprejela sklep, da se bodo znosne stanarine med letom usklajevale z rastjo poprečnih osebnih dohodkov, zato bodo delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti 21. junija obravnavali tudi predlog valorizirane lestvice še znosnih stanarin. Subvencioniranje stanarin je ena od socialno varstvenih pravic, do katere lahko pride vsak, ki je upravičen in ustreza kriterijem in merilom, po katerih se tovrstne pomoči dodeljujejo. Imetniki stanovanjske pravice, ki menijo, da njihovi dohodki ne zadoščajo za normalno plačevanje teh obveznosti, se lahko po pomoč obrnejo na Center za socialno delo, kjer jim bodo obrazložili vse potrebno za uveljavitev le pravice. Na Samoupravni stanovanjski skupnosti pravijo, da Kako smo povečali cene v tem srednjeročnem obdobju? LETO 1986: 1. februarja za 43 %, 1. julija za 46 %, 1. novembra za 25 "t, tako smo stanarine skupno v tem letu povišali za 161 %, v vrednosti stanarine pa dosegli 1,19 odstotkov stanovanjskega sklada. LETO 1987: 1. februarja za 57 %, 1. novembra za 56 %, vmes predlagano novo povišanje — zavrnjeno, tako bi morali s 1. novembrom stanarine povišati za 144 %, če bi želeli doseči nov cilj — 2,04 % vrednosti stanovanjskega fonda. Dejansko smo jih povišali s 1. novembrom, a za 56 S, razliko do 144 % pa plačevali mesečno do marca 1988. LETO 1988: do marca dolg iz prejšnjega leta, potem 1. marca za 30 •/• (po upravni poti), 1. junija za 35 % (po upravni poti), septembra je predvideno še eno povišanje. Cilj, ki ga zasledujemo, a je precej daleč pa 2.72 odstotkov vrednosti stanovanjskega fonda. namreč na cenah iz decembra lanskega leta in realno je bilo pričakovati povečano vrednost. Bistveno je presežena načrtovana vrednost del pri dokončanju popravila ravnih kritin na Prešernovi 9 v Titovem Velenju, sanaciji stropov in stopnišene ograje v Topolšici 66, zamenjava radiatorjev in radiatorskih ventilov na Aškerčevi 3 A B v Šoštanju ,ter pri zamenjavi radiatorjev in ventilov v kopalnicah Jenkove 15 in 17 v Titovem Velenju. je sredstev namenjenih za te primere dovolj. VSAKO LETO MANJ STANOVANJ Kako uresničujemo plan Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje v letošnjem letu in kako dosegamo globalne usmeritve plana za to srednjeročno obdobje? V tem srednjeročnem obdobju naj bi po planu zgradili skupaj 3 1010 stanovanj - od tega 780 j družbeno najemnih in 321 individualnih hiš. V prvem planskem letu smo nalogo v celoti uresničili, zgradili 190 družbenih stanovanj tako kot smo predvideli, lansko leto jih je bilo že manj, po letnem planu smo računali, da bi jih moralo biti 300, zgradili smo jih 264, za letošnje leto, pa smo načrtovali le še 107 stanovanj, a tudi ta številka letos ne bo realizirana, doslej je bil zgrajen le stanovanjski objekt v Saleku 111 z 79 stanovanji. Zelo slabo pa kaže tudi za naslednje leto. Gradnja novih stanovanj, ki bi se morala pričeti že letos kasni za leto dni. Po zazidalnem načrtu Mlin bi naj začeli gradnjo 54 — stanovanjskega stolpiča, zamuja pa tudi priprava stavbnih zemljišč v ZN Selo. Vzrok je v tem ker priprava stavbnih zemljišč za družbeno gradnjo stanovanj poteka prepočasi in to zaradi manjkajoče urbanistične dokumentacije. Prav dolgotrajni procesi priprave lokacij za gradnjo (vse od odškodninskih postopkov do dokumentacije) so eden izmed poglavitnih razlogov, da srednjeročnega plana ne bomo uresničili. KJE BOMO GRADILI ZASEBNE HIŠE? V tem srednjeročnem obdobju je predvidena ureditev stavbnih parcel za gradnjo na Gorici jug (29 parcel), Škale Hrastovec (20), Gaberke (50), Za Gradom (30), Konovo (10) in Šmartno ob Pakt (5). Do sedaj je bila v celoti komunalno opremljena soseska Gorica — jug (27 parcelj, v coni B v Gaberkah je bila izvedena komunalna oprema za gradnjo 8 stanovanjih hiš in 5 gospodarskih objektov. Po planu Šklada stavbnih zemljišč občine Velenje za letošnje leto pa je predvideno nadaljevanje urejajija stavbnih zemljišč v soseski Škale — Hrastovec za 15 zasebnih hiš, v soseski za Gradom za 30 zasebnih hiš in v Šmartnem ob Paki za 5 zasebnih hiš. Za nami so časi, ko smo letno zgradili tudi po petsto družbenih stanovanj, in ko je bila bolj omogočena tudi individualna gradnja. Razmere, bodo delno »reševala« podstrešna stanovanja, investitorji teh so v glavnem lastniki stanovanjskih hiš, kjer se ta stanovanja gradijo (REK. in Gorenje, nekaj pa tudi Samoupravna stanovanjska skupnost). Po gradivu povzela M. Krstič — Planine Mimo škarii Hrast:Frk ?:? Kaj zgodilo se je zdaj, da HRAST sprašuje v brk, kdo je FRK! So Golte železarna? Na nedavni seji družbenega sveta za delovanje in razvoj RTC Golte so med drugim veliko razpravljali o pereči problematiki sofinanciranja tega centra na podlagi samoupravnih sporazumov OTKS in SK1S štirih občin. Občina Mozirje je obveznosti poravnala, občina Velenje prav tako in poleg tega pri reševanju težav na Golteh njeno združeno delo sodeluje z neposrednimi pogodbami, v občini Žalec se prav tako trudijo, v občini Celje pa niso storili skoraj nič. Pravijo, »da bodo sodelovali«, dokler ne bo okrnjena njihova množična telesno-kul-turna dejavnsot. So torej Golte s svojimi smučišči in smučarijo morebiti železarna ali kaj podobnega in torej z njihovo ukinitvijo ne bo okrnjena množična telesno-kulturna in rekreativna dejavnost? (j. p.) Na isti seji in na isto problematiko je bila izrečena še ena čudovita ugotovitev. To namreč, da ponekod strokovni delavci v interesnih skupnostih enostavno ne izpolnjujejo in ne uresničujejo dogovorov, ki so jih tudi sami obravnavali in sprejeli. To seveda ni sprejemljivo, vendar je tako. Krasno. Zakaj ne Titovo? V vasi Gorenje, tam kjer je bila rojena tovarna Gorenje, so na križišču pred dnevi postavili lepe nove table, ki usmerjajo cestni promet. Vse lepo in prav, sprašujem pa se, zakaj Velenje, če smo ga preimenovali v Titovo Velenje? To bi morali vedeti tudi v celjskem cestnem podjetju in tablo zamenjati. L. Ojsteršek Kdo vidi, da črna gradnja tam stoji,, saj le rdeča in rjava barva se gledi. (sov) cfnjehe $leda/ e~ I LJt Ok/C Pflc s / Ho /V? TR.FbI(/VEX PCTRPHC GflLEV.% UREM-Hr 1 Trenutek lahko traja tudi dva meseca * Lepo urejeno izložbo foto kluba Zrno v galeriji Mesnica v Titovem Velenju je sedaj zamenjal tale plakat, ki cenjene obiskovalce vljudno prosi, naj potrpijo trenutek, ker izložbo urejajo. Žal, je ta trenutek dolg že približno dva meseca, tipamo, da nekdaj vrlih in zagnanih članov najprizadevnejšega tovrstnega kluba v Sloveniji številna priznanja in nagrade niso uspavale, in da bo »ta trenutek« resnično prišel zelo zelo kmalu, (tap) PROMETNI SVETOVALEC Ceneje z dragim gorivom Cenovni poskok naftnih derivatov je spet deloval na porabnike kot »tuš«, še posebej zaradi plazu podražitev, ki smo jim priča. Strošek goriva vpliva tudi posredno na pridelavo hrane, proizvodne in transportne stroške, prevoze v javnem in osebnem prometu. Kategorija stroškov bo pomemben dejavnik pri zmanjševanju porabe tako v kmetijski kot industrijski proizvodnji, z njo pa se bodo morali spopasti predvsem v negospodarskih dejavnostih in pri zasebni porabi. Tokrat želimo opomniti voznike motornih vozil na nekatere (mogoče že pozabljene) možnosti varčevanja, oz. zmanjševanja porabe goriva. Poizkusimo to storiti tako, da si za začetek izra-čunajmo, koliko dag kruha lahko privarčujemo, če privarčujemo liter goriva super 98, ki stane 1.000.— Okrogli izračun pokaže, da za liter goriva dobimo 1 kg kruha itd. Ker je kruh pač bolj potreben kot izgubljeni litri goriva, si velja ta možni prihranek ogledati s tehnične plati. Varčevanje z gorivom naj bi postalo množična akcija, v katero bi se naj vključil vsak voznik, ki bi naj spoznal, da z varčevanjem koristi sebi in skupnosti. Vzdrževanje vozila in način vožnje sta le dva glavna vidika varčne vožnje. V prvem delu si oglejmo nekaj bistvenih elementov povezanih z vzdrževanjem. Navodila proizvajalca motornih vozil zahtevajo, da vsak lastnik, oz. voznik skrbi za vozilo, kot je predvideno s tehničnimi normativi za posamezna vozila ter posamezne sklope vozila. Iz tega izhaja tudi jamstvo proizvajalca v garancijskem roku, marsikdaj tudi jamstvo v zvezi z zavarovanjem vozila. Proizvajalci ob reklamacijah okvar najpogosteje ugotavljajo, da si kupci, oz. vozniki ne preberejo navodil dovolj natančno, oz. jih ne upoštevajo iz malomarnosti. Slabo vzdrževano vozilo, nepravilno upravljanje tega ipd., privede do okvare, ali pa se povečuje poraba goriva. Nemalokdaj je rezultat takšnega ravnanja tudi strojelom ali nezgoda. Razlogov, da se ravnamo v skladu z navodili, je dovolj, če sploh ne omenjamo zakonskih določil v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. K zmanjšanju porabe goriva in normalnem teku motorja pripomore že kontrola vžigalnih svečic ter platinastih kontaktov. Izrabljeni kontakti na obeh elementih zmanjšujejo moč motorja ter slabšajo izkoristek goriva. Vplinjač je v skladu z normativno porabo goriva za posamezni tip vozila »ekonomsko«, oz. optimalno nastavljen le tako dolgo, dokler ne posežejo vanj »šrau-fenciger« mojstri, ki kar po po- sluhu nastavljajo razmerje vbri-zgalnega goriva ter zraka. Zaščita vplinjača' pred smetmi iz goriva z namenskim filtrom, ki mora biti menjan po potrebi, bo v celoti preprečil prehod smeti skozi šobe in s tem motnje v teku motorja. Če pa že moramo opraviti poseg v ta občutljiv instrument, prepustimo to strokovnjakom, servisu, ki razpolaga z instrumenti in normativi za natančno nastavitev. Medtem, ko oljni čistilec ma-njamo bolj redno, pa na zračni čistilec kar pozabljamo. Kot da ne bi imel kakšne pomembne funkcije. Čeprav je najpametneje zračni filter manjati z novim, pa mojster včasih »za silo« usposobi filter s čiščenjem. Pogosteje je potrebno kontrolirati stanje filtra, če je vozilo v prometu na makadamskih cestiščih. Pretirano zaprašen filter za zrak preprečuje zadosten dotok zraka, poruši se mešalno razmerje, moč motorja pojenja, poveča se poraba goriva. Odločilen pomen za potrošnjo goriva imajo tudi pnevmatike. Tlak v njih mora biti v skladu z navodili proizvajalca vozila, ker to zahteva tudi varnost upravljanja. Preveč ali premalo napolnjene zračnice so bile vzrok že za marsikatero zanašanje ali zdrsni-tev vozila s ceste. Gume ki »gazijo« zaradi premajhnega tlaka, povzročajo večjo porabo goriva. Zato ni odveč kontrolirati tlak, vendar z natančnim instrumentom (ki ga žal skoraj ni najti na naših bencinskih servisih). Nič manj pomemben ni profil ali dimenzija avtomobilskega plašča, da ne govorimo o povečani porabi tudi v primerih, ko namestimo na platišča različne profile ali dimenzije avtomobilskih gum (kar je, mimogrede povedano povsem v nasprotju s tehnično brezhibnostjo vozila). Porabo goriva povečuje tudi neustrezno uravnan krmilni mehanizem. Kolesa, ki »zatekajo«, zavirajo normalno vožnjo, ob tem pa tudi »silijo« vozilo iz vodene smeri — torej tudi nevarnost za zanašanje. Če za zaključek omenimo še tehnično oporečen zavorni mehanizem, naloženost tovora na prtljažniku, preobremenitev vozila, potem je paleta razlogov za povečevanje porabe goriva že kar dolga. Seštevek pomanjkljivosti pa sploh pomeni grobo razmetavanje z dragocenim bencinom ali nafto, oziroma z denarjem kar si, vse revnejši, verjetno ne moremo več privoščiti. V drugem delu naslovne teme bomo spregovorili o načinu varčne vožnje. (dalje prihodnjič) Jože MIKLAVC Pravilna in pravočasna informacija ni nikoli odveč Porodnice brez prevoza I Zaradi ekonomskih re-strikcij so v zdravstvu pričeli varčevati tudi z nujnimi prevozi reševalnih av-I tomobilov. Ne želim razpravljati ali je utemeljena odločitev o tem, da omejitev velja tudi za prevoze porodnic v bolnico. Predpostavljam namreč, da so v Zdravstveni skupnosti svojo odločitev dobro premislili in so pač izbrali tisto rešitev, ki bo najmanj prizadela pravice občanov do zdravstvenega varstva. Želela pa bi opozoriti na nekaj drugega. Z omenjenim ukrepom niso seznanjene porodnice, zato prihaja do neljubih zapletov, ki bi se utegnili — ob neugodnem spletu okoliščin — tudi tragično končati. Ker v Zdravstvenem centru svojih uporabnikov niso obvestili o tej omejitvi prevozov z reševalnimi avtomobili, si marsikatera porodnica ne preskrbi lastni prevoz v bolnico, kajti do zadnjega trenutka računa na pre- PISMA BRALCEV • PISMA Pri zobozdravniku voz z rešilcem. V primeru, ko je mogoče takoj poskrbeti za nadomestni prevoz ostane le grenak priukus. Vendar kaj storiti, ko bi porodnica potrebovala nujni zdravniški poseg in ni mogoče takoj zagotoviti prevoza v bolnico. Reševalni avtomobil, ki se je sicer odzval klicu, pa se vrača prazen, saj voznik mora ravnati v skladu z varčevalnimi predpisi, ki ne poznajo izjem. Ali je res dovolj zgolj verjeti, da bo »že nekako« in pri tem upati, da se najhuje ne bo zgodilo. Ker je neodgovorno tako resne zadeve prepustiti golemu naključju, predlagam, da Zdravstveni center takoj poskrbi za obvestilo porodnic o omenjenem varčevalnem ukrepu. Možnosti za optimalno informiranje je veliko: od obveščanja v posvetovalnicah za nosečnice, materinskih šolah, na preventivnih zobozdravstvenih pregledih, pa do vidnih obvestil v čakalnicah ginekološke ambulante. Vida PURNAT Pred kratkim sem se odločil, ker se mi je pokvaril zob, da grem k zobozdravnici Petkovi v velenjsko zobozdravstveno ambulanto. Po pregledu mi je zobozdravnica rekla, da dosedanje »plombe« niso dobre (toliko let pa so bile?!) in da ima novi material, ki rrii ga bo vgradila v zob, za zalitek pa bom moral doplačati 2000 dinarjev. No pa naj bo, sem si rekel, pogledal v denarnico in ugotovil, da mi manjka 300 dinarjev, ker na tak izdatek nisem bil pripravljen. Tedaj se je zahihitala in opazujoč mojo prazno denarnico rekla: »A nimate denarja?« In se naprej hihitala. Rekel sem ji, da bom denar prinesel pa ni pomagalo, naročila me je čez mesec dni. Po mesecu dni mi je zalila zob, ki pa se je po dveh ali treh dneh tako razmajal, da je s prsti potegnila plombo ven. Potem se je odločila, zob obdelala in vanj zalila »sidro« ali »štift«, ki ga je strojno obdelovala potem, ko je bil trd. To so zelo neprijetne reči za pacienta — pretreslo mi je vse možgane. Ker me je položila na stol kot bi bil na plaži na sončenju, sem vso vodo z drobci jekla sproti požiral. Voda mi je namreč silila v grlo in ne v cevko za odvod vode. Nisem reagiral, da je ne bi užalil, saj ona gotovo ve kaj je higiena. Ko mi je po dolgem času le naredila »prevleko« jo je zalila z vezivom in pri tem držala na njem prst! Ni mi rekla, da naj stisnem, dokler je bilo vezivo še mehko in tako mi je ta strokovna storitev postala malo predolga. Ker sem imel nasprotni zob zaplombiran, ga je ta predolg zob pritiskal in ga malo deformiral. Ko pa sem ji to povedal, mi je v odlično zaplombiran zob začela vrtati luknjo. Spet me je položila v položaj za sončenje in spet sem požiral vodo. Bil sem nepotrpežljiv in zaradi tega tudi protestiral. Na moj protest mi je rekla, da ta voda ni grda, in da jo lahko tudi pijem. Potem pa mi je prekipelo, pa sem ji rekel, naj me prestavi v ležeč položaj. To je odklonila rekoč, da jo boli »zvezda«. Na to sem se pritožil njenemu predpostavljenemu in mu predlagal, naj ji da izdelati tak stol za sedenje kot jih imajo v bifejih. Tako bo pacient lahko sedel in ne bo pil čiste vode. Sedaj pa me zanima, kakšen strokovnjak je to, ki ne more oceniti takoj kako se tej reči streže temveč uničuje material brez potrebe? Za popravilo mostička mi je predlagala zlato, ki ga nimam! Pozneje pa je obljubila, da bo dala navadni mostiček. P. S. Če bi proizvodni delavec tako opravljal svoje delo bi mu nadrejeni odtegnil od plače vsaj 10 %, če ne še kaj drugega. Mihael Slivar, Šlandrova 8 Titovo Velenje Radi imamo »Naš čas« Tako bi lahko sklenili vsi, ki smo se zbrali v »Stiskami« v Kulturnem domu na povabilo delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo iz Titovega Velenja. Povabilu smo se odzvali dopisniki Našega časa in Radia Velenje ter tudi člani sekcije društva novinarjev s celjskega področja. Imenitna gostja dr. Manca Košir pa je »popestrila« ozračje srečanja ter vsebini pogovora pridala noto strokovnosti, smelosti in novinarskega šar-ma. Kako pomembno je takšno srečanje in izmenjava izkušenj, so po dolgem času izvedeli tudi člani uredniškega kolegija in vodstva »naše informativne hiše«. Lepo je bilo slišati predsednika Socialistične zveze Semečni-ka, ki je pohvalil novinarje in delavce (ter sodelavce) Centra za informiranje, ker »so pomembno soustvarjali vsebino javnih razprav o pomembnih dogodkih v občini in okolici, prispevali pa so tudi k takšnemu načinu obravnavanja družbenih akcij ter pojavov, ki bi naj pripeljal to družbo do pravice in resnice ter volje delovnih ljudi in občanov — če gre za skupne interese, za ohranjanje življenjskega in bivalnega okolja, za posodabljanje tehnologije in večanje proizvodnje, za poglabljanje samoupravnih odnosov ter za učinkovito usposabljanje za samozaščitno in obrambno pripravljenost.« Potrdili so se tudi nekateri vidiki urejanja in spreminjanja tradicionalne miselnosti pri tehnični in vsebinski pripravi tednika »Naš čas«. Dr. Koširjeva je ob ogledu primerka Našega časa na-sula kopico predlogov ter temeljnih prvin, ki naj bi v bodoče veljale tudi za naš tednik. Del takšnih predlogov so navrgli tudi so-delavci-dopisniki, brez katerih tudi po mnenju priznane strokovnjakinje ne more biti dobrega časopisa. Prav ti, dopisniki namreč, pa so dobili za domačo nalogo spoštovanje novinarskih pravil, etike o javnem obveščanju, pravočasnega dogovarjanja, strokovnega izpopolnjevanja ter priporočila za nadaljnje sodelovanje. Bolj pomembno, kot zelo spo-takljivo, površno tiskanje in stavljenje nekaterih številk ali prispevkov Našega časa, pa je dejstvo, da je dogovarjanje sodelavcev z uredništvom potrebno usmerjati! Zakaj ne na način in ob prijateljskem soku, kot je bilo tokrat, na »zgodovinski dan« našega bodočega informiranja. J. M. Ribe v ouu; J- Kvrlitetk Onesnaženost zraka Lepo vreme in seveda relativno nizka proizvodnja električne energije v šoštanjskih termoelektrarnah vplivajo na to, da zrak na našem območju ni pretirano onesnažen. To velja tudi za obdobje od 23. maja do 6. junija, ko so bile na merilnih postajah izmerjene naslednje količine žveplovega dioksida v zraku: Zavodnje Veliki vrh Titovo Velenje datum 1988 povprečna 24-urna v mg/m1 maxim. 1/2 uma mg/m1 povprečna 24-urna mg/m1 maxim. 1/2 urna mg/m' povprečna 24-urna mg/m1 maxim. 1/2 urna mg/m" 23.5. 0,09 0,42 0,04 0,56 0,01 0,02 24.5. 0,13 0,43 0,0! 0,03 0,01 0,04 25.5. 0,08 0,26 • 0,01 0,04 0,01 0,02 26.5. 0,02 0,12 0,02 0,33 0,01 0,07 27.5. 0,02 0,17 0,04 0,29 0,01 0,06 28.5. 0,02 0,07 0,02 0,03 0,00 0,02 29.5. - 0,08 0,03 0,19 0,00 0,02 30.5 0,01 0,05 0,01 0,02 0,00 0,00 31.5. 0,01 0,10 0,01 0.02 0,00 0,04 1.6. 0,01 0,16 0,03 0,25 0,00 0,00 2. 6. 0,00 0,00 0,10 0,37 0,00 0,00 3.6. 0,08 0,21 0,02 0,12 0,01 0,03 4. 6. 0,08 0,35 0,04 0,27 0,00 0,02 5. 6. 0,01 0,06 0,01 0,03 0,01 0,02 6. 6. - 0,03 - 0,02 - - 0,01 Povprečne dnevnei vrednosti žveplovega dioksida torej niso presegle dovoljenih 0,3 miligrama na kubični meter zraka. Prav tako pa tudi nikoli v tem času niso bile prekoračene dovoljene polurne koncentracije (0,75 mg) tega strupenega plina. Informacijo smo izdelali na osnovi podatkov Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja 6 stran * |"|aS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje -k v 16. junija 1988 Škale—Hrasto vec Šolo bi že začeli zidati, če... Krajani Škal in Hrastovca so na nedavnem zboru spregovorili, o čem drugem, kot o najpomembnejših vprašanjih tega časa za krajevno skupnost: prostorskih ureditvenih pogojih, graditvi nove šole, širitvi telefonskega omrežja. Vse, kakor krajane, zlasti pa tiste, katerih malčki bodo si v naslednjem šolskem letu oprtali šolsko torbico, zanima, kdaj bodo začeli zidati nov nadomestni šolski objekt. Otroci — sedanji šolarji so se morali že zdavnaj preseliti iz stare učilne, ki je bila že nevarna za njihova življenja zaradi razpok na stenah. Preselili so se v prostore novega doma. Tu sedaj obiskujejo pouk v dveh izmenah — dopoldne in popoldne. Pa bo tako lahko samo še leto dni, saj naj bi se število učencev že prihodnje leto povečalo, da bodo sedanji zasilni prostori premajhni. Zato je novi šolski objekt več kot nujen in bi ga bilo treba začeti čimprej graditi. Pa bi ga lahko že bili. Vse je ure- jeno, od denarja, projektov . . le zemljišče še ni pridobljeno. Tega za sedaj lastnik ni voljan odstopiti pod nobenimi pogoji kot smo zvedeli. Kot pa poznamo primere iz preteklosti smo prepričani, da bodo to zemljišče končno le pridobili, bo pa že tako skromen kupček denarja do tedaj vrednostno še manjši. Konec koncev, če šola ne bo nared do novega šolskega leta 1989/90 bodo žrtve spet otroci. V Skalah in Hrastovcu je še veliko krajanov, ki so brez telefonskega priključka. Ko so pred nedavnim zbirali prijave, je bilo kar 135 želja. Seveda so vse zapisali in upajo, da bodo toliko priključkov tudi dobili. Podobno kot v drugih krajevnih skupnostih občine želijo tudi v tej zgraditi kabelsko razdelilni sistem. Razmišljajo v dveh možnostih: da bi se povezali z me-stim ali da bi razvili svoje omrežje za sprejem satelitskih programov. V tem primeru seveda od- pade povezava z lokalnim obveščanjem in predvidene linkovske povezave za sprejem nekaterih programov ki jih načrtujejo v Titovem Velenju. Od približno 250 gospodinjstev se jih 65 odstotkov navdušuje za kabelsko razdelilni sistem. Vsekakor pa v gradbenem odboru želijo pritegniti še ostale, saj bo s tem tudi cena nižja. V obeh krajih .te krajevne skupnosti v tem času tudi posodabljajo razne cestne odseke. V tem mesecu dobiva asfaltno prevleko priblino 450 m dolg cestni odsek Na vrhu v Hrastovcu. Pripravljajo dokumentacijo za posodobitev še ene ceste, pridobivajo dokumentacijo za ureditev kanalizacije v zahodnem delu Škal, kjer bodo z asfaltom prev-lekli tudi enega izmed cestnih odsekov. Kot drugod tudi v tej krajevni skupnosti v te namene uporabljajo referendumski denar ob dodatnih prispevkih krajanov in njihovem udarniškim delu. (vos) Krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno ob Paki Prizadevni aktivisti, pestra Praznik KS Edvarda Kardelja Kabelsko razdelilni sistem še ta mesec Konec prejšnjega tedna so proslavili svoj krajevni praznik krajani krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Ze v četrtek je bilo v tej soseski zelo živahno, saj so pionirji vseh šol velenjske občine poslikavali betonske ograje. Osrednja slovesnost v počastitev praznika, je bila občinska vaja civilne zaščite (posvečena je bila tudi dnevu civilne zaščite). Pripadniki te organizacije so prikazali, na kakšne načine je mogoče reševati ljudi iz visokih stanovanjskih stolpnic. Teh v tej stanovanjski soseski resnično ne manjka. Vajo so prikazali na Kardeljevem trgu. Za tem so imeli vajo še gasilci. V počastitev praznika je bilo tudi slovesno zasedanje skupščine krajevne skupnosti, na kateri so prejeli priznanja za prizadevno in uspešno delo pri uresničevanju nalog krajevne skupnosti Milan Kne-ževič, Danica Brvar, Fredi Vodušek, Jože Čas in krajevna organizacija Civilne zaščite. Slovesno pa so v krajevni skupnosti počastili tudi začetek delovanja kabelsko razvodnega sistema. Na Stantetovi ulici so si lahko krajani ogledali programe, ki bodo, kot obljubljajo, še v tem mesecu priključeni po celotni krajevni skupnosti. Praznovanje pa so sklenili v soboto s številnimi športnimi srečanji za najmlajše in tudi za tiste malo starejše. (mz) Med aktivnosti, ki jih je ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite pripravil občinski štab civilne zaščite Velenje, je sodila tudi petkova vaja v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, na kateri so krajanom prikazali reševanje z visokih stolpnic. Prikazali so tudi gašenje plina in plinskih naprav. Na vaji so sodelovale posebne in za to usposobljene enote, organizacije in nekatera društva posebnega pomena, ki bi se ob morebitni potrebi vključile v tovrstno reševanje in pomoč. (bm) Tudi krajani ki prebivajo Na vrhu, so zavihali rokave. foto: (bt) KS Nazarje Slavje ob prazniku Prebivalci krajevne skupnosti Nazarje slavijo svoj praznik 12. junija v spomin na ta dan leta 1942, ko so številni fantje in možje s tega področ- 17. junij — praznik krajanov Gorice in Šaleka 17. junija praznujeta krajevni praznik dve krajevni skupnosti v občini Velenje — Gorica in Šalek, skupni datum praznovanja je iz časov, ko sta bili še eno. Bogat program so ob praznovanju pripravili v krajevni skupnosti Gorica, povabljeni pa so tudi krajani Šaleka. Nekaj prireditev se je že zvrstilo — v nedeljo recimo šahovski turnir za pokal KS Gorica, v ponedeljek so učenci risali na asfalt, v torek so v osnovni šoli bratov Mravljakov otvorili razstavo likovnih in literarnih del učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Uhingena v ZRN, včeraj so imeli na šoli bratov Mravljakov osmošolci va-leto, prireditve pa se nadaljujejo tudi v teh dneh. Danes, 16. junija vas vabijo na DAN ŠOLE, učenci bodo likovno in literarno upodobili MOJO KRAJEVNO SKUPNOST -MOJ KRAJ, zvrstila se bodo športna tekmovanja, risanje na asfalt, »otroci v prometu« in predstavili aktivnosti zelene straže. Najbolj slovesno pa bo na sam dan praznovanja — jutri, 17. junija, ko bo na trgu pred osnovno šolo bratov Mravljakov srečanje krajanov Gorice, promenadni koncert Rudarske godbe, podelili bodo bronaste znake Osvobodilne fronte, krajani pa se bodo lahko zabavali ob harmonikar-skem nastopu KUD-a Svoboda iz Šoštanja. V soboto, 18. junija, bodo ob 9. uri izpred šole krenili na pohod ob meji krajevne skupnosti, ob 17. uri pa bo v tej šoli srečanje starejših krajanov obeh krajevnih skupnosti — Gorice in Šaleka. (mkp) dejavnost Simbol Rdečega križa je v svetu danes gotovo najbolj priznan in dobrodošel. Pomeni učinkovitost in pomoč v času potrebe. Je simbol človekove skrbi za sočloveka. Če se kje tega dobro zavedajo in upoštevajo, se zagotovo aktivisti Rdečega križa v naši občini. Kako bi lahko drugače pisali o njihovi prizadevnosti, o nadvse uspelih akcijah, nenazadnje tudi o zavidljivih rezultatih na področju krvodajalstva. Tesno sodelovanje s centrom za socialno delo, zdravstveno službo, v zadnjem času pa tudi z organizacijami in društvi v kraju, dejavnost krajevne organizacije Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki uvršča med prizadevnejše v naši občini. Njena dejavnost je organizirana tako, da njeni člani sproti evidentirajo potrebe posameznikov in jim po svojih močeh tudi pomagajo. Med vrsto akcijami, od zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, so uspešno organizirali zbiranje prostovoljnih prispevkov za lačne v Afriki, prodali več bonov kot so načrtovali za »človek-človeku« oziroma solidarnost na delu. Krvodajalsko akcijo pripravijo šmarški človekoljubni aktivisti enkrat na leto za potrebe celjske bolnišnice. Doslej jih krajani še nikoli niso razočarali. Prav nasprotno. V vrstah krvodajalcev je vsako leto več mladih. Ob pomoči nekaterih društev in organizacij v kraju pripravijo ob novem letu srečanje starejših krajanov, ob 8. marcu obiščejo starejše kra-janke. Zelo resno so »vzeli« tudi novo nalogo — ustanavljanje postaj Rdečega križa. Takoj, ko bo republiški odbor Rdečega križa Slovenije pripravil seminar za aktiviste, bo delo v njej steklo tako kot mora. Člani krajevne organizacije Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki se ne ponašaio tamn 7 Hn- bro opravljenim delom v preteklem letu, ampak tudi s podmladkom, ki marljivo deluje na osnovni šoli bratov Letonje. Da so ti resnično prizadevni, zlasti pri nudenju sosedske pomoči, dokazuje republiško priznanje. »Sicer pa se vsi skupaj dobro zavedamo, daje vesten član Rdečega križa vsak, ki ne nudi pomoči le ob akcijah, ampak sočloveku v stiski nameni trenutek časa, pokaže nekaj dobre volje, izreče spodbudne besede ali mu prisrčno stisne roko,« poudarjajo. Bežen pogled na delovni program za letos oziroma do leta 1991 kaže, da jim nalog ne bo manjkalo. V poglavju »socialna dejavnost« je posebno mesto namenjeno izobraževanju, nudenju sosedske pomoči, zbiralnim in solidarnostnim akcijam, srečanjem starejših krajanov,... Prednostne naloge na zdravstve-no-vzgojnem področju so razna predavanja na željo krajanov, skrb za čisto in urejeno okolje ter higieno krajanov, krvodajalske akcije. Ničmanj aktivnosti pa niso načrtovali pri dejavnosti s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. KS Desni breg Kako s CATV? V sredini aprila so v krajevni skupnosti Desni breg v Titovem Velenju izdali glasilo, s katerim so želeli krajane seznaniti z akcijo izgradnje CATV tudi v tej krajevni skupnosti. Želeli so od njih zvedeti, če so za — in če so, v kolikih obrokih so pripravljeni naložbo plačevati. Proti koncu maja, ko so imeli zbrana mnenja in pristopne izjave, so se sešli na skupnem sestanku organi krajevne skupnosti Desni breg. Srečko Korošec, predsednik skupščine te krajevne skupnosti je povedal, da anketa, ki so jo izvedli, ni dala pričakovanih rezultatov. »Iz analize je namreč razvidno, da sta v anketi premalo zastopani soseska II in soseska lil. Sklepamo, da zato, ker so se premalo angažirali hišni sveti.« Največji problem še vedno predstavlja financiranje. Naenkrat namreč ni možno zbrati 230 milijonov za primarni vod. »Vendar smo se dogovorili, da naročimo projekt na osnovi katerega bomo lahko izračunali okvirno ceno za kabelski priključek. Že lani smo ustanovili gradbeni odbor, ki bo skrbel za izvajanje tehničnega in finančnega dela, letos pa smo ga še dopolnili s strokovnjaki za posamezna področja. Ustanavljamo tudi pododbore v posameznih soseskah.« (mkp) ja odšli v partizane. Letos so svoj praznik obeležili v soboto, U. junija, s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti. S kulturnim sporedom so se izkazali otroci, šolarji in domači kulturniki, slavnostni govornik pa je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Marjan Dobrove. Uspehov iz preteklega obdobja, delovne vneme in lepih obetov za v prihodnje ne manjka, seveda tudi ne nalog in želja, na slovesnosti pa so podelili tudi priznanja za prizadevno in uspešno delo na različnih področjih družbeno-političnega in družbenega življenja v krajevni skupnosti. Letos so jih prejeli Boštjan Cigale in Matjaž Krajner za delo v prosvetnem društvu Jelka in za vzdrževanje naprav v nazarskem delavskem domu, Miran Bele za velik trud pri izgradnji prizidka za delavsko univerzo pri nazarskem domu, dr. Franc Širko za prizadevanja pri gradnji prizidka k nazarskem zdravstvenem domu, Roman Grudnik za delo na športnem področju in članska desetina gasilskega društva Gorica ob Dreti. V Nazarjah vsako leto na predlog potrošniškega sveta po- deljujejo tudi posebno priznanje. To je »Rdeča vrtnica«, ki jo podeljujejo posameznikom za zgleden odnos do strank in prijaznost. Tokrat je to priznanje prejela Jožica Lekše, medicinska sestra iz nazarskega zdravstvenega doma za vzoren in prijazen odnos do vseh pacientov. Svoj prispevek k slavju v na-zarski krajevni skupnosti je dala tudi Trgovska delovna organizacija Savinja, ki je v prostorih na-zarske trgovine v soboto zjutraj odprla diskontno prodajalno in s tem ustregla željam in potrebam prebivalcev Nazarij in okolice. j- P- Obiskali smo 87-ietno Finkovo Pavlo »Toliko vsega se zgodi v življenju« Marsikaterega voznika, ki se pelje po glavni cesti od Titovega Velenja proti Slovenj Gradcu zmoti le streljaj od ceste v Šentilju pri Mislinji majhna, prijetna lesena hišica. Od daleč je videti kot dom palčkov, ko pa prideš bliže lahko zaznaš kanček preteklosti, ki jo je obšel napredek in z njo hkrati tudi trenutek ujetega časa sedanjosti. 87-letna FIN KOVA PAVLA živi v njej, ženska, ki je nakakšna posebnost hkrati pa ena med zadnjimi starejšimi v Mislinji. Ko smo omenili, daje nekaj posebnega, smo imeli v mislih predvsem njen način življenja. Živi preprosto kot pred davnimi leti, v hiški nima elektrike, ima napeljano samo vodo in venomer nekaj dela. Družbo ji dela le majhen baterijski tranzistor, ki je hkrati tudi edina vez s svetom. Obiščejo jo tu in tam stari prijatelji, sosedje ji kaj prinesejo, Pavli pa minevajo dnevi, meseci, leta. Toliko vsega je doživela v svojem življenju, da se vseh dogodkov iz davne preteklosti enostavno ne spomni več. Vseskozi sta jo spremljala skromnost od malega sem. V rani mladosti je služila pri številnih kmetih po Koroškem, pot jo je zanesla vse tja do Maribora, nazadnje pa je ostala v Oti- škem vrhu pri Dravogradu. Bila je tkalska delavka v tamkajšnji tekstilni tovarni vse do upokojitve. Kar dvajset let je že od tega odkar živi v Mislinji. Doživela in preživela je obe svetovni vojni, v prvi je izgubila brata, v drugi ji je zbolel in kasneje umrl njen edini sin. In kljub bolečim udarcem ni klonila, življenje gre pač svojo pot, Pavla pa se skozi vsa ta leta zopersta-vlja vsem preprekam in težavam. Tudi zdravje ji je vseskozi dobro služilo, morda zaradi tega, ker ni nikoli poznala raz-košnosti. V Radljah ob Dravi ima dva vnuka in najbolj vese- la je trenutkov, ko ju obiščeta, takrat je pri hiši kar pravcati praznik. Dobrohotna in živahna je tale ženica Pavla, venomer nekaj dela; če ni v hiši, je pa na svojem koščku zemlje, kjer čez leto pridela nekaj zelenjave in krompirja, pa malce fižola za dolgo zimo. Morda naj omenimo še to, da je njena hiša ostanek številnih stanovanj, ki so včasih služila Žagarjem in mlinarjem ter ostalim delavcem ob reki Mislinji. Žag in mlinov pa ob tej žuboreči reki ni bilo tako malo, saj so jih imeli številni premožni mislinj-čani. In tudi to je kanček preteklosti tako kot Pavla z njo. Ko sem se poslavljal, me je spremljal njen značilni nasmeh, izpod rute so vame zrle iskrive oči, kot bi mi hotela dati toplo misel za popotnico. Na starem štedilniku je nekaj vrelo, dišalo je po krompirju in dan se je nagibal k večeru. Spremljala me je prijetna misel in občutek, da sem del dneva preživel s Pavlo. Tudi njej čas mineva, samo noči so še nekoliko dolge in samota kljuje in počasi ubija. Vendar pa se tudi zanjo začne s pomladjo novo življenje, kajti v slehernem dnevu je toliko vsega. Ko mi stisne roko, se mi zdi kot bi mi hotela reči: »Kljub letom in starosti se še splača živeti, kajti vsak novi dan je zame lep in veselim se ga . . .« Besedilo in slika: Silvo Jaš 16. junija 1988 * titovo velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE ★ stran 7 Čebelarji čebelarske družine Mlinšek proslavili 60-letnico Mladim so podarili čebelnjak Prejšnjo soboto popoldan so se v Šentiljskem domu krajanov zbrali na skromno slovesnost čebelarji iz vse naše doline. Počastili so namreč 60-letnico delovanja čebelarske družine Mlinšek iz Titovega Velenja, obenem pa tudi počastili spomin na ustanovitelja te družine Franca Mlin-ška, ki ga je pred prisotnimi živopisno opisal Oto Blatnik. Ustanovni sestanek čebelarske podružnice Velenje je bil davnega 8. decembra 1928. Udeležilo se ga je le 23 članov in zato so prisotni ostalim hudomušno namignili naj si preberejo notico v Slovenskem čebelarju v kateri je pisalo. Na svetu je troje vrst če- belarjev: Taki, ki yse vedo in se jim ni treba učiti, taki. ki nekaj vedo in bi se radi še kaj naučili in taki, ki nič ne vedo in se tudi ne marajo učiti. Na tokratnem jubilejnem srečanju je bilo čebelarjev veliko. Že davno je namreč dozorelo spoznanje in potreba po stalnem izobraževanju, sodelovanju in medsebojni pomoči. Le tako je možno hitro uvajati nove načine čebelarjenja in se uspešno spopadati z nevarnimi boleznimi, ki napadajo čebelji rod. Posebno varoza je sedaj tista, ki preti, da bo močno opustošila panje in o njej so trpko spregovorili tudi na tokratnem jubilejnem srečanju. Sicer pa je bilo srečanje namenjeno predvsem mlademu rodu čebelarjev, saj so starejši vzorniki tokrat krožku v Šentilju podarili v uk in oskrbo lep čebelnjak in mladim zaželeli mnogo uspehov in radosti pri delu s čebelami, pa čim manj solza zaradi njihovih morebitnih pikov. Na slovesnosti, ki so jo s svojim nastopom popestrili učenci tamkajšnje šole, pa so prizadevnim članom čebelarske družine Mlinšek podelili tudi čebelarska priznanja. SREČANJE. SREČANJE. Srečanja so se udeležili številni čebelarji IVIladi rod bo gotovo skrbno gospodaril v novem čebelnjaku Letni kopališči odprti , Če bo sonce, bo tudi čofotanje TITOVO VELENJE: Prejšnji mesec in v teh dneh so odprli letna kopališča, ki so v lepih dneh že privabila prve kopalce. Zlasti tam, kjer je voda ogrevana, se kopalci brez zadržkov podajajo v vodo če tudi sonce še ne pripeka s takšno močjo kot bi želeli. V Titovem Velenju so letno kopališče, upravlja ga Rdeča dvorana, odprli že 20. maja, nam je povedal vodja kopališča Bojan Lončarič. To so storili zaradi treningov velenjskih plavalcev. Na bazen pa je prišlo že tudi nekaj kopanja željnih kopalcev, pravega plavalnega utripa pa še ni. Preden so letno kopališče v Titovem Velenju odprli, so opra- i! iM —» ili .:: ,i ' ii —- »p SMMš !R ** t« ■■Hi Si ! IBIii iSIlill&jl piilllllil i( m/rim 1 H -TT ... i— i -h ■I*. i >. tU : • i i Želja kopalcev je, da je voda čista in da kdo bdi nad njihovo varnostjo. Prva kaseta ansambla Sredenšek Pri RTV Ljubljana je izšla prva kaseta ansambla Vlada Sreden-ška, ki ga dobro poznajo tudi poslušalci Radia Velenje. Kaseta nosi naslov »SMO VESELE DEKLICE«, na tej kaseti pa je tudi zelo priljubljena skladba RUDARJEM SREČNO.' Ansambel Vlada Sredenška sestavljajo tri dekleta: Sonja Lukman (petje), Sabina Gal (trobenta), Eva Kranjčan (klarinet) in trije fantje: Robert Zupan (harmonika), Jože Sredenšek (kitara in petje) ter Vlado Sredenšek (vodja ansambla in bas). Veliko nastopajo v tujini, dva člana ansambla tam tudi živita, tako da za eno vajo, ki jo imajo v Titovem Velenju prevozijo tudi tisoč kilometrov. V jeseni napovedujejo turnejo po slovenskih zdraviliščih. V tujini so v samozaložbi izdali že drugo lasersko ploščo, vabijo jih na televizijska snemanja, pri nas pa so nastopili na Alpskem večeru in lahko jih bomo videli v oddaji, ki jo je ljubljanska televizija na tem večeru posnela. vili čiščenje in barvanje korita, precej dela pa imeli tudi v strojnici čistilne naprave in poskrbeli za varnost. Dva reševalca bosta ob bazenu dopoldan in popoldan skozi vso kopalno sezono, v konicah, ko bo obisk največji, pa jih bo še več. Od letošnjega 1. januarja je v veljavi Zakon o varnosti na urejenih kopališčih, ki ga morajo upoštevati tako reševalci kot kopalci, v nasprotnem primeru bodo sledile sankcije. Kakšne so cene? Dnevna karta za odrasle je 2000 dinarjev, za otroke do 14. leta pa 1000 dinarjev. Mesečne karte prodajajo po 20 tisoč dinarjev za odrasle in 15 tisoč za otroke, za sezonsko karto bo treba odšteti 50.000 dinarjev, otrokom pa 40.000 dinarjev. Na letnem kopališču so nam povedali, da imajo precej težav z nočnimi nepridipravi, ki jim velikokrat povzročajo škodo, razbijajo klopi, luči in še kaj drugega, velikokrat pa rezultate tega »garaškega« dela najdejo delavci zjutraj v bazenu. Rdeča dvorana pa kopalcem ponuja tudi rekreacijo na športnem igrišču pod bazenom, možnost igranja košarke, tenisa in odbojke. ŠOŠTANJ: Letno kopališče so odprli v soboto, II. junija. Ker so se v bazenu pojavile razpoke, popravilo pa bi veljalo okoli 50 milijonov dinarjev, so se pri TVD Partizanu odločili bazen sanirati le za silo. Te razpoke so pregledali tudi strokovnjaki ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala. Upravljalec šo-štanjskega bazena je TVD Partizan, ki pa sam denarja za takšno popravilo nima. Vse je odvisno od denarja, če bo, potem se bodo temeljitega popravila lotili jeseni. Dnevna karta za odrasle kopalce v Šoštanjskem bazenu je 1500 dinarjev, za otroke 800 dinarjev. Sezonska karta bo stala 40.000 dinarjev za odrasle, za otroke pa 28.000 dinarjev. B. Mugerle Ansambel Vlada Sredenška si uspešno utira pot naprej Usposabljanje mladih na Slemenu Štirinajst dni, do srede prejšnjega tedna, je v učnem centru na Slemenu potekalo obrambno in samozaščitno usposabljanje mladih iz občin Velenje in Mozirje, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Tovrstno usposabljanje organizira občinski oddelek za ljudsko obrambo vsako leto, poteka pa po programu republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Učni program, ki ga je obiskovalo šestdeset mladih od 15 do 17 let, je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, s poudarkom na slednjem. Teoretični del je obsegal predavanja o temeljnih osnovah sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Praktični del je zajemal med drugim ravnanje z orožjem, postavljanjem minsko-eksplozivnih sredstev, orientacijo, taktično usposabljanje, priprave in izvedbo streljanja in drugo. Predvsem je to usposabljanje nujno za mlade, ki ne obiskujejo katere od srednjih šol in nimajo predmeta obrambe in zaščite. Zvečer po obveznem usposabljanju so se mladi vključevali v razne aktivnosti. Organizirana sta bila tudi dva tečaja in sicer iz prve medicinske pomoči in plesni tečaj, za katerega je bilo med mladimi še posebej veliko zanimanje. Poudariti je potrebno, da so se v izobraževalni koncept učnega centra na Slemenu aktivno vključile tudi družbeno-poli-tične organizacije in drugi dejavniki. Ob obisku na Slemenu so nam mladi povedali, da se jim ni bilo težko privaditi na red in disciplino. Nekatere, seveda tiste, ki so bili prvič toliko dni zdoma, je nekoliko mučilo domotožje. Tudi nad hrano se niso pritoževali. Si- cer pa je komandant tabora Miran Smarčan dejal, da v vseh dosedanjih letih, ko je bil na Slemenu, še ni imel tako poslušnih in discipliniranih mladink in mladincev. Žal je usposabljanje večji del spremljalo slabo vreme. Nekaj mladincev smo zaprosili za krajšo izjavo. JANEZ ŽELEŽNIK, Mozirje: »Zaposlen sem v Lesni industriji Go-renje-Glin Nazorje. Tovrstno usposabljanje na Slemenu je zame zelo zanimivo, saj sem spoznal raznovrstno orožje, ki ga doslej nisem poznal, naučil pa sem se tudi drugih vojaških veščin. Vse kar smo morali poslušno delati, ni bilo težko. Sicer pa je takšno usposabljanje za nas mlade, ki bomo v bližnji prihodnosti oblekli vojaško suknjo, nujno potrebno. V prostem času sem obiskoval plesni tečaj. Tudi veliko novih prijateljev sem spoznal, pogrešal sem le svoje domače.« SONJA ŽAGAR, Velenje: »Trenutno nisem zaposlena, na delo pa čakam že precej časa. Meni je tu na Slemenu zelo lepo tudi zato, ker smo zbrani sami vrstniki. Spoznala sem nove prijatelje in ne glede na to, da sem dekle, mi usposabljanje ni delalo težav. Menim, da je prav, da tudi de-• kleta spoznamo obrambo in samozaščitne veščine. Veliko novega in koristnega smo se naučili. V prostem ča- Zdenka Kodrič Vedela je, zakaj smo jo poklicali in se želeli z njo pogovoriti. Vihrava, vedno nasmejana je Zdenka Kodrič iz Titovega Velenja samo zamahnila z roko, povedala, da nima dosti ča- Zdenka Kodrič sa in da si ga bo za nas kljub temu našla. Na poti v prazno ravnateljevo pisarno pa je hotela vedeti, kaj nas o njenemu delu v mladinskih vrstah zanima. Za uvod je povedala to, da je imela nos vedno tam, kjer ga ne bi bilo treba, da je bila tudi sama tu in tam nebodisigatre-ba, po drugi strani pa dovolj trmasta in vztrajna. Nekateri ji pravijo, da tudi malo naivna, ker se ukvarja s političnim delom, z mladimi. Od tega tako ali tako ne bo imela nobene koristi. »Toda, jaz mladim zaupam, spoštujem njihove ideje in verjamem, da jih bodo veliko uresničili. Zagotovo bo prišel njihov čas, tudi po daljši poti. Ne iščite izgubljenih generacij, mi smo tukaj.« Vse od gimnazijskih časov dalje je tako ali drugače povezana z mladinci, organizacijo. Bila je mentorica slednje na osnovni šoli bratov Mravljakov, od leta 1982 je članica občinske konference ZSMS Velenje, njena podpredsednica v letih 84—86. Posebej stajo zanimali kultura in šolstvo. Življenje in delo mladih naše občine ocenjuje dobro in slabo. Posplošeno mnenje o nedelu mladih zanjo ne drži, saj se ti ukvarjajo z vrsto dejavnosti. Morda jih le njihovi vzorniki, starejši premalo vključujejo v svoje vrste. »Pripravljenosti sedeti na večurnih sejah, ki se velikokrat končajo brez zaključkov, res ni. Mladi si želijo akcije, sprememb. To pa pri nas poteka vse prepočasi. S svojimi idejami redkokdaj prodrejo. Če pa že, je vprašljiva njena uresničitev, za nekatere premalo konkretna. Zato pa gre preveč energije in časa za dokazovanje starejšim, da imajo tudi sami takšne in drugačne težave, ki navsezadnje niso samo njihove, ampak naše. Kako bi potem takem človek lahko od njih pričakoval uspehov, pobud ...« Skupne seje s člani predsedstva občinske konference ZSMS, tovariši iz komiteja ZK, sindikata, SZDL in borci so pokazale, da prav slednji najbolje poznajo in hočejo razumeti težave mladih. Pri ostalih pa je včasih preveč prisotna pokroviteljska vloga. »Upam, da bo novo vodstvo družbenopolitičnih organizacij v naši občini našlo dovolj razumevanja za mlade, da se bo posluh za njihove težave izostril, saj bomo le tako lahko naredili vsi skupaj več in bolje. Mladinska organizacija naj v prihodnje ne bi bila peto kolo na lesenem vozu.« Ko bo, po njenem mnenju, mlademu človeku omogočeno, da se dokaže na delovnem mestu, v šoli, v krajevni skupnosti, ovir do skupnih ciljev ne bo več ali vsaj ne toliko. Ob tem bi morali pomisliti še na nekaj, da mladi nimajo svojega prostora, kjer bi lahko pokazali kaj znajo in zmorejo na kulturnem, znanstvenem, raziskovalnem in še kakšnem drugem področju. Tako pa so v veliki meri prepuščeni svoji iznajdljivosti, zagnanosti. Zato pa iščejo uteho ob obloženih mizah s polnimi kozarci. Zdenka je pred nedavnim prejela za marljivo delo v mladinski organizaciji zlati znak. »Ha, bila sem ga vesela, čeprav bi si ga najbrž kdo drug še bolj zaslužil. Priznanja si ne lastim, ampak ga delim z vsemi tistimi, ki smo skupaj delali, bili prisotni tam, kjer smo menili, da je prav.« Čeprav so mladi, so bili poslušni in disciplinirani su sem obiskovala tečaj prve medicinske pomoči in plesni tečaj. Oboje mi bo v življenju koristilo.« ALEŠ KRANJEC, Mozirje: »Zaposlen sem pri zasebniku na Rečici ob Savinji. Usposabljanje v učnem centru na Slemenu se mi zdi dobro in koristno. Spoznal sem veliko novega in za nas mlade zanimivega. Srečanje in bivanje mladih na enem mestu je potrebno tudi zato, da se med seboj spoznamo in spoprijateljimo. Zanimive so bile tudi neobvezne aktivnosti, na katerih smo se dodobra sprostili. Prav tako sem obiskoval tečaj prve medicinske pomoči in plesni tečaj, zelo pa sem pogrešal dom.« MELITA KRIŽMAN, Velenje: »Zaposlena sem v Gorenju. Čeprav mi je bilo takšno usposabljanje neznano, sem se brez težav vključila vanj in menim, daje bilo v redu. Prav je, da se tudi dekleta spoznamo s konceptom SLO in DS. Spoznala sem nove prijatelje in način vojaškega življenja. Malo hudo mi je bilo zjutraj vstati, hitro pospraviti šotor in se napotiti k jutranji telovadbi. V prostem času sem obiskovala plesni tečaj, na katerem sem si osnovno znanje še dopolnila. Sicer pa so bile neobvezne aktivnosti tako raznolike, da je lahko vsakdo kje sodeloval.« B. Mugerle Janez Železnik, Sonja Žagar, Aleš Kranjec, Melita Križman 8. stran * KULTURA titovo velenje * 16. junija 1988 Nova pridobitev ob jubilejnem letu kiparja Napotnika Vse do 12. decembra — 100 letnice rojstva našega velikega kiparja Ivana Napotnika, se bodo vrstile nekatere kulturne prireditve, ki bodo namenjene njegovemu spominu. Galerija Ivana Napotnika v Šoštanju pa je k 67 plastikam iz njegovega opusa, dodala še eno — MARIJA (36.4 x 23.2 cm) relief v lesu. Delo ni signirano, njti datirano. Po primerjalnih in stilnih značilnostih, je to nedvomno zgodnje delo Ivana Napotnika, ki ga je izdelal morda celo pred odhodom na akademijo. Datirali bi ga morda v leto 1905. Plastika predstavlja obraz žene s spetimi lasmi na temenu. Pogled je hladno zazrt mimo gledalca nekam v daljavo. Raven nos, nežne in tanke ustnice so dostojanstveno strnjene. Glava je rahlo zamaknjena v levo. Na levem ušesu je obešen uhan. Plastičnost izraza v mehki modelaciji, daje obrazu milino in žensko mehkobo. Nad glavo je kot avreola vrezan niz vrtnic, pod njimi pa z, kiparju Napotni-ku, značilnimi črkami ime Marija. Relief je koloriran, kar pa pri Napotniku sicer ne srečujemo. O imenovanem reliefu pa dr. Mirko Juteršek pravi: »Tako razpoloženjsko intimnih umetnin je, še posebno v kiparstvu, malo«. Taka ocena gotovo še bolj neomajno potrjuje, da Ivan Napotnik sodi v vrh slovenskega kiparstva. Relief bo na ogled od 15.—17. junija v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju. V soboto, 18. junija — dan pred obletnico smrti I. Napotnika pa v galeriji Ivana Napotnika v Šoštanju. Milena Koren-Božiček DVIGNJENI ZASTOR. DVIGNJENI ZASTOR Kajuhove bralne značke Pajčevina nad knjigami Kako najbolj približati otroku knjigo? To je vprašanje, s katerim si dobri pedagogi in še posebej slavisti nenehno belijo glavo. Zavedajo se, kako pomembna življenjska spremljevalka je knjiga. Dobra akcija navajanja na branje je tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. Mnoge generacije so se množično vključevale vanjo. Veselili smo se velikega števila bralcev, ki jim je postajala knjiga vsakodnevna spremljevalka že v zgodnjih letih. • Bralcev, ki tekmujejo za bralno značko je še vedno precej, vendar pa vsako leto manj in to je podatek, nad katerim seje treba zamisliti. Koncert dveh srednješolskih pevskih zborov Že tradicionalni skupni koncert pevskega zbora Centra sr^njih šol Titovo Velenje in celjskega srednješolskega zbora je v četrtek, 2. junija, spet privabil v koncertno dvorano Glasbene šole »Frana Koruna-Koželjskega« mnogo obiskovalcev, ki so z zadovoljstvom sledili izvajanju mladih pevcev. Najprej je nastopil gost — Mešani mladinski pevski zbor »Tehnik« Srednje tehnične šole »Maršala Tita« iz Celja. Zbor, ki spada med najboljše te vrste pri nas, tudi tokrat ni razočaral. Predvsem je uspešno sledil notnemu zapisu skladb in jih izvedel na zavidljivi kakovostni ravni. Po uvodnem Gallusu (Nobile Vincendi), ki je bil dovolj čist in renesančno umirjen, bi zboru malo več žara ne škodilo pri Pe-tričevem Madrigalu, pa tudi pri Rabejevem Rondoju. Sledili sta dve črnski duhovni pesmi. Pri Joe Hillu se je izkazal mlad nadobuden solist basist, čeprav zborova spremljava ni bila dovolj jasna. Ta je bila veliko boljša v drugih dveh pesmih (Kaj bi jaz tebi dal in So še rožce) z odličnim tenorskim in solidnim so-pranskim solom. Kot samostojni skupini sta se moški in ženski del zbora izkazala v Devovi priredbi ljudske Strašno grmi in se bliska. Dirigentka prof. Dragica Žvaro-va, vodi zbor že od vsega začetka, je znala ustvariti homogeno glasbeno skupino. Seveda so to še vedno mladi glasovi, ki bi jih bilo vredno z oblikovanjem tona še malo širiti in pokriti, predvsem pa tu in tam interpretati-vno bolj sprostiti. V drugem delu koncerta je nastopil gostitelj — Mešani mladinski pevski zbor Centra srednjih šol Titovo Velenje, ki mu v tej sestavi letos mineva prva sezona, čeprav nosi v sebi (vsaj v dekliškem delu zbora) bogato dediščino Dekliškega pevskega zbora centra srednjih šol, ki je dvajset let predstavljal vrh v občinskem, republiškem in zveznem merilu. Tudi ta zbor je svoj spored začel z renesanso, se trudil predvsem v izrazu, kar pa mu je podiralo enakomernost in stilno urav-novešenost renesančnih skladb. Zato pa je Kodalyjeva Horatii Carmen dosti bolj prepričljivo zazvenela. Po prijetni ponarodeli (Lipa) in narodni (Vuštnejša ja ni) je zbor s preskromno kitarsko spremljavo zapel Guantaname-ro, ki v priredbi Otta Grilla ni najboljša zborovska rešitev te znane melodije. Dovolj sveže je učinkovala Improvizacija mladega Jožeta Šaleja z odlično solistko na oboi Tanjo Petrej. Zanimiv Schaferjev ciklus s primernimi solističnimi izvajalci (Jerica Žgeč in Rok Zidarič) bi napravil verjetno še boljši vtis, če bi ga izvedli kot ciklus, ki ga ploslcanje ne bi prekinjalo. Tudi dodana črnska duhovna 1 want to go to hea-ven je prijetno zaključila nastop novega zbora, ki mu lahko, če bo PeTl ROKOPISI Ureja: Ivo Stropnik 1977—1980 Časopisna antologija-šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler Matjaž Groznik VARIACIJE NA OTOŽNO KITARO Mrzel piš. Jesen, misel, trhlo drevo. Preostanek. Odpadel list —jaz? 1. teza: Padam? 2. teza: Neslišna glasba? 3. teza: Sem to, kar sem? 4. teza: Izbruhi onemoglih strun? 5. teza: Otožnost je dobila pljučnico? 6. teza: Umira? List je izginil. Prišla je. Čakam. Razmesarjene strune, objestna tišina smrtnih senc. Diktatura!? v naslednjem obdobju premagal začetno navdušenost in se posvetil temeljitemu, mirnemu in preciznemu študiju partitur, prerokujemo bogato kariero, ki jo že zdaj z glasovno barvitostjo nakazuje. Dirigentka prof. Danica Pirečnik je že večkrat dokazala, da je kos najzahtevnejšim nalogam v zborovodstvu, zato ji ne bo težko izenačiti dekliški in fantovski del zvoka, ki jima bo natančna vertikalna postavitev dala tudi potrebno čistost. Oba zbora predstavljata v prihodnosti »zalogo« odličnih pevcev za odrasle pevske zbore. Zato upamo, da jih bodo tudi šole, v katerih delujeta zbora, stalno vzpodbujale pri delu, katerega žlahtni cilj je plemenitost. prof. Ciril Vertačnik Lani si je bralno značko »pri-bralo« kar 69 odstotkov osnovnošolcev, letos le še 58 odstotkov. Zakaj tolikšen padec? Mar je tudi na to področje posegel denar? Tisti mali skromen kupček, ki smo ga potrebovali, da smo lahko izpeljali tako množično in obsežno akcijo? Mar niti toliko ni več mogoče zagotoviti? Finančna stiska je res na vseh področjih vse večja. Vendar pa moramo vendarle bolj temeljito razmisliti, kje krniti programe. Pri otrocih jih nikakor ne bi smeli, še posebej pa ne pri njihovem navajanju na branje dobre knjige. V dvorani doma Kulture v Titovem Velenju je bila prejšnjo sredo slovesnost, na kateri so podelili posebne pohvale vsem tistim osmošolcem, ki so vsa leta tekmovali za Kajuhovo bralno značko. Takšnih imamo v občini 187. Slovesnost je bila prisrčna, vsi prisotni v dvorani pa so z začudenjem zrli na prazen oder, ko so nanj poklicali učence osnovne šole Gustava Šiliha. Slovesnosti se ni udeležil niti eden predstavnik te šole. Tudi to je gotovo odraz, koliko cenimo to akcijo. (mz) ANEKDOTA Ko je prišel Brut po Cezarjevem umoru r Atene, je tam naletel tudi na mladega Horaca (največji in najvplivnejši rimski lirik, umrl leta 8), ki je prišel v Grčijo študirat filozofijo. Vključil ga je r svojo vojsko in mu dal čin tribuna legije. Vendar je bilo Hora-cove vojaške kariere hitro konec. V bitki pri Filipih se je bolj zanesel na svoje hitre noge kot na junaštvo in je pri >taktičnem umiku< menda celo odvrgel ščit, da bi ga noge hitreje nosile. Ko so mu pozneje očitali strahopet-nost. je dejal: »Zakaj naj bi se vmešaval v vojaške stvari, ki jih ne obvladani? Moje besede sekajo bolje kot moj meč.« Festival humorja, satire, karikature Peter Jovanovič tudi tokrat uspešen Od 10. do 11. junija je v Ribnici potekal 2. festival »humorja, satire in karikature«. Na natečaj Kulturne skupnosti Ribnica, ki je organizator tega festivala so 103. avtorji iz vse Jugoslavije posredovali 1200 literarnih enot: 1000 aforizmov, 93 satiričnih pesmi, 60 satir in humoresk, 8 mo-nokomedij ter nad 270 karikatur štiriinšestdesetih avtorjev. PETROVI AFORIZMI — Če je smeh greh, pridite, bomo skupaj grešili! Naj živi greh! — To ljudstvo je rogato, ker ga vara vlada. — Neupravičeno bogatenje je monopol priviligiranih. — Zvezde ji obljubljaj podnevi, ker ponoči se le vidi, kako daleč so. Na festivalu je sodeloval tudi Peter Jovanovič z aforizmi in karikaturami. Z aforizmi se je uvrstil ob bok znanih mojstrov aforizmov kot so Žarko Petan, Boris Kuralt, Ljubo Raičevič in drugi. Njegovi aforizmi so preprosti, zadevajo vsakdanjo resnico, če bi jim dodal še ostrino na družbeno stvarnost, bi se lahko potegoval za nagrado. Vendar je že to, da so njegovi aforizmi objavljeni v posebni knjigi, ki je izšla ob festivalu in v kateri so objavljene res samo vrhunske stvaritve mojstrov humorja in satire, ogromen uspeh. Na prireditvi ob zaključku festivala, vodila jo je Miša Molk, sodelovali pa so igralci SNG Ljubljana in kantavtor Dušan Uršič, so občinstvu predstavili nagrajena dela. Med njimi so predstavili ne samo novejše Jo-vanovičeve aforizme, ampak je bil v besedilo programa zajet tudi aforizem izpred dveh let, ki je bil na prvem festivalu tudi moto: »Delati se neumnega je privilegij pametnih.« Žal pa so njegove karikature prispele prepozno, da bi jih lahko upoštevali pri razstavi in v tekmovanju, pa se je organizator kljub temu odločil, da bo dve njegovi karikaturi obdržal za stalno zbirko res dobrih stvaritev s tega področja. Tudi to je dokaz kakovosti njegovih del. P. J. Kruha ali iger »Preden svet spremenimo, bo nemara pomembnejše, da ga ne uničimo«. (Claudel) Trije dogodki v preteklih dneh so krivi, da bom prekršil interno odločitev, s katero sem si zapo-vedal velenjske skakalnice odriniti na obrobje svoje zavesti in pozornosti. Najprej meje vznemirila invazija prispevkov, ki so se prejšnji teden zgrnili na Naš čas in kar po vrsti odpeli slavospev dogajanjem na grajskem hribu. Na izstopajoči 5. strani me je k razmišljanju in v smeh spravila predvsem odlična in duhovita montaža naslovov: mnenjem KS Staro Velenje, L. Ojsterška in urbanističnega inšpektorja se je pridružil nevtralni naslov: »Divji prašiči, bodite mirni!« Drugič, 10. junija je uredništvo Našega časa v Stiskamo povabilo na pogovor svoje sodelavce in dopisnike. Ugledna gostja, dr. Manca Košir, je uvodno predavanje začela približno z naslednjimi besedami: »ta kurnik (skakalnice, op. pisca), ki raste sredi mesta, je pravi civilizacijski škandal! Na vašem mestu bi v časopisu odprla redno rubriko, ki bi se ukvarjala samo s to sramoto — to bi lahko bil pravi primer raziskovalnega novinarstva«. Tretji dogodek je bila izjava slovenskega notranjega ministra, Tomaža Ertla za Teleks: »Če dobijo organi za notranje zadeve informacijo, ali kako drugače zvedo, da bi se naj zgodilo kaznivo dejanje, so glede na 151. člen zakona o kazenskem postopku po uradni dolžnosti dolžni storiti vse, da storilca odkrijejo ... če se v Sloveniji že toliko zavzemamo za pravno varstvo občanov, se bomo verjetno morali predvsem dogovoriti, ali bodo obveljali zakoni, ki so bili legalno sprejeti v skupščini, ali pa bomo vse skupaj zamenjali z zakonom ulice . . . če nam tu ne bo uspelo najti pravega stičišča, potem se močnft bojim, da ne gremo nasproti novim demokratičnim procesom — temveč anarhiji. In kdo jo bo lahko obvladoval?« (podčrt. pis.) Če k temu dodam še znamenito mnenje občinskega urbanističnega inšpektorja, s katerim opozarja sedanje in bodoče laične pisce na domnevno popolno zakonitost gradnje nove skakalnice, potem so dani prav vsi nastavki za resničen začetek nove občinske nadaljevanke. Petru Rezmanu se moram zahvaliti za njen naslov: »Dolgo vroče poletje«. Zaradi razumljivosti in preglednosti bom danes opozoril le na tretjo raven, torej zakonitost početja na grajskem hribu. Urbanistični inšpektor zatrjuje, da je skakalni klub napravil napako (!) le zato, ker je začel brez dovoljenj montirati zaletni stolp, vse ostalo pa naj bi bilo normalno in zakonito — za že opravljena zemeljska dela naj bi zadoščala takoimenovana priglasitev del. Jaz, laik, si temu seveda dovolim oporekati. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor v 51. členu natančno določa, v katerih primerih lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del. Še bolj natančno se s tem ukvarja »Navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte ... za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje . . .«. To, kar je na hribu že zgrajeno, po nobenem kriteriju ne bi smelo biti storjeno le na osnovi »priglasitve«. Dejanje in odločba sta torej po mojem mnenju nezakoniti. In še več! Po 62. členu omenjenega zakona je bil pristojni organ (v našem primeru KPGVO) dolžan zavrniti izdajo potrdila o priglasitvi z odločbo, saj za tak poseg v prostor zakon zahteva izdajo lokacijskega dovoljenja. Piše: Vane GOŠNIK Urbanistični inšpektor pa je bil po 73. členu istega zakona dolžan odrediti, da se »objekt glede na gradbeno fazo odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške«!!! Toda pustimo to, kar je že bilo laično, nevedoma in verjetno zaradi pomote storjeno in dopuščeno. Poglejmo si, kaj se naj bi nam imelo šele zgoditi. Kot veste, dragi bralci, so delegati na zadnji seji občinske skupščine sprejeli osnutek prostorskega izvedbenega načrta (ureditveni načrt Velenjski grad — grajski hrib, območje skakalnic), malo zatem pa prejeli že vabilo na naslednjo sejo, na kateri naj bi se odločali že kar o sprejemu tega načrta. Dejanje je sicer simpatično, toda v igro bo zlepa ali zgrda gotovo potegnjenih 14. členov citiranega zakona (od 27. do 40.) Poglejmo si zato stvar malo natančneje! 31. člen zahteva obvezno spomeniško varstveno valorizacijo posega v prostor, ki je bila v našem primeru izrecno negativna — soglasja Zavoda za spomeniško varstvo predlagatelj nima! 32. člen zahteva rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja za predvideni objekt. Pridobljena soglasja so v tem primeru pogojna. Predvsem DO VEKOS v svojem pogojnem soglasju zahteva tako močne (finančne) posege, da ni jasno, kdo jih bi zmogel. 36. člen zahteva za ureditveni načrt pripravo variantnih strokovnih rešitev, ki se morajo pridobiti z javnim natečajem. Za njegov razpis je dolžan poskrbeti izvršni svet, ki mora imenovati tudi strokovno telo za oceno pridobljenih rešitev. Skupaj s strokovnim mnenjem se morajo variantne rešitve javno razgrniti najmanj za 14 dni. V našem primeru se ni zgodilo nič podobnega! Ni bilo javnega natečaja, ne variantnih rešitev, niti strokovne komisije, kaj šele javne razgrnitve! Razgrnitev je sicer bila, toda pomembno je, da šele tista, ki jo zahteva 37. člen zakona. To pa ne pomeni nič drugega, kot da je bi! v izjemno hitri proceduri izpuščen bistveni element, na podlagi katerega bi se lahko »občani v krajevnih skupnostih ter delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih« pravilno odločali. Razpisana razprava na občinski skupščini skratka po mojem laičnem mnenju tako prehiteva zakonsko zahtevano proceduro, da bi jo morali zaustaviti in vrniti na začetek. Za blagor ljudstva, naravne in kulturne dediščine, ter morda še koga. Če ni pravilno in pravočasno interveniral velenjski urbanistični inšpektor (mimogrede, po Zakonu o graditvi objektov bi moral na dogajanje postati pozoren tudi gradbeni inšpektor), potem bomo po 77. členu citiranega zakona prav gotovo dočakali intervenco republiškega urbanističnega inšpektorja. S prijavo ali brez nje. Ne smemo namreč pozabiti, da zaletni stolp skakalnice že raste, kot v posmeh naporom urbanističnega inšpektorja in skupščinskih organov, ki so želeli rešiti kar bi se rešiti morda še dalo. Toda bodimo ob vseh teh citatih na koncu še malo hudomušni. Prijatelj mi je zadnjič dejal, da bi po njegovem bilo najbolj pametno skakalnico zgraditi na deponiji premoga. Mimo tega, da bi s tem dejanjem vpeljali novo svetovno športno disciplino, bi pripomogli tudi k ustvarjanju športno-hu-moristične nadaljevanke. Smučarjem v belih kombinezonih bi bilo v tej igri ukazano, da do vznožja letalne naprave priletijo čim manj obarvani. Tisti, ki bi poletel z deponije bel in pristal črn, bi bil na mestu diskvalificiran. Po nesrečnem pristanku bi mu bilo dovoljeno le to, da se javno sprašuje, ali so se rudarji na delavskem svetu res odločili za gradnjo takšnega imbe-cilnega športnega inštrumenta! Jezikovno razsodišče »Krivična prijava« Odbor za varstvo pravic Janeza Janše nam je 4. 6. 1988 poslal tale protest: »Prvo Saopštenje za javnost o >primeru Janša<, ki ga je JLA posredovala slovenski javnosti, je bilo napisano in posredovano v srbohrvaškem jeziku. Po slovenski ustavi so vsi državni organi v SR Sloveniji dolžni poslovati v slovenskem jeziku. Zato v imenu obrambe in spoštovanja ustavnih dolžnosti ter pravic protestiramo proti taki očitni kršitvi ustavnih določil. Prosimo jezikovno razsodišče, da zavzame stališče do tega primera in ga javno priobči.« Protestu je priložena kopija omenjenega sporočila javnosti. Začenja se takole: »Dana 31. maja 1988. godine organi grad-skog Sekretarijata za unutraš-nje poslove Ljubljana lišili su slobode Janeza Janšu i nakon obavljenih informativnih razgovora sa njim, protiv njega podneli krivičnu prijavu za krivično delo odavanja vojne tajne iz čl. 224. KZ SFRJ i predali ga istražnom sudiji Vojnog su-da u Ljubljani.« Jezikovno razsodišče obsoja protizakonito zapostavljanje slovenščine v stikih JLA z javnostjo v Sloveniji. Tako ravnanje ni samo v nasprotju z določili slovenske ustave, temveč nasprotuje tudi zvezni ustavi oz. ustreznim določilom zveznega zakona o splošni ljudski obrambi: srbohrvaščina je predvidena samo kot skupni jezik vojaškega pouka in poveljevanja v enotah JLA. 16. junija 1988 it titovo velenje ŠPORT nas cas*_stran9 Obiskali smo SVPB Celje Zveza borcev in Planinsko društvo Ljubno ob Savinji že devet let vsako tretjo nedeljo v maju, skupaj organizirata peturni pohod čez Travnik (1.666 m), na katerem udeleženci obiščejo tudi mesto, kjer je stala slovenska vojna partizanska bolnišnica Celje. Le-ta je delovala od spomladi 1944 v težko dostopnem gozdu nad sotočjem Mrzlih vod pod vršnim grebenom Travnika na nadmorski višini okoli 1.290 m. Zgradili sojo pod vod stvom dr. Petra Deržaja, ki je bil tudi njen prvi upravnik, Polde Travner pa intendant. Ob polni zasedbi je zdravniško in strežno osebje štelo 17 ljudi. V bolnici in sosednjem zasilnem Pod-strešku se je po evidenci zadnjega upravnika dr. Roberta Kukovca do 12. marca 1945 zdravilo nad 300 borcev. Tudi letošnji pohod je potekal po že znani trasi: Ljubenske Rastke (553 m) — spomenik pri Rabonu domačija Tratnik (ki je oskrbovala bolnico) — spomenik angleškemu pilotu na Valiti — partizanska bolnica - Ante-jev bivak na Travniku (1.610 m). Sestop pa je potekal mimo lovske koče in Robnikove planine ob bistrem Žepu, ali čez Primož v Ljubno. V domiselnem in vsebinsko bogatem programu so sodelovali: zdravnica dr. Cerin-Petrič s pretresljivo lastno pripovedjo o napadu Nemcev na bolnico, mladi recitatorji iz osnovne šole v Ljubnem in moški pevski zbor. Do leta 1984 je bilo na prizorišču bivše bolnice le skromno spominsko obeležje, vzidano v skalo. Sedaj pa je v manjši leseni stavbi stalna razstava fotografij, zemljevidov, raznih dokumentov in predmetov iz tistega časa. Tod mimo vodi tudi pot 14. divizije, speljana od Sedlarjevega na Hrva- škem. Omenjeno pot smo slovesno odprli na dan mladosti leta 1984 na Graški gori. Dosedanjih pohodov na Travnik so se udeleževali poleg domačinov predvsem planinci iz celjske regije, še posebno iz Mozirja, Šoštanja, Titovega Velenja, Šempetra, Zabukovice in Celja. Samo iz PD Titovo Velenje je bilo doslej nad 500 pohodnikov. Na jubilejni deseti pohod pa bo organizator povabil še predstavnike drusih občin (borcev, rezervnih oficirjev, SLO, sindikata, osnovnih in srednjih šol, tabornikov), nekaterih republiških organizacij (Republiški odbor zveze borcev. Slovensko zdravniško društvo), angleške ambasede itd. Slikovita pot, pester program in prijetna srečanja v veličastni gorski naravi zapuščajo bogate vtise v duši vsakega posameznika. Pohod pa je koristen ludi za telo, saj vsak pohod-nik premaga vsaj 1.057 m višinske razlike. Zato prvo povabilo: na svidenje spet tretjo nedeljo v maju leta 1989! Miroslav Žolnir Plesni šport — tokrat brez kolajn V soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov (standardni in latinsko-ameri-ški plesi). Sodelovali so štirje pari Plesnega kluba Velenje. Nova pionirska dvojica Matej Krajcar in Mirjam Sulek sta po dveh mesecih priprav nastopila prvič in za las zgrešila bron — zasedla sta 4. mesto. Miha Rabič in Nataša Ževart sta med mladinci v vseh plesih dosegla polfinale, kar je v skupnem pomenilo 8. mesto. Polfinale sta v angleškem valčku dosegla tudi Rok Poles in Barbara Hudournik, v ostalih plesih, kar velja tudi za par Aljoša Oštir in Petra Žist pa izpadla v četrtfinalu (16. in 17. mesto). Državni prvaki v kombinaciji za leto 1988 so: med pionirji Grega Prelec in Jasna Stojilkovič (PK »Urška« Turnir trojk V soboto, 11. junija, je bil na športnem igrišču pod bazenom košarkaški turnir trojk. Tekmovanje je v sodelovanju z ZTKO Velenje organiziral Šaleški študentski klub. Za naslov prvaka se je borilo 16 ekip, razdeljenih v štiri skupine. Po pravilu izločanja sta se v malem finalu srečali ekipi Starega'Velenja in RK Šoštanj, v velikem finalu pa ekipi Jug in Fizkulturniki. Z minimalno razliko so zmagali Fizkulturniki, medtem ko je malo finale prekinil močan dež, tako da je prišlo do delitve 3. in 4. mesta. Priznanja in pokal je organizator ŠŠK podelil zvečer na družabnem srečanju v Stiskami. Ob tej priložnosti se je prisotnim predstavil Boris Štih, maturant srednje glasbene šole v Ljubljani, s kratkim programom na akustični kitari. Atletika V Novi Gorici in v Ljubljani je bilo finale atletskega pokala Slovenije za mlajše in starejše pionirje in pionirke. Dokaz dobrega dela z najmlajšimi atleti v Šaleški dolini je številna udeležba in kopica dobrih uvrstitev. Velenjska ekipa je pri mlajših in starejših pionirjih osvojila drugo mesto. prav tako z drugimi mesti so se v svojih panogah izkazali Urban Radšelj, Andreja Tišljarič, Sandi Zep in Meli-ta Ram, ob vrsti drugih dobrih uvrstitev pa velja omeniti še tretja mesta Sergeja Šalamona, Manice Čelofiga in Mateja Zaluberška. Vse to je dokaz, da zares dobro delajo športni pedagogi, ki skrbijo za vadbo pionirjev in pionirk in zagotavljajo lepo prihodnost atletike v Šaleški dolini. B. Š. n I ^^^ terme topolšica | TERME TOPOLŠICA TERME TOPOLŠICA VABIJO: V SOBOTO 18. JUNIJA OD 19.-24. URE NA PLES KI BO PRED HOTELOM VESNA. ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL Candy CELJE OPOMBA: OB SLABEM VREMENU BO PLES V RESTAVRACIJI HOTELA. VSTOPNINE NI. GOST VEČERA I I I I I I I I Najštevilčnejša ■ slovenska J družina I I L. OGLEJTE SI IZJEMEN DOGODEK! SPOZNAJTE NJENE ČLANE! PRIHOD DRUŽINE V HOTEL VESNA: med 16. in 16.30 uro Informacije: Terme Topolšica Telefon: 891-120 DOBRODOŠLI! I I I I I I I I I I I I I Ljubljana), med mladinci Rok Florja-nič in Katarina Venlurini (ŠPK »Kazina« Ljubljana) in med člani Dušan in Zdenka Arko (ŠKUD »Tine Ro-žanc« Ljubljana), ki živita in trenirala v Londonu in bosta zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Skupaj je tekmovalo 49 parov. Plesni klub Velenje bo sezono 1987/1988 zaključil s klubskim in občinskim prvenstvom v standardnih in latinsko-ameriških plesih za vse pionirske in mladinske pare. Tekmovanje bodo popestrili z nastopom plesalci plesnih šol in tečajev športnega plesa. Zanimiva plesna revija bo v soboto, 18. junija ob 17. uri v telovadnici osnovne šole »Anton Aškerc«, brez vstopnine. —ram — Rudar: Ljubljana 2:2 Rekordno malo število gledalcev se je zbralo na zadnji tekmi letošnjega prvenstva na igrišču ob Jezeru. Zato je bil glavni krivec neposredni prenos z evropskega prvenstva, slabo vreme, pa v erjetno tudi slabše igre Rudarja v tem prvenstvu. Oboji so igrali neobremenjeno, zato je bilo srečanje zelo športno. Obema ekipama je pripadel po en polčas. V prvem so gostitelji povsem nadigrali goste. Plod tega sta bila dva lepa zadetka Boškoviča (15. in 23. minuta), v drugem pa so bili gostje tisti, ki so dajali ton igri. Zasluženo so izenačili, pa če bi bili zmagali, bi bilo tudi zasluženo, saj so »rudarji« povsem popustili in le odličnemu Cvijetkoviču, pa tudi sreči, se lahko zahvalijo, da so osvojili vsaj točko Nekateri so v drugem polčasu delovali zelo utrujeno, poznalo pa se je tudi, da je moral ob koncu prvega polčasa zaradi poškodbe z igrišča odlični Hu-darin. Najlepšo priložnost za zadetek so imeli gostje v 77. minuti, eden izmed njihovih igralcev je streljal proti domačim vratom, žoga se je odbila od desne stative v vratarja, od njega nazaj v stativo in nato v polje. V 26 kolih so »rudarji« zbrali 26 točk, torej polovičen izkupiček. Je to dovolj? (VOS) Smučarski skoki Junij je in smučarski skakalci ne mirujejo, tudi tekmovalno ne. Tako je bilo v soboto v Braslovčah tekmovanje za pokal te krajevne skupnosti, na katerem so mladi velenjski skakalci dosegli vrsto dobrih uvrstilev. Pri pionirjih B je zmagal Matej Kadliček, šesti je bil Miklavžina in deveti Kokolj. Pri pionirjih A sta bila Špegelj in Ka-ligaro tretji in četrti, pri starejših pionirjih pa so Boštjan Rednjak, Branko Kanduti in Damjan Ograjenšek osvojili drugo, peto in sedmo mesto. V nedeljo je bilo v Moravčah med-klubsko tekmovanje z udeležbo skakalcev iz vseh slovenskih klubov. Pri Pionirjih C je zmagal Luka Ograjenšek, drugi je bil Miklavžina, sedmo in deveto meslo pa sta osvojila Zapušek in Kregar. V konkurenci pionirjev B je zmagal Matej Kadliček. ekipno pa je prvo mesto osvojil velenjski smučarski klub. J. O. Karate Na republiškem mladinskem prvenstvu.v karateju. ki ga je pripravil karate klub iz Kranja, se je z drugim mestom v kalah izkazal Pistotnik in si s tem zagotovil nastop na državnem prvenstvu v Novem Sadu, v športnih bojih pa je bil peti. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO-VELENJE objavlja prosto mesto TAJNIKA Krajevne skupnosti. Informacije v Domu krajanov. SPET NAPAKE — PRIZADETIM SE OPRAVIČUJEMO S tiskarskimi škrati smo imeli težave tudi v prejšnji številki Našega časa. Nekaj je bilo zelo neprijetnih, zato se vsem prizadetim avtorjem posameznih prispevkov v katera so se prikradle napaka, opravičujemo. V članku Srečanje z dr. Antonom Trstenjakom bi moralo v drugi vrsti pisati — dialoga (namesto dijaloga), v 12. vrsti — v besede (namesto v besedah), v 13. vrsti, ki pravi, da je sreča posebno doživljanje (brez narekovaja) in v zadnjih dveh vrstah: Rudija Šelige (namesto Rudiju Šeligu), Iva Svetine in Vladimira Gajška. Na napake v tem članku nas je opozorila Stanislava Pangeršič, organizator kulturne dejavnosti v Gorenju sozd. Elkroj:Koper 1:3 Tekmovanje v slovenski nogometni ligi so s porazom na domačem igrišču sklenili nogometaši Elkroja. Srečanje z novim prvakom ni odločalo praktično o ničemer, zato pa so številni gledalci videli odlično igro novega republiškega prvaka. Gostje iz Kopra so zmagali s 3:1, glede na njihovo zares domiselno in kakovostno igro pa bi bil lahko rezultat še višji. Igralci Elkroja so se sicer izpada rešili že pred nekaj koli, vendar s svoji igro, zlasti na domačem igrišču, in z 12. mestom ne morejo biti zadovoljni. j. p. ERA Šmartno: Dravinja 2:1 (0:1) Nogometaši v vzhodni slovenski območni ligi so v nedeljo odigrali predzadnje kolo. Nogometaši ERE Šmartnega so doma z veliko težavo premagali moštvo Dravinje. V prvem polčasu je bila igra izenačena, povedli pa so gostje. Po odmoru so nogometaši igrali skoraj izključno na polovici gostov. Kljub temu so domačini izenačili šele v 72. minuti z zadetkom Rudnika, zmago pa jim je tri minute pred koncem zagotovil Korber. IEKC ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Kadrovsko socialna služba Po sklepu delavskega sveta DO EKO razpisujemo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi POMOČNIK POSLOVODNEGA ODBORA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE Poleg zakonsko zahtevanih pogojev, morajo imeti kandidati — višjo ali visoko izobrazbo družboslovne smeri ali z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje teh del in nalog — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju. Mandat traja 4 leta. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva razpisa na naslov: Kadrovska služba, Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje, Štrbenkova 10. Kandidati bodo sprejeli odgovor v 8 dneh po opravljeni izbiri. gorenje DO GOSPODINJSKI APARATI IN DO GORENJE NOTRANJA OPREMA Na osnovi sklepov DS omenjenih DO se na JAVNI LICITACIJI odprodajo naslednja osnovna sredstva zap št. izklicna Naziv kom cena/ kom DO GOSPODINJSKI APARATI 1. Stiskalnica ex 551 ILR 1 5.000.000,- 2 Stroj vrtalni namizni 1 600.000,- 3. Stiskalnica ex 631 1 5.000.000- 4. Stroj brusilni IKOS 1 500.000,- 5. Stiskalnica ex 81 1 3.000.000,- 6 Deska risalna (ni komplet) 1 30.000,- 7. Usmernik 1000 A, 12 V 2 850.000,- 8. Črpalka za odpadne vode 150 ms/h 2 1.720.000,- 9. Stroj brusilni 2/200 1 28.000,- 10. Stiskalnica ex 61 1 260.000,- 11. Stojalo odvijalno 1 9.800,- 12. Stojalo odvijalno 1 5.400,- 13. Rezervoar za lak 1 4.500,- 14. Omarica za ročno brizganje 1 48.000,- 15. Miza 150 x 80 (ogrodje) 1 25.000,- 16. Deska risalna 2 100.000,- 17. Stroj računski 3 40.000,- 18 Vpisovalec podatkov MDS 637 1 1.000.000,- 19. Škarje za pločevino (ogrodje) 1 250.000,- 20. Termoakumulacijska peč 2,4 kW 1 30.000,- 21. Točkalnik 110 kVA 1 550.000,- 22. Stroj za brizganje plastike 1 800.000,- 23. Deska risalna 1 50.000,- 24. Stroj računski 1 10.000,- 25 Stroj razmnoževalni ORMIC 1 50.000,- 26. Stroj razvijalni (ni komplet) 1 80.000,- 27 Agregat hidravlični 1 150.000,- 28. Razmnoževalni stroj BANDA 1 30.000,- 29. Rezervoar 1000 x 800 x 700 1 30.000,- 30. Grelec toplovodni 1 150.000,- 31. Omara nizka 2 50.000,- 32. Multimeter digitalni PM 1 30.000,- 33. Voltmeter 3 20.000,- 34. Voltmeter 2 30.000,- 35. Voltmeter cevni 1 15.000,- DO NOTRANJA OPREMA 36. Žaga krožna VKŽ 1 450.000,- 37. Stroj rezkalni KREBS 1 2.000.000,- 38. Centrala telefonska PABX 1 200.000,- 39. Naprava namakalna vakum 1 22.000,- 40. Rezervoar 0,25 m1 1 10.000,- Licitacija bo 25. 6. 1988 v banketni sobi TOZD Gostinska enota v DO Gospodinjski aparati, Partizanska 12, Titovo Velenje s pri-četkom ob 8. uri. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije v skladišču osnovnih sredstev Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10 % polog od izklicne cene. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko DO Commerce TOZD Maloprodaja. Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani. Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za posamezno pozicijo za varščino predložiti barirani ček ali dokazilo o vplačilu (5 izvod virmana) in pooblastilo DO. 10: stran ★ 1195 C3S OD TU IN TAM titovo velenje k 16. junija 1986 RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE ■ Franc Prezelj Upokojeni rudar in naivni kipar Srečala sva se kot znanca iz Društva šaleških likovnikov na Prešernovi 9 v Titovem Velenju, kjer živi v garsonjeri, ki mu služi tudi kot delavnica. Prvi hip sem bil kar malo zmeden, saj toliko lesenih kipov nagnetenih vsepovsod nisem pričakoval. Razen kipov pa so še različni reliefi tudi na stenah, kjer je vsaj še malo prostora. Prezelj pa dan za dnem neumorno oblikuje vedno nove stvaritve. Motivi so zelo različni — od mitoloških in pravljičnih kot Martin Krpan in Deseti brat, ne manjka pa tudi ljubkih živali. Zadnja leta je za razstave izdelal številne borce v najrazličnejših pozah in velikostih ter kot bivši rudar tudi nekaj uspelih rudarskih motivov. lel, da bi tudi sam ustvaril kaj takšnega. Toda življenje na vasi je terjalo drugačno delo in kipci so prišli na vrsto šele sedaj, ko je samski upokojenec in ima časa za rezljanje dovolj. V spomin na prijateljico, mlado partizanko, ki je padla kot prostovoljka v napadu na neki bunker, jo je upodobil z veliko pieteto do hrabre borke, ki je žrtvovala svoje mlado življenje. Ker lesen kip lahko razpade ali kako drugače propade, ga bo dal odli-ti v bron, ki je trajen, tako da bo imel večen spomin na padlo so-borko, je še dodal. Da bi izpolnil svoje znanje, je Rodil se je pred 65. leti v Cerknem, ki je bilo takrat pod Italijo, zato je obiskoval le italijansko osnovno šolo. Do februarja 1943 je delal doma na kmetiji, nato pa je odšel med partizane v Gradnikovo brigado. Po osvoboditvi je kot starejši vodnik služboval v raznih krajih, dokler se ni ustalil v Titovem Velenju in se v rudniku upokojil. Na vprašanje kako in zakaj je pričel rezljati v les je dejal, da je stari oče, ki je bil cerkveni ključar imel v hiši razne svetnike, ki ji.li je rešil iz goreče cerkve, v katero je udarila strela. Kot fantič je te svetnike zelo občudoval in si že- PRIREDITVE 0 PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE AKROBATSKO UMETNIŠKI ANSAMBEL XINJI-AN IZ KITAJSKE V petek, 24. junija, ob 20.00, bo v domu kulture nastopil pravi »kitajski cirkus«, ki je te dni na gostovanju po Jugoslaviji. Akrobatski ansambel iz pokrajine Xinjian je bil ustanovaljen leta i961 in je doslej prepotoval celo Evropo, Azijo in severno Afriko. Cena vstopnic v predprodaji 5.000 din (do 23. junija), na dan predstave pa bodo po 6.000 din. MLADINSKI KOMORNI ORKESTER IZ MELBO-URNA V soboto, 25. junija ob 20.00, bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju koncert Mladinskega komornega orkestra iz Melbo-urna. Mladi avstralski umetniki bodo pod vodstvom dirigenta Briana Finlaysona izvedli Concerto grosso T. Albionija, Divertimento Wolf-ganga A. Mozarta in Vivaldijeve Štiri letne čase. Solist bo naš vrhunski violinist Igor Ozim. Vstopnice 4.000 din, šolska mladina 2.000 din. BORIS GODUNOV Še je možno, da se prijavite za ogled opere Boris Godunov na velikem odru Cankarjevega doma, dne 30. 6. 1988, ob 18.00. Cena aranžmaja 22.000 din. Odhod avtobusa ob 15.30 izpred Rdeče dvorane. BRODWAY MUSICAL COMPANY NEW YORK Sprejemamo prijave za obisk musicala HAIR (Lasje), ki bo dne, 14. julija, ob 21.00, v poletnem gledališču Križanke v Ljubljani. Cena aranžmaja 25.000 din. Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane. OTVORITEV NOVIH PROSTOROV KNJIŽNICE V ŠOŠTANJU V soboto, 18. junija, ob 10.00,'bodo v prostorih stare pošte v Šoštanju odprli prenovljeno knjižnico, ki se bo semkaj preselila iz dosedanjih kletnih prostorov doma kulture. Ob otvoritvi bo slavnostni govor in kulturni program, ki ga bodo izvedli učenci osnovne šole Biba Ročk iz Šoštanja. Otvoritev sodi med prireditve ob 100-letnici Napo-tnikovega rojstva. PROGRAM POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV V prihodnji številki tednika Naš čas bo objavljen program poletnih kulturnih prireditev. Predlagamo, da si ga izrežete in shranite za vroče poletne dni, ko bo morda kulturna prireditev zelo prijetno razvedrilo za tiste, ki bodo ostali doma. I »kMNM I I M REDNI KINO Četrtek, 16. 6. ob 18. in 20. uri in petek, 17. 6. ob 10., 18. in 20. uri ZADNJE DEJANJE — ameriški, akcijski. Vloga: Jordan Williams. Petek, sobota in nedelja, 17., 18. in 19. 6. ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA - CALIGOLA IN MESSAL.INA - italijanski erot-ski. Vloga: Bettv Roland. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! Sobota in nedelja, 18. in 19. 6. ob 18. in 20. uri RAMBU MAŠČEVALEC — indonezijski, avanturistični. Vloga: Peter 0'Brian. Ponedeljek, 20. 6. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 21. 6. ob 18. uri VRAŽJI POLICAJI — ameriški, kriminalni. Vloga: Beabu Bridges. Torek, 21. 6. ob 20 uri: 1001 EROTSKA NOČ ŠEHEREZADE — amer., erotski. Sreda, 22. 6. ob 10., 18. in 20. uri LEDENI PEKEL - ameriški, avanturistični. Vloga: Donald Sutherland. KINO DOM KULTURE Četrtek. 16. 6. ob 20. uri 1001 EROTSKA NOČ ŠEHEREZADE — ameriški, erotski. Vloga: Annette Haven. . KINO ŠOŠTANJ Sobota, 18. 6. ob 18. uri RABANEK, GUSAR IZ PEKLA - ita-lij.-francoski, avanturistični. Vloga: Walter Brandi. Nedelja, 19. 6. ob 18. in 20. uri ZADNJE DEJANJE - ameriški, akcijski. Vloga: Jordan Williams. Ponedeljek, 20. 6. ob 20. uri 1001 EROTSKA NOČ ŠEHEREZADE — ameriški, erotski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 17. 6. ob 20. uri VRAŽJI POLICAJI ameriški, kriminal- Nedelja, 19. 6. ob 20. uri NOČNA PREDSTAVA - CALIGOLA IN MESSALINA — italijanski, erotski. OTROKOM IN MLADOLETNIM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! Torek, 21. 6. ob 20. uri SUPER N1NJA — hongkonški, karate. KINO VELENJE OBVEŠČA SVOJE OBISKOVALCE, DA BOMO PREDVIDOMA 23. 6. PREDVAJALI PREDPREMIERO FILMA »ZADNJI KITAJSKI CESAR« V DOMU KULTURE IN V REDNEM KINU. SPREMLJAJTE OBVESTILA PO RADIU! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! letos obiskoval tečaj modeliranja v okviru Društva šaleških likovnikov, ki ga je vodil akademski kipar Ciril Cesar iz Titovega Velenja. Do sedaj je imel samostojno razstavo v Šoštanju in tri v Titovem Velenju. Predno sem se poslovil in mu zaželel še veliko ustvarjalnih uspehov, sem se ozrl na razna priznanja in odlikovanja ter ugotovil, da je bil France Prezelj tudi hraber partizan. Čeprav že dolgo živi v Titovem Velenju, vsako leto rad obišče rodno Cerkno in sploh vasi pod mogočnim in legendarnim Poreznom ter Primorsko, na kar ga vežejo lepi a tudi mnogi grenki spomini na težko mladost. Tak je naš France Prezelj. Še vedno čil, zdrav in zagnan za oblikovanje v lesu, za kar v mladosti ni bilo časa, še manj pa možnosti. Pa srečno, dragi France! V. Kojc Program Rudar Gozdarji za republiško prvenstvo Gozdarji sekači in šoferji nazarskega gozdnega gospodarstva iz Gornje Savinjske in Šaleške doline so se v soboto na Ljubnem ob Savinji pomerili na izbirnem tekmovanja za nastop na prvenstvu slovenskih gozdarjev. Sekači so se pomerili v 8 disciplinah, šoferji pa v treh. Na republiško tekmovanje so se uvrstili sekači Ivan Šolar iz Gozdarstva Gornji grad, Pančur Andrej iz Gpzdarstva Luče ter Urbane Franc in Leopold Petkovnik iz tozda Jelka Šoštanj. Šoferje z našega področja bosta na republiškem tekmovanju zastopala Matevž Kokovnik in Ludvik Suhovršnik iz nazarskega tozda Transport in gradnje. j- P- Obrambni dan drugače V šolskem letu 1987/88 so tudi za OŠ s prilagojenim programom postali kulturni in naravoslovni dnevi obvezni program. V sklopu športnih dni že vrsto let specifično načrtujemo obrambni dan, ki je nadgradnja obrambnih vsebin iz pouka, tečaja obrambe in zaščite, ter tečaja prve pomoči. Vsaka nova pohvale vredna ideja je lahko izvedljiva v času načrtovanja, manj pa postaja »naša« ob možni finančni realizaciji. Spretna menjifva »uslug« smo trije zares omogočili obrambni dan na drugačen način. V kristalnem jutru sta se dva avtobusa, opremljena z emblemi in imeni čet, odpeljala v smeri (zemljevide smo imeli vsi!) Dobrna, Frankolovo, Oplotnica, Osankarica. Topografija, zgodbe (resne in vesele) ter partizanske pesmi so bile naše prijetno potovanje. Osankarica — razporeditev po četah po dva bataljona, ki sta ju sprejela komandanta. Štirinajsto s praporjem PO Alfonza Šarha je sprejel vrhovni poveljnik z nalogo — POMOČ - OBRAMBA - ZAŠČITA. Vse vsebine so bile izvedene z neverjetno doživetostjo in resnostjo na terenu, kjer je bil POHORSKI BATALJON svojo zadnjo bitko. Kulturniška skupina DAKI je s svojim kratkim a izjemnim in izrazito doživetim recitalom pričarala več, kot smo kdaj koli vedeli o legendarnem človeku, po katerem nosi ime. S poklonitvijo žrtvam, ter v tem ambientu sprejetju naših najstarejših pionirjev v mladino. Z vojaško prisotnostjo Štaba teritori-alne'obrambe občine Velenje, ter predstavnikov in naših učiteljev Zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje, smo se na drugačen način, ne 8. februarja, ampak sredi sončnega dne, vračali v pohodu za praporom nazaj, kjer nas je čakal partizanski golaž — svež in dober po hudi lakoti — kot pravi partizanski. Cvetje smo položili tudi na Frankolovem in tako po poti nazaj s pesmijo zaključili naš nadvse lep dan. Naslednji šolski dan smo izvedli med bataljonoma kratek kviz. Znanja je ostalo nepričakovano mnogo, zato tudi nagrada ni izostala. Kaj — ne povemo — prav zares pa taka, da si še želimo kam in zvedeti veliko. Hvala Štabu teritorialne obrambe Hvala ZRVS Hvala predsedniku ZSMS ob--čine Velenje Hvala poveljnikom čet, tovari-šicam razredničarkam v imenu učencev in svojem ravnateljica: M. Kovačič Radio Velenje oddaja na ul-trakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 17. junija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 19. junija: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (v oddaji iščemo odgovore na vaša vprašanja, seveda takšna, na katera jih sami niste uspeli dobiti. Zavrteli bomo odgovore na zastavljena vprašanja zadnjo nedeljo, vaša vprašanja pa bomo sprejemali po 12.30 po telefonu 855 963). 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 20. junija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. SREDA, 22. junija; 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 16.30 Dogodki in odmevi; 16.15 K.daj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (v oddaji, ki bo potekala v živo, bo predstavil predsednik občinske skupščine Drago Šulek razvojni program občine Velenje — vprašanja mu boste po telefonu 855 963 lahko postavljali tudi poslušalci). Oddaja traja do 18.30, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 18.30 Novosti na področju zabavne glasbe. Kinotečni program KINA 16 Francoski novi val Torek, 21. junija, ob 20. uri: H1ROŠ1MA, LJUBEZEN MOJA (Alain Resnais). Film je postal v začetnem obdobju novega vala in je z nagrado na festivalu v Cannessu (1959) prispeval k afirmaciji tega filmskega gibanja. Predstava bo v STISKARNI. Dan je bil lep Šli smo na Pohorje. Tam so nas pričakali vojaki. Zraven smo imeli harmonikarja Zmaga. Poslušali smo tudi predavanje o puškah. Osmi razred je bil na straži. Po poti smo videli marsikaj. Peljali smo se skozi Slovenske Konjice. Šli smo k Črnemu jezeru in notri smo metali kamenčke. Nekaterim so se večkrat odbili. Nato smo prišli nazaj do avtobusa. Šli smo k spomeniku, kjer jih je največ padlo. Tudi tam je šla naprej izvidnica. Po proslavi smo sedmi razred sprejeli v mladince. K spomeniku sta Slavko in Brigi-ta položila cvetje in svečo. Te borce smo počastili z enominu-tnim molkom in na koncu smo rekli: »Slava jim!« Šli smo nazaj, kjer pa nas je čakalo kosilo. Bil je partizanski golaž. Bil je dober. Šli smo si ogledat muzej, kupili smo si značke in kartice. Bilo nas je za dva avtobusa. V spomin imam od Osankarice kuli, ki mi ga je dal tovariš vojak in sedaj pišem z njim. Šli smo počasi nazaj. Ustavili smo se pri spomeniku, kjer jih je padlo veliko. Tam sta dva spomenika. To je na Frankolovem. Ob cesti so še zdaj jablane, na katere so obešali ljudi in zraven še otroke. Ta dan smo marsikaj videli in doživeli. Dan je bi! lep. Fanika Šarner, 8. razred Na Osankarici Peljali smo se z avtobusom. Imeli smo se lepo. Komandant nam je pokazal, če si poškodujemo komolec, koleno ali glavo. Povil je komolec v obliki osmice. Šli smo po gozdu. Videli smo Črno jezero, potem smo se vrnili nazaj. Tovarišice so nam skuhale partizanski golaž. Potem smo se vrnili v šolo. Enes Omerovič, 3. razred Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ ROK DČ P OD ŠT. del. OBČINA VELENJE GORENJE SERVIS samostojni projektant — projektiranje — dipl. ing. elektrotehnike sistemov kabelske in sat. TV 3 nč 8 680.000 1 GORENJE SERVIS nosilec razvoja servisiranja programa ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO ing. elektrotehnike pralnih strojev 3 nč 8 605.000 1 višja medicinska sestra višja medicinska sestra 2 dč 8 620.000 1 ZC TOZD BOLNICA TOPOLŠICA snažilka čiščenje na bolniškem oddelku X dč 8 300.000 1 KOMPAS TOZD TURIZEM turistični ali ekonomski tehnik prodaja turist, aranžmajev in stor. 2 nč 8 335.000 1 OBČINA MOZIRJE CINKARNA TOZD KEMIJA snažilka čiščenje 6m nč 8 1 GORENJE - GLIN snažilka čiščenje (polovični dč) X nč 8 120.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev 16. junija 1988 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas*stran 11 Koledar Četrtek, 16. junija -JOŠT PETEK, 17. junija - BOGDAN SOBOTA, 18. junija - MARKO NEDELJA, 19. junija - JU-LIJANA PONEDELJEK, 20. junija -DAN CIVILNE ZAŠČITE TOREK, 21. junija - ALOJZIJ SREDA, 22. junija - AHACU Mali oglasi SEM MOŠKI 38/170 veseljak toda pot, da okusiš srečo v življenju mi ni bila usojena. Zato želim po tej poti spoznati resno žensko za trajno vezo. Otrok ni ovira. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Skupaj poiščiva srečo«. ŠOTOR DRUŽINSKI, nerabljen, nov, Induplati prodam za 25 % ceneje. Telefon 857-896. MLADA DRUŽINA VZAME V NAJEM STANOVANJE v Titovem Velenju ali Šoštanju. Naslov je v upravi lista. PRODAM ATRIJSKO HIŠO. Telefon 855-425. OTROŠKI ITALIJANSKI VOZIČEK, dolgo belo poročno obleko št. 40 ter motorno kolo M -14, letnik 1987, prodam. Telefon 888-276. MENJAM CENTRALNO OGREVANO DVOSOBNO STANOVANJE 62 m2 z vrtom v Šoštanju za dvoinpol ali trisobno stanovanje v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo časopisa pod šifro »Čimprej«. REZERVNE DELE ZA R-4 PRODAM. Mladen Bajič, Šalek 89, Titovo Velenje. IŠČEM SOBO ALI GARSONJERO, najemnino plačam za leto aH dve naprej. Naslov v uredništvu. 210-LITRSKO ZAMRZOVALNO SKRINJO PRODAM. Tele fon 853-124. RENAULT 15, letnik 1973, neregistriran, prodam po delih, potreben popravila, cena 60 M. Telefon 881-055 ali 881-221. MIZO ZA NAMIZNI TENIS in uvoženo dirkalno kolo na 10 prestav ugodno prodam. Telefon 858-037. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101 MEDITERAN, letnik 1979, prodam. Telefon 882-305. PRODAM TOMOS APN-6 še v garanciji in varilni aparat Gorenje 135-145 amperov 20% ceneje. Informacije po telefonu 831-181. VIKEND HIŠO V LETUŠU, zidan 80 m! na 1050 nr zemlje, poleg Savinje, prodam. Naslov v uredništvu. STANOVANJE 50 nr, na Gorici v Titovem Velenju prodam, (preurejeno in opremljeno za poslovni prostor). Telefon 853-930. R-4, letnik 1980, prevoženih 72.000 km, registriran do aprila 1989 za 3 NM. Jože Hren, Arne-če 4, Titovo Velenje. OMARO ZA DNEVNO SOBO, dve ležišči in študent mizico ugodno prodam. Informacije od 14. ure dalje po telefonu 853-551. KOMPLET SURF PRODAM. Telefon popoldan od 15. ure dalje 854-862. Cena po dogovoru. NOVO, ŠE ZAPAKIRANO SPALNICO PRODAM 20% ceneje. Jenkova 10, IV. nadstropje, Junozovič. DOBER JABOLCNIK, BOBO-VEC NA DEBELO, ugodno prodam. Franc Hriberšek, Topolšica, pri cerkvi. PRALNI STROJ IN MALO RABLJEN CB TV poceni prodam. Pantner, Kvedrova 20, Titovo Velenje. GARDEROBNO OMARO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Telefon 858-278. DOBRO OHRANJEN MOTOR >MZ-ETZ, letnik 85/6, prevoženih 6000 km, na novo registriran, nujno prodam. Telefon 882-796, popoldne od 17. do 19. ure. KUPIM JADRALNO DESKO KONDOR ali Tajfun. Telefon 062-845-695. DIRKALNO KOLO MARATON, na 10 prestav, prodam. Telefon 855-562. ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, ugodno prodam. Telefon 856-814 ali 855-613. SKORAJ NOVO FRANCOSKO POSTELJO PRODAM. Mihevc, Vrnjačke banje 5 66-VI1I, Titovo Velenje. SEDEŽNO GARNITLRO IN OTROŠKO POSTELJO UGODNO PRODAM. Telefon 858-080. SI NAVELIČANA MOŠKE NADUTOSTI, SI ŽELIŠ DRUGAČNE LJUBEZNI? Ce si nežna, čuteča in stara od 40 do 55 let, se mi pisno oglasi na upravo lista z oznako šifre »medve«. PRODAM OBRAČALNIK SIP 160, traktorski. Grudnik, Pleši-vec 5. PRODAMO 3 MESECE STARE RJAVE IN BELE JARKICE, vsako soboto pri K. Z. KRO VELENJE. HARMONIKO Weltmeister prodam za 400.000 din. Tel. (062) 816-878. BARVNI TV GORENJE UGODNO PRODAM. Telefon 856-548. BARVNI TV GORENJE ORBI- TER in jadralno desko Burja prodam. Telefon 853-568, od 20. ure naprej. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. IZDELANO OSTREŠJE, strešne lege II x 15, 5,6 m, 22 komadov obloge 20 x 20 I 1,4 m 4 komade in posamezne obloge 20 x 20 m 7 komadov ter jadrnico Elan S-425 prodam. Telefon 856-352. SPOŠTOVANI! STROJNO ČISTIMO ITISONE, tapisone, sedežne garniture, avtomobilske sedeže. Pridemo na dom. Telefon 853-685, od 14. do 15. ure. REZERVNE DELE ZA CITROEN GS PRODAM. Milan Jur-kovnik, Ravne 22, Šoštanj. MOTOR ATC-50 NUJNO PRODAM. Cena po dogovoru. Šalek 89. Telefon 857-711. PAR LOVSKIH TERIERJEV PRODAM. Korelc, Podkraj 7 B, Titovo Velenje. Telefon 855-545. UPOKOJENKA, S POKOJNINO, s stanovanjem, stara 58 let, brez obveznosti, dobrovoljna, želi spoznati ljubitelja plesa, upokojenca s pokojnino ali vdovca z avtom, tudi brez obveznosti do 63 let. Alkoholiki in ločenci izključeni. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »SLOVENEC«. Naslov je tudi v uredništvu. ZASTAVO 750, letnik 1977, ugodno prodam, 120 SM. Gor-janc F., Cesta 11/18, Titovo Velenje. MLADA DRUŽINA NAJAME STANOVANJE V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI. Naslov je v uredništvu. R-4 letnik 1985, prevoženih 33.000 km, prodam. Ledinek, Florjan 179 Šoštanj. Ogled po 16. uri. OSEBNI AVTO TRABANT PRODAM. Star 6 mesecev. Telefon 856-603. GLOBINSKO ČIŠČENJE IN SPIRANJE itisonov, tapisonov, sedežnih garnitur, avtomobilskih sedežev, ter čiščenje in zaščito vi-naz ploščic izvršimo kvalitetno, telefon 857-348. RESTAVRACIJA JEZERO vabi na zabavni večer z NOVIMI FOSILI v soboto, 25. 6. ob 20. uri na vrtni terasi. VABLJENI! i Restavracija Jezero i + + + + + + + + + + + + in Restavracija Delavski klub nudita veliko izbiro sadnih kup + + + +-+ + + + + + + + in + + + + + + + + + + + + + + + + sladoleda + + + + + + + + + + + + Za vas in vse, ki imajo to nadvse radi, ponujamo + SLADKO HLADNO ZADOVOLJSTVO J in vas vabimo v goste. + pripravljenih po receptih največjih mojstrov teh dobrot GIBANJE PREBIVALSTVA POROKE: Jože Lenart, roj, 1961, dipl. inženir strojništva iz Hrastovca in Tatjana Turnšek, roj. 1968, kemijski tehnik iz Škal; Vitoslav Jelen, roj. 1961, strojni tehnik iz Titovega Velenja In Irena Hohkra-ut, roj. 1960, ekonomist iz Titovega Velenja; Mihael Letonje, roj. 1964, strojni tehnik in Titovega Velenja in Helena Hladin, roj. 1963, zobotehnik iz Titovega Velenja; Sandi Poličnik, roj. 1963, elektrikar iz Gornjega grada in Bojana Vodovnik, roj. 1964, administrativni tehnik iz Titovega Velenja. Branko Knap, roj. 1964, ključavničar iz Paškega Kozjaka in Sonja Avberšek, roj. 1966, progr. tehnik iz Pake pri Velenju: Marijan Pogorevc, roj. 1965, mesar prodajalec iz Titovega Velenja in Andreja Hleb, roj. 1968, prodajalka iz Titovega Velenja. ROJSTVA: v mesecu maju seje rodilo: 26 dečkov in 36 deklic. SMRTI: Justina Ostrožnik, inv. upokojenka iz Celja, Levčeva 2, roj. 1914, Mihael Hliš, upokojenec iz Šoštanja, Aškerčeva 5/b, roj. 1912, Helena Pustinek, upokojenka iz Podkraja pri Titovem Velenju 69, roj. 1905, Martin Je-senek, upokojenec iz Latkove vasi 140, roj. 1908, Franc Horjak, upokojenec iz Strmca 29, roj. 1927, Barbara Kotnik, upokojenka iz Kavč 54, roj. 1902, Cecilija Turnšek, upokojenka iz Žalca, Poklinova 2, roj. 1910, Anton Špes, upokojenec iz Slov. Konjic, Liptovska I roj. 1927, Marija K rajne, upokojenka iz Škal-skih Cirkovc 3, roj. 1909, Marija Škorjanc, kmetovalka iz Bezine 45, roj. 1911. Dežurstva dežurni zdravniki: Četrtek, 16. junija — dnevni dežurni dr. Šolar, nočni dežurni dr. Žuber Petek, 17. junija — dnevni dežurni dr. Dragan Popov, nočni dežurni dr. Renko Oskar Sobota, 18. junija in nedeljo, 19. junija — glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dežurni dr. Ki-kec Ponedeljek, 20. junija — dnevni dežurni dr. Silvana Popov, nočni dežurni dr. Mijin DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI: 18. junija in 19. junija dr. Vla-sta Pavlic, od 8. —12. ure v zobni ambulanti DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 17. junija do 24. junija je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon: 858-704 GOSTIŠČE »ZAJC« TATJANA ZAVRŠNIK Odprto vsak dan od 9.-23. ure, za zaključene skupine tudi dalje. Rezervacije sprejemamo po tel.: 856-827 Poleg običajne gostinske ponudbe priporočamo: — jedi z žara — jagnetina — odojek — plošča »ZAJC« — divjačina — ob sobotah in nedeljah vas vabimo od 11. do 15. ure na DRUŽINSKA KOSILA Vsako soboto ples z glasbo od 20,—01. ure. ^ Rudarsko elektroenergetski : Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje i kombinat gtfffffl RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE DS Družbeni standard Kadrovska komisija objavlja prosta opravila in naloge POSLOVODJA OBRATA DRUŽBENE PREHRANE Pogoji: končana najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe — smer kuhar in vsaj 5 let delovnih izkušenj Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na naslov: REK — DS Družbeni standard, Titovo Velenje, Kersnikova 11, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. 1 #i ff u Zadružni svet Veko Velenje RAZPISUJE prosta dela in naloge IPO-direktorja zadruge — poleg splošnih pogojev mora kandidat za razpisane delovne naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. Da ima izobrazbo V. stopnje (srednja strokovna izobrazba) tehnične ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu s pooblastili 2. Da ima izobrazbo VI. stopnje tehnične ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj s pooblastili. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu na naslov Veko Velenje, Stari trg 36. NOVO! NOVO! NOVO! Odslej tudi v Šoštanju! Menjava gum in elektronsko centriranje koles. AVTOMEHANIKA -AVTOKLEPARSTVO JANEZ REMŠE Levstikova 19 63325 ŠOŠTANJ Telefon: (063) 882-135 U VčkAL V skladu z določili Statuta in Pravilnika o razvidu del in nalog TOZD Toplotna oskrba, razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge tehničnega vodenja TOZD Toplotna oskrba. Za razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z Zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo strojne smeri — da ima štiri leta izkušenj na področju daljinske oskrbe s toplotno energijo — da ima strokovni izpit Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: DO VEKOS — razpisna komisija TOZD Toplotna oskrba, Koroška 37/b, Titovo Velenje. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: prevzemanje, skladiščenje in izdaja materiala Pogoji: — skrajšan program usmerjenega izobraževanja IV. stopnja — 1 leto delovnih izkušenj v skladiščnem poslovanju — opravljen izpit za viličarja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 60 dni. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO »VEKOS«, Koroška 37/b, Titovo Velenje, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku obiave HLAČE IN MAJICE ZA DRAŽENA IN DRUGE NAŠE KOŠARKARJE - Najboljši jugoslovanski košarkarji so te dni na pripravah v naši dolini. Bivajo v Topolšici in trenirajo v Rdeči dvorani. Po besedah pomočnika zveznega trenerja Janeza Drvariča so zadovoljni z bivanjem v lepem topolškem okolju. V torek je re- prezentanca s trenerjem Dušanom Ivkovičem obiskala našega največjega proizvajalca hlač — Modno konfekcijo Elkroj v Nazarjah. Tu jim je direktor Ivan Kramer na kratko predstavil njihovo delo, košarkarjem so vzeli tudi »mero« za Elkrojeve modne hlače, podarili pa so jim tudi lepe majice. (vos) Trideseta — jubilejna gasilska tombola Dvajset glavnih dobitkov Po mnogih zapletih v zvezi z organizacijo jubilejne prireditve velenjskih gasilcev, 30. gasilske tombole, bo prireditev na starem mestu pri gasilskem domu v Titovem Velenju — to nedeljo s pričetkom ob 14. uri. Poleg lepih dobitkov glavne tombole, bodo med ljubitelje te privlačne igre na srečo razdelili še več sto drugih vrednih dobitkov. Organizator računa z lepim vremenom, saj je bilo dovolj zadreg že v pripravah. Najtežje je bilo »dobiti« tombolski prostor, ker »da v našem mestu ni ustreznih lokacij«. Gotovo je najboljša ta, pri gasilskem domu, vendar pa so bili zadržki zaradi zapore Foitove in Celjske ceste (mimo Rdeče dvorane), ki pa zdaj sploh ne bo v celoti zaprta. Organizator poziva vse ljubitelje iger na srečo, da pridejo na prireditveni prostor pravočasno, da bodo »zavzeli« čim boljši prostor ter parkirali vozila na določenih parkiriščih. Za okrepljene prevoze iz smeri Celja, Žalca, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Slovenj Gradca ter Gorice bodo poskrbeli avtobusni prevozniki s posebnimi prevozi ter okrepljenimi rednimi linijami. No in kaj bi naj »vleklo« na tokratno, menda zadnjo prireditev, s katero si velenjski gasilci pridobivajo nujna sredstva za nabavo tehnične opreme in gasilskih sredstev? Prav gotovo so to štirje avtomobili, med njimi Jugo coral 45, trije avtomobili Zastava 126 P-GL, Gorenjev barvni TV, Vepla-sova jadralna deska, pet »kapitalnih« izdelkov Gorenja, premog, kolesa idr., dovolj privlačni dobitki. Za tombolsko karto (že v predprodaji) je treba odšteti le 2.500.— . Le še MALO sreče, pa bodo nagrade vaše. J. M. GASILSKO DRUŠTVO TITOVO VELENJE PRIREJA V NEDELJO, 19. junija, s pričetkom ob 14. uri pri Gasilskem domu v Žarovi cesti v Titovem Velenju 30. JUBILEJNO GASILSKO TOMBOLO Z BOGATIMI DOBITKI: — osebni avtomobil JUGO Coral 45 — osebni avto Z 126 P — GL — osebni avto Z 126 P — GL — osebni avto Z 126 P — GL — osebni avto Z 126 P — GL — TV Color Gorenje — jadralna deska komplet Veplas — pralni stroj, štedilnik, el. štedilnik, hladilnik, zamrzovalna skirinja — Gorenje — strešno okno Eko — premog 2x5 ton — kolo, moško in žensko — radijski aparat, 2 x gramofon — in še več sto vrednih dobitkov Prireditelj vabi na atraktivno jubilejno tombolo in želi veliko sreče. Tombolske karte po 2.500.— v predprodaji in pred pričetkom tombole. v Gasilsko društvo Titovo Velenje Savinjski gaj Konec tedna drugič »Mozirje nekoč« V petek in soboto bo v Mozirju še posebej pestro in zanimivo. Letos bodo namreč že drugič priredili lani prvič izvedeno turistično in narodopisno prireditev »Mozirje nekoč«, s katero obujajo nekdanje navade in običaje na tem področju. Lanski začetek je veliko obetal in na podlagi izkušenj prve prireditve bodo letos prireditev še obogatili, seveda z jasnim ciljem, da bo prireditev odslej vsako leto. Tako bo v petek proti večeru v Mozirju kviz o poznavanju preteklosti Mozirja, ob 21.30 pa bo na vrsti fantovski večer s petjem podoknic po Mozirju. Osrednja prireditev bo na vrsti v soboto, ko se bo ob 14. uri pričel obhod trških meja, nekoč zelo uveljavljen, pomemben in zanimiv običaj. Zvečer ob 20. uri bodo prireditev sklenili v Savinjskem gaju. Na vrsti bo izvirno poročilo o obhodu trških meja, zaprisegel bo novi trški sodnik, prikazali pa bodo tudi igrane prizore iz preteklosti Mozirja. Ta petek in soboto bo torej Mozirje krajanom in obiskovalcem ponudilo dovolj zanimivosti in prijetnih trenutkov. J- P- Zašiljena peresa v skupnem krogu V Stiskami doma kulture smo se v petek stiskali novinarji in dopisniki, ki pišemo v Naš čas (da bomo bolj govorili tudi v radio se še dogovarjamo). Želeli smo izmenjati — ne izkušnje, ampak pričakovanja. Jasno — pred očmi smo imeli vas. Kako delati, da boste imeli prav vi od nas največ. Da pa ne bi premlevali samo praktičnih reči (kdo spreminja črke in z njimi pomen, kdo krade vejice, kdo predeluje članke, kdo krajša, objaviti: kaj in kje, kdaj gradivo oddati . . .), smo medse povabili tudi dr. Manco Košir, eno vodilnih teoreti(kov)čark novinarskih zvrsti. Iz nje smo želeli izvleči kar največ koristnih napotkov in dobili smo jih. Za nekatere se je sicer izkazalo, da niso direktno prenosljive iz makro na mikro raven, pa nič zato, malo spremenjene so! Nekateri njeni napotki so bili tako realistični in resni, da bi lahko koga v Titovem Velenju še kap, če bi jih uporabili. Naš skup v Stiskami pa je pozdravil tudi prvi mož naše frontne organizacije, Pankrac Seme-čnik. S tem je potrdil, tega smo pa res veseli, da misli in računa na nas. »Večji je pomen družbenih dogajanj, večji je pomen no- vinarstva,« je rekel. »Tako je tudi danes položaj novinarstva v družbi izjemen. Izredna pa je tudi vloga in odgovornost novinarja, ki je neprenosljiva, subjektivna in ne splošna.« Seveda se nismo pozabili pridružiti napredni slovenski javnosti v zadevi Janša, Tasič in Boršt-ner, kar smo tudi napisali, se spodaj podpisali in tudi poslali Odboru za varstvo človekovih pravic. Bilo je resno in prijetno. Že zato (slednje), ker se v takšnem skupu nismo dobili že veliko, veliko let. Pa se bomo odslej večkrat, smo si rekli. Zaradi vas. (mkp) 0 Janši, Borštnerju, Tasiču tudi zdravniki Stališčem Zveze zdravniških društev — Slovenskega zdravniškega društva v zvezi z aretacijami Janše, Borštnerja in Tasiča se pridružujejo tudi zdravniki Zdravniškega društva Velenje. »Na neobičajen način izveden odvzem prostosti Janši, Tasiču in Borštnerju ter vsebina uradnih sporočil kažejo, da so še vedno mogoči postopki, ki so sprti z demokratično zasnovo naše družbe, zato zahtevamo, da se dosledno spoštujejo zakonitosti ter človečanske in druge civilizacijske norme. Skladno z našo poklicno etiko, ki visoko vrednoti vsakega posameznega člana naše družbe opozarjamo, da je ustvarjanje strahu in nesigurnosti med ljudmi znak družbene patologije, kateri se odločno zoperstavlja-mo«, je med drugim zapisano v MILIČNIKI SO ZAPISALI PREHITRO IZZA OVINKA Iz Šoštanja proti Lokovici je peljal 7. junija okoli 12. ure voznik osebnega avtomobila CE 247 856 Peter Lazar, 1969. V nepreglednem ovinku mu je pripeljal nasproti z neprimerno hitrostjo voznik tovornjaka CE 247 834 Vladimir Frankulovič, 1949. Močno je zavrl, vendar ga je na mokrem cestišču zaneslo levo in trčil je v osebni avtomobil. Pri tem se je Peter Lazar lažje telesno poškodoval. NEPREVIDNOST Po pešpoti iz otroškega igrišča je zapeljal na Kopališko cesto 8. junija, malo po 14. uri, mopedist Nirag Muratovič, 1956. Pri tem je spregledal voznika osebnega avtomobila LJ 414 534 Milana Kverha, 1953. Trčil je v njegovo vozilo in se hudo telesno poškodoval. ZANESLO GA JE Voznik osebnega avtomobila NM 137 491 Marko Hodnik, 1964 je vozil 11. junija okrog pol šeste zjutraj po Industrijski cesti v Prelogah. V ostrem desnem ovinku ga je zaneslo in trčil je v nasproti vozečega mopedista Stanka Hrnčiča, 1949 ter ga hudo telesno poškodoval. NENADOMA PRED MOPEDISTA Na Trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju, na križišču s Primorsko cesto, je II. junija malo po 12. uri voznik osebnega avtomobila MB 170-692 Tomaž Robač, 1960 nenadoma zapeljal pred mopedista, Antona Plešnika, 1953. Zbil ga je po cestišču, pri čemer se je ta hudo telesno poškodoval. IZGINILA DENARNICA Rado M. iz Vegradovega samskega doma je prijavil na Postaji milice 6. junija letos, da mu je iz sobe izginila denarnica s 45 tisočaki. Tatu še niso odkrili. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V gostilni Vovk v Plešivcu sta se 6. junija popoldne stepla Za-im M. in Hazim M. Med pretepom sta telesno poškodovala tudi lastnico lokala. Isti večer je v gostišču Cigler v Šoštanju razbijal vinjeni Vladimir F., ki s kršitvami tudi ob intervenciji miličnikov ni prenehal, zato so ga ti pridržali na Postaji milice do istrez-nitve. ŠTEVILNI VLOMI IN TATVINE Tatovi so se v občini Velenje očitno zelo »namnožili«. Miličniki morajo tako obravnavati vse več drobnih, pa tudi malo večjih tatvin. 8. junija je izginilo kolo z motorjem Dragutinu Š. izpred kulturnega doma. Ukradli so ga otroci, ki so jih miličniki odkrili že naslednji dan. V noči na 9. junij je doslej še neznani storilec vlomil v osebni avto Vegrada parkiran na Žarovi cesti. Odnesel je kup orodja in odmontiral nekaj delov vozila. V isti noči je iz osebnega avtomobila Marjana J. iz Šembrica neznanec odnesel denarnico s tujo valuto, iz avtomobila Darje S. z Jenkove ceste pa akumulator. Iz tovornega avtomobila parkiranega na parkirišču ob Koroški cesti pa je te noči izginil hidravlični ventil vreden okoli 500 tisočakov. Vse bolj pogosti so tudi vlomi v avtobuse, kjer tatovi iščejo predvsem kasete z denarjem. Takšna kaseta je izginila tudi iz Izletnikovega avtobusa (v noči na 11. junij) parkiranega na Gorici. V nedeljo, 12. junija je ostal brez kolesa z motorjem tudi Zdenko P. Parkiral ga je pri gostišču Vovk v Plešivcu. stališču ZZD — Slovenskega zdravniškega društva. Zdravniško društvo Velenje pa k tem stališčem predlaga še zahtevo po takojšnji izpustitvi imenovanih iz vojaškega zapora in se jim omogoči ustrezna obram- ba na prostosti s civilnimi odvetniki, skupščini SRS pa predlaga naj takoj sproži postopek za spremembo zakonodaje — Kazenskega zakonika in ustrezna področja ustave tako, da bo civilnim osebam v mirnem času sodilo civilno sodstvo. STOLP JE TU! radio velen ■estvica 1. House of mystic lights/C. C. Catch 2. Get lucky/J. Stewart 3. Heart/Pet shop Boys 4. Theme from s'express/S'express 5. My bed is too big/B. Sistem 6. Be gentle/B. Y. S. M. P. 7. Out of the blue/The smokey hit connection 8. Lovers in the sand/Bad boys blue 9. Every girl and boy/Spagna !0. Got to be certain/Kylie minogue Moj predlog Moj naslov _