854. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 3. maja 1914.^
Leto 111.
m
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže*.
»DAN* izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah )n praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri-logo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike 'stanc „Dan“ s prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo* letno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 15*50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravnistvn.
	
	
	
	j|Bj|
	
L I?? aT	
	W
Telefon številka 118.
::v,
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža"
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*
C	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska uiica št. (f
Popisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pisuia se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po*' w post. — Za odgovor je priložiti znamko. :z
Odgovorni urednik Radivoj Korene. si Past in tisk »Učiteljske Tiskarne". st
K*
Slovensko narodno delavstvo.
Delavci vsi smo, vsak tlela po svoje, žttljava roka, to kras je moža,
skupaj do zmage bojujemo boje. skupaj naj delo nam naše velja.
Mogočno rastejo naše narodne sile. bolj in bolj se m nože, bol) in bolj se dvigajo. Te sile pa ne prihajajo iz našega višjega meščanstva, ki je doslej stalo v prvih vrstah narodnega boja, tudi naše kmečko ljudstvo ne stoji tu v prvih vrstah, ker stoji pod pritiskom nenarodne politike — ampak v prvi vrsti stopa naše narodno delavstvo.
Dogodki, ki so se odigrali letos na dan 1. majnika v Trstu, nam naj-tepše kažejo, kje leži vsa bodoča sila Slovenstva. Slovensko narodno delavstvo v Trstu je s svojim sijajnim »hodom in s svojim impozantnim pohodom po Trstu pokazalo, da je krepko v svoji organizaciji in da je pripravljeno varovati slovenska tla ob Adriji pred vsemi tujimi napadi. Slovensko delavstvo je bilo na tržaških ulicah napadeno od laške faki-naže, toda taki napadi ne bodo uničili naše krepke delavske organizacije ob Adriji: nasprotno pomnožili bodo naše vrste.
Slovensko delavstvo je na dan I. majnika v Trstu pokazalo svojo delavsko in narodno samozavest. Vsi listi prinašalo poročila o tržaških dogodkih —- In povsod moralo prifa-felji in nasprotniki priznati, da je sila slovenske mase ob Adriji nezlomljiva, da se ponosni pohod jugoslovanskega delavstva v boju za njegove pravice ne da več zadržati.
Danes je na vrsti naša Ljubljana, da pokaže svoje sile. Navadili smo
»e zadnje čase. da dajemo drugim prednost in smatramo Ljubljano kot utrujeno mesto, ki potrebuje počitka. Toda vse to izrabljajo naši nasprotniki, ki zbirajo svoje sile. Danes je jasno, da je slovenstvo in napredek naše bele Ljubljane odvisno od naših narodnih delavskih mas. Ljubljana ni mesto visoke buržva-zije, ni mesto kapitalistov. — Ljubljana je mesto srednjega stanu, me-ito — delavstva. Vse to delavstvo te šele seda) združuje in prišel bo čas. ko bo Ljubljana govorila o istih jilovenskih delavskih množicah, o katerih je govorilo Slovenstvo v Trstu.
Ljubljana pa tudi tu ni sama sebi namen: ona je poklicana, da ne živi samo zase, ampak da tvori glavni tabor met! našo severno mejo in med
Trstom. Tega se moramo vedno zavedati. Narodne organizacije našega delavstva morajo dobiti v Ljubljani svoje središče. Od tu moramo organizirati moč slovenskega delavstva na gorenjsko in dolenjsko stran, preko Ljubljane gre pot na štajersko (Litija, Zagorje. Trbovlje. Hrastnik), združiti je treba slovensko delavsko moč v Celju — v vseh krajih po Spod. Štajerskem, tja do Maribora, kjer je že zasnovan prvi začetek za nadaljno organizacijo.
Slovenski delavci! Slovenci! 1. maj leta 1914 je zopet sijajno pokazal moč organiziranega narodnega slovenskega delavstva v Trstu. Pridružite se krepki slov. delavski narodni armadi, stopajte z njo skupaj na boi za svoje delavske in narodne pravice!
Lahi o Jugoslovanih.
Gorica, 28. mal. travna.
Odkar so uvideli Lahi, da Jugoslovani resno nastopajo za svoje zgodovinske in narodne pravice, so začeli odprto klicati na pomoč svoje brate v kraljestvu, ki so sprejeli njihov klic z navdušenjem in proglasili boj na nož za ohranitev »latinskega« plemena v avstrijskem Primorju. Celo v rimski zbornici se je razpravljalo o avstrijskih notranjih zadevah in razni poslanci so vložili interpelacije na laško vlado glede Lahov na jugoslovanskem ozemlju, kakor da bi šlo za pokrajine laškega kraljestva.
Pred in med opatijskim sestankom je poživljalo italijansko narodno Časopisja ministra Di San Oiuliana, naj zahteva od avstrijske vlade, da ista nastopi proti Jugoslovanom,' ki nameravajo uničiti »rimske potomce«, nakar bi zadali smrtni udarec Avstriji. Laški minister naj bi krat-komalo. zahteval o Avstrije, da pomaga Lahom udejstvovati njihove težnje po odrešenju pod savojsko zvezdo! Kajti, kakor hitro so uničeni Jugoslovani v narodnem in gospodarskem oziru, je odprta pot laški iredenti. Avstrija bi mogla braniti Adrijo le z oboroženo silo, predvsem seveda s svojini vojnim bro-dovjem. V slučaju poraza, bi se zgodilo, kar so pripravljali dalmatinski Lahi pred bitko pri Visu. Usodepolne bi bile posledice za Avstrijo, ako bi scv ravnal naš zunanji minister po laskili »prijateljskih« nasvetih.
Sam Barzilai, poslanec rimskega parlamenta, katerega povzdigujejo avstrijski Lahi v tretja nebesa, je napisal v »Rivisti Contemporanea« članek o opatijskem sestanku, kjer sc sklicuje na neke besede Di San Giulianove, da je minula za Italijo popustljiva politika. Barzilai pravi, da se norčuje Avstrija iz Lahov, ker
LISTEK.
M. ZEVAKO!
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine (Dalje.)
x-f plemen,« ie Povzela in se osr-cna toliko, da ga je prijela za roko. Vztrepetal je ob tem dotiku... »Klemen, vrnili ste se torej k meni... Sklonili ste se k moji nesreči... kruta je... Glejte, še en zgled... ali veste, kaj zahteva od mene maršal Danvilski?...«
Prepadenost se je izrazila v menihovih očeh.
Strast je vrela v njem ob dotiku njene tople, mehke roke.
Zajecljal je, kakor da ni slišal njenih besed:
»Prišel sem vam ponudit kupčijo.«
»Kupčijo?« je dejala ona z glasom, ki je bil mahoma spet hladan. Pozornost in strah sta se zbudila v njej, ko je zaslutila resničnost.
Menih je pomišljal.
Reči mu je bilo:
»Bodi še enkrat moja, pa Ti vrnem pismo!
Te besede so mu brnele v glavi, a ni se mogel odločiti, da bi jih izustil. Ali mu je branilo čuvstvo sramu? Ali se je zavedal sramotnosti predloga, ki mu je bU na jeziku?!
Gotovo da!... Saj, kdor se je količkaj zanimal za značaj tega moža, mora vedeti, da ni bil nizke duše.
Toda branil mu je tudi razlog, ki je bil še močnejši.
Panigarola je čutil, da se ne more rešiti Alisine oblasti in da je bil njegov beg v samostan brezuspešen poizkus! To, česar si je želel on, ni bila ena sama noč ljubezni...
Bila je vsa ljubezen Alisinega srca!
»Kupčijo?« je povzela vohunka. »Kakšno kupčijo?... Govorite! «
»Ali sem rekel kupčijo?« je zajecljal menih. »Odpustite mi izraz — tako zmeden sem ... Glava mi je polna stvari, ki bi vam jih hotel povedati ... ves nesrečen sem, Alisa.«
Nenadna misel je zasijala v noč njegove ljubezni ter mu postala zvezda vodnica. Črte njegovega obraza so se pomirile, zbeganost in izgubljenost je izginila z njih.
In z vednostjo, navdajajočo ga z novim upom, je povzel:
»Alisa, videl sem najinega otroka ... prav danes sem ga videl.«
Mlada ženska se je zdrznila in prebledela v nenadni zmedi:
»Mojega otroka!« je zamrmrala zamolklo. »Kje je?« Oh, povejte mi. In ker se mi vidite manj neusmiljeni, privoščite mi vsaj tolažbo, da smem objeti bitjice, ki sem ga imela že za mrtvo...«
»Saj sem vam povedal: vzgajajo ga v samostanu ...«
jim samo obljublja univerzo, v resnici pa se boji Jugoslovanov, katerim gre na roko. Omenja revoltelske dogodke in reško bombo ter se toži radi »preganjanja« dalmatinskih Lahov. Končno pravi, da Lahi ne smatrajo Avstrije kot zaveznico, pač pa pričakujejo od nje koristi, ki jih mora vračati Avstrija v zahvalo za «la-ško prijateljstvo«.
Opatijski sestanek se je vršil, a ni ustregel laškim željam. Lahi so izgubili zaupanje v svojega ministra, kateremu očitajo popustljivost in še marsikaj druzega. Lahi so strašno jezni, da je privolil San Giuliano, da se je vršil sestanek na jugoslovanski zemlji, in še posebej na hrvatskih tleh in da je pripustil hrvatski pozdrav. Kakor, da bi bilo ostalo ozemlje v avstrijskem Primorju laško! Lahi se bodo morali pač kmalu privaditi avstrijski jugoslovanski pokrajini ob Adriji.
Sploh govorijo Lahi o Jugoslovanih kakor o sužnjih in o jugoslovanski zemlji kakor o pokrajini laškega kraljestva, oziroma stare be-nečanske republike. Istrski Lahi še dandanes ločijo Istro v beneško in cesarsko Istro. Beneška Istra je ob zahodni jadranski obali, kjer so znana laška gnezda, in sega približno do sredine sedanje Istre. Drugod prebivajo po njihovem mnenju Uskoki in hrvaški kmetje, katere je beneška republika poklicala v deželo, da obdelujejo polje. Zato ne smatrajo istrski Lahi nobenega hrvaškega meščana za »borgeza«, ampak za tujca, oziroma gosta.
Tako mislijo istrski Lahi in tako stoji zapisano v laški zgodovini istr-skh mest! Tako se uči njihova mladina v šolah in tako se podučuje v vseh laških šolskih zavodih, bodisi v Avstriji bodisi v Italiji! Po nekaterih mestih v Istri stoji poleg bene-čanskega leva napis: v spornih na obrambo pred sovražnim navalom priseljenega tujca! Vse to pa se godi v jugoslovanski Istri pod avstrijsko vlado!
Ni zadosti, da prinaša laško časopisje dan za dnevom sovražne napade na Jugoslovane, ampak so preskrbeli »laški rodoljubi« za razna predavanja po Italiji, kjer se govori o jugoslovanski nevarnosti in zatiranju »latinskega plemena« v Avstriji. V Benetkah je sramotil Federzoni Jugoslovane in Avstrijo v Milanu pa neki Ernesto Vercesi. Zadnji je tožil, da je laška kultura v nevarnosti, ker jo misli uničit tuje hribovsko pleme, katero podpira avstrijska vlada z zlatom in orožjem. V celem predavanju ni bilo niti trohice resnice, ampak samo hujskanje in sramotenje Jugoslovanov.
Jugoslovani smo postali kar čez noč nevarni in vse se nas boji. Kdor se le površno zanima za sovražnike jugoslovanskega gibanja, mora priz-
»Pariških samostanov je brez števila in zaprti so kakor trdnjave,« je povzela ona trpko. »Ako se mislite zadovoljiti s tem pojasnilom, je isto, kakor če bi me bili prišli namenoma trpinčit... Poveste mi.mahoma, da mi sin živi, nato pravite: Videl sem ga! — Kje? — V samostanu! — Zdaj pa išči, mati! Ako je vzdrhtela globoko v tebi struna materinstva, ako se je pridružila tolikim drugim še ta nova bol: vedeti, da je tvoj sinko živ, ti pa ga ne boš videla nikoli — kaj zato! Išči ga! Pojdi od samostana do samostana, trkaj na vrata, izza katerih ti bodo odgovarjali odurni meniški obrazi, da ne vedo, koga misliš! In kadar bo konec te zasme-hovalne poti od samostana do samostana, od grobnice do grobnice, kadar prelezeš Pariz, kakor prehodi človek pokopališče, takrat te pride oče, dični, pošteni oče še zasmehovat in ti poreče nedvomno, da si iskala slabo! Ah, gospod, oni večer ste udarili samo ljubimko, bili ste samo okrutni; nocoj pa žalite mater — ostudni ste nocoj!...«
»Ali morda v resnici ljubi svojega otroka?« se je vprašal menih in se zdrznil v globoki radosti.
Počasi je povzel:
»Videl sem ga danes, Alisa. In veste, kaj mi je dejal? Vprašal me je, zakaj imajo vsi drugi otroci očeta, on pa ga njma...«
Alisa je planila kvišku.
Kriknila je z gnevom in ljubosumnostjo:
Kako si koroški neineurji predstavljajo
„Koroški dan".
„A11 heil! Od kod pa?* „„Iz Beljaka. A vi?** Iz Celovca.*
v n
To smo res pravi nemški pauri.
nati, da so Lahi že zgrešili svojo pot do narodnega obstoja v avstrijski Jugoslaviji. Njihova zveza z Nemci pa jih naravnost tira v prepad. Zato morajo biti Jugoslovani složni in vztrajni, da čim preje pridejo do svojih pravic na svoji zemlji. Mi ne odrekamo Lahom pravice do njihove narodnosti, ampak zahtevamo svoje lastne pravice, katere nam mora dati pravična Avstrija. 'Jugoslovani še nikdar niso nastopili proti habsburški dinastiji in pravični Avstriji, in zato pTičakujejo od nje pomoči proti sovražniku matere Jugoslavije, ki je obenem sovražnik Habsburga in njegove države.
Jugoslovani sc zanašamo na svojo narodno moč in moralno silo, s katero hočemo varovati našo zemljo, ki nam gre po avstr. drž. zakonih
———f—i ——— m—»i. inimnniiuii
Slovenska zemlja.
IZ ŠTEVERJANA.
Cisto kakor po navadi zopet stopimo pred vas, kar bi vi imeli radi. vam prinese »Novi Čas«.
Našim klerikalnim čukom in tamburašem žilica ne da miru. Ker je »Dan« pred enim mesecem prinesel dva dopisa iz Števerjana, so ti
Danes priloga »BODEČA NEŽA".
klerikalni mogotci žugali nekemu naročniku »Dneva« s tepežem. Sedaj pa je prinesel »Novostrujar« piškav dopis, da nekdo pisari v »Dnevu« in da naj se ne poslužuje takih časopi* sov, ki vodijo v Albanijo. Mi, čita« telji »Dneva«, lahko z mirno vestjo rečemo, da je časopis »Dan« pravi slovenski narodni dnevnik, ki nas brani proti sovražnikom, ki na nas preže. Zato bi ga morala imeti vsaka mestna in vaška gostilna in vsaka narodna slovenska hiša. Vi pa, brez-narodni čukiči, pišite kar hočete v svojem »Novem Času«, ker to je pravi list za vas, po oliki in sovra-štvu ste si drug drugemu podobni. Nas in naše časopisje pustite pri miT ru. Sramota je, če človek vsled »vere« ne zna druzega, kakor delati — sovraštvo. Nekega tamburaša opozarjamo, naj se bolj dostojno vede, sicer ga bomo odlikovali z »Bodečo Nežo«. Več mladeničev.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
»In vi ste prenesli to vprašanje, ne da bi vam počilo srce? Poslušali ste takšne besede iz ust svojega otroka, ne da bi ga bili potegnili k sebi, v svoje naročje, in mu zaklicali: Oh, sinko, tvoj oče sem jaz!... O menih, menih, ki ste! Marki de Panigarola, mislila sem izprva, da ste oblekli samo meniško haljo; zdaj vidim, da ste si vzeli tudi meniško srce!«
»Ni mc vprašal samo tega,« je povzel menih s strahotnim glasom, polnim dozdevnega pokoja. »Vprašal me je tudi, zakaj nima matere!... In kolnem se vam, strašno je bilo slišati otroka, ko mi jc dejal: jaz sem sam, čisto sam; jaz nimam matere. Srce mi je trgala njegova tožba ...«
Alisa je vila roke. Razumela je zdaj, ali vsaj mislila je, da razume!
Ta sin je bil maščevanje, ki si ga je hranil njen prvi ljubimec!
Njega hoče zdaj postaviti v njeno življenje, da jo bo preganjal z dvojno muko ...
Nocoj ji je povedal, da kliče otrok svojo mater ... pokazal ji ga je žalostnega, samega, zapuščenega. Drugič pride s povestjo o sinkovih solzah in obupu ... nazadnje ji pove, da umira malček, izpodjeden po žalosti ...
Da! Takšen jc moral biti menihov peklenski načrt; iii po muki, katero je čula v tem trenotku, je mogla presoditi, da mu podleže gotovo.
»Zamislil sem se nad tem otrokom,« je nadaljeval menih zdajci.
»Resnica je, Alisa, da sem vam namenjal strašno maščevanje, toda vprašati sem moral, ali je moja pravica, udariti tudi otroka, da zadenem, vas. Naj sem postal Še takšen menih, nekaj markija, ki ste ga poznali svoje dni, je vendar ostalo v meni... In vi veste, kako sočuten je bil marki !j Morda ga vodi sočutje tudi zdaj.., zakaj prišel je, da vam zakliče: Ali-: sa, ali hočete videti svojega sina.., najinega sina!«
Alisa je sklenila roke.
»Oh, če bi storili to!... Odpustite mi, Klemen; pravkar sem bila pretrda... prenaglila sem sc ... zdi se mi zares, da sem postala zlobna od tolikšnega trpljenja... Končano je ... Ah, Klemen, ako mi dovolite videti mojega sina... potem porečem ...«
»Kaj porečete?« je vpraša! menih hlastno.
»Porečem, da ste svetnik in da vas bom častila do svoje smrti, kakor časte svetnike!« je rekla Ališa,
Menih je povesil glavo v mračnem razočaranju.
»Svetnik!« je zamrmrala trpko. »Saj res, to je vse, kar smem zdaj še upati in želeti!«
»Kaj mislite s temi besedami, Klemen? Rotim vas, govorite jasno.
I rudna sem, strašno me je utrudila iskanje temnih inisli ljudi, ki govore z mano... Ah, kako bi mi odleglo, da slišim vsaj enkrat človeka, ki bi mi povedal to, kar misli!«
(Daile.)
Štajersko.
Metamorfoze. Pri nas na Štajerskem imamo kar dve vrsti rone-gatov med narodnimi odp:	ki:
prva kurioziteta so navadni i\me-gatje, t. pr. oni, ki so postali iz Slovencev »Nenici« in druga še večja kurioziteta so oni iz Slovencev nastali Nemci, ki že v zrelejši moški dobi zapuste ncmškonacionalno strujo in prehajajo na vse zadnje v — vsenemški tabor. V to svrho ljudi spadajo oni ponemčenci, ki so se naveličali proč-avstrijskega tajnega dela v nemško-nacionalnih vrstah. So to oni, ki vedo, da smejo v ljubi Avstriji delati za Prusijo javno, ne da bi bili izpostavljeni oblastvenemu zasledovanju ... 7e pred dnevi, takrat, ko je nastala govorica o nadomestnih državnozborskih volitvah, smo omenili, da je n. pr. mariborski nemški odvetnik dr. Mravlagg v zadnji dobi iskal stikov z Vsenemci, kar se mu je že tudi precej posrečilo. Iz drugega vira pa se nam še poroča, da je baje nemški odvetnik dr. Mravlagg sploh prestopil —,v vsenemški tabor. Mož sicer pravi, da ni več politično delaven, vendar to ne odgovarja resnici. Mravlaggov mariborski slučaj pa za bodoče — vsaj tako se nam od raznih strani zagotavlja, — ne bo ostal osamljen. Smemo torej v kratkem pričakovati, da bo renegatstvo našlo svoj compara-tiv. Renegatcm se hoče postati — renegati...
SOOIetnica ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvetskem polju se ponovi dne 10. maja v Narodnem domu v Mariboru popoldne ob pol 4. Ta narodna svečanost predočuje ono dobo, ko je bil ves slovenski rod še svoboden in je imel svojo svobodo tudi na zunaj uveljavljati. Dolgo je že od takrat, tako dolgo, da zveni vse skupaj že kot kakšna lepa narodna bajka. V slovenskem narodu pa se zopet pričenja dvigati narodna zavest; narod hoče zopet imeti vsaj nekaj narodne prostosti. Pogled na to, kar smo imeli pred 500 leti, naj nas vzpodbuja in krepi za nadaljna prizadevanja. — Na vsporedu II. slavlja sta zopet »Knez Volku n« in »Tugomer«, poleg Slavnostnega govora, glasbenih in pevskih točk. — Predprodaja vstopnic je pri trgovcu g. Vilko Weixlu, Maribor, Glavni trg štev. 22. — Cene Sedežem so: fotelji K 2:50, od I. do IV. vrste K 2. od V. do VII. K 1:50 m od VIII. do XU. K 1; stojišča v parterju 80 vin., dijaki in vojaki 40 vin. Bedeži na galeriji 80 vin., stojišča »O vin. Cene so torej znižane in obisk Vsakomur omogočen.
Mariborski nemški cvetlični dan. Danes, v nedeljo, dne 3. t. tu. prirede Itemčurji v mestnem »starem parku« Svoj cvetlični korzo. Upamo, da se ga Slovenci ne bodo udeležili. — V petkovem »Dnevu« smo javili zagotovilo, da na gimnaziji ni bil izdan drkular za udeležbo dijakov. Informirali smo se naknadno in zagotovilo se nas je z resnostjo, da prva Maša tozadevna notica docela odgovarja resnici. Če o cirkularju ni bil poučen ves profesorski zbor — ni haša krivda . . .!
Mislinje pri Sloven. Gradcu. STežka nesreča.) Dne 22. aprila se je peljal ekonom A. Jaz na stroju tnajhne elektr. železnice za odvažale lesa od dela domu. Več delavk je prisedlo. Ker pa so bili tiri mokri. Je ves tren pričel drseti. Troje de-
BRANKO:
„lzgubljeni sin“.
Te dni je M. Reinhardt uprizoril
V cirkusu Busch v Pratru W. Schmit-bonnovo legendo »Izgubljeni sin«, Delo samo na sebi je zelo pesniško In Ima par krasnih mest. posebno v dialogih. Prosto po evangeliju z Lu-keža (pogl. 15., 11.—32.) nam pesnik slika, kako hrepeni preprosti kmetski sin po Jeruzalemu, kako propade
V velikomestnem blatu duševno in telesno in si zopet želi na kmete do-tnov. Ko se končno vrne, ga zaničuje starejši brat in tudi rnati se obrača od njega. Edino oče spozna sinov kes in mu velikodušno odpusti »vse zmote in pregrehe. — Kakor rečeno, Je ta svetopisemska legenda nežno in fino delo, ki bi le v kakem Intimnem umetniškem gledališču prišla do prave veljave. Ko ga je pa 'Reinhardt z velikim pompom uprizo-iril, se je kljub ženijalni uprizoritvi opazilo, da je režiser pesnika prevpil, ga na nekaterih mestih celo za-ftajil in ignoriral. Pa tudi v splošnem (Reinhardtov letošnji poset na Dunaju ni imel pravega uspeha. Dunaj-Ičani, ki so videli »Edipa«, »Jeder-manna« in »Mirakel«, so pričakovali, 'da jih to pot Reinhardt iznenadi s kako novostjo. Toda kako razočaranje! Same stare, že stokrat obrabljene stvari; mistična, razlagajoča muzika, razkošna svetlobna igra.
lavk je skočilo raz stroja in se nevarno pobilo.
Celje. Nemci so zelo pridno na delu za razširjanje germanizacije v celjski okolici. Vsako nedeljo jih lahko vidite na Ostrožnem, Trnovljah itd. Slovencev pa ni nikjer. Poživljamo te, slovenska mladina, da ob nedeljah greš na deželo in delaš za našo slovensko stvar.
Celje. Raznim celjskim pobalinom ni po volji, da se pozdravljajo slovenski dijaki s klicom »Na zdar«, zato jih razni hujskači nahrulijo z »Windiscbarji« itd., da celo napadajo jih s palicami. A naša mestna policija vse to mirno gleda.
Celje. Po raznih -nemških trgovinah delijo med kmetsko ljudstvo ptjuskega »Štajerca«. Slovenski kmetje in slovenski kmečki fantje, ako vain pa bodo ponudili ptujsko cunjo, ne jemljite je!
Na naslov zbor. povelj-nišfva v Gradcu in čeških delegatov v Budimpešti.
Maribor, 28. aprila.
7q opetovauo se je slovensko časopisje obrnilo na naslov merodajnih vojaških oblastnij v Gradcu in Mariboru, radi krutega postopanja nekaternikov-šaržev z vojaki prostaki pijonirskega bataljona v Mariboru. Doslej je bila vsaka taka pritožba očividno — brezuspešna, kajti, z omenjenimi vojaki se prej ko slej postopa z isto surovostjo, kot se je postopalo do takrat, ko smo prišli s prvimi pritožbami.
Na pijonirskem vežbališču ob Dravi — od Melja proti St. Petru pri Mariboru — so izpostavljeni pijonirji — tudi ob navzočnosti častnikov — naravnost krivičnemu ravnanju od strani šaržev. Videlo se je šarže, ki so z debelo vrvjo pretepali vojake; videlo se je šarže, ki so pozvali vo-jaka-prostaka, da se je postavil v »pozor« radi nekega pogreška, kar je pri vojaku-novincu neizogibno, in ga za kazen polili z vodo tako, da mu je tekla preko glave za tilnik in po. životu; to se je zgodilo v še dokai mrzlem času, sredi in med sredo meseca marca, in se dogaja še sedaj; videlo se je že v mnogih slučajih, da se je novince pri veslanju za malenkost polivalo za kazen z vodo; videlo se je tudi, ko se je vojaka-novinca pri telovadbi, dasi je očividno trpel ln šepal z eno nogo, simo, on je sunka! preko d roga. Videlo pa se je še celo vrsto drugih slučajev, za kar so priče na razpolago!
V tem bataljonu so nele Srbi, Hrvati in Mažari, marveč so tudi Čehi. Prvih je baje celo malo.
Ker se nam zdi skrajni čas, da se preneha s tem surovim ravnanjem z moštvom c. kr. avstrijske armade, vprašamo slavno c. in kr. zborno poveljstvo v Gradcu:	Kaj namerava
ukreniti, da se temu mučenju pride nemudoma v okom in prepreči za bodoče?!
Hkratu se obračamo do slav. češkega časopisja s prošnjo za ponatis teh vrst in s prošnjo do čeških delegatov, da posvetijo tej zadevi na pristojnem mestu vso svojo pozornost.
Merodajnim vojaškim krogom pa še priporočamo, da skrbe za drugačno vzgojo v armadi.
Očividci.
valovanje 'množice, sijajni balet in histerični vzkliki solistov. Posebno prizori z množicami so poponoma odpovedali, videlo se je celo, kako se režiser trudi in poti, zaželenega uspeha pa le ni hotelo biti. na nekaterih mestih prehaja njegov način izražanja naravnost v maniro, še večkrat pa v ironijo. Najtrdovrat-nejši pristaš »gledališča petih tisoč« se je moral ob tej priliki prepričati, da smo še daleč od zaželjenega cilja in da je bila cela uprizoritev kljub temu, da je režiral »kralj režiserjev« in da so igrali najboljši berlinski igralci (A. Moissi!) brez trajne vrednosti. Še inedfaza se ne more imenovati in za razvoj režije še od-daleč ni toliko doprinesla kakor »Edip« in dr.
Oglejmo si tedaj nekatere njene zanimivosti 1 V sceneriji prvega dejanja nam hoče režiser označiti kmetski dvor na Jutroveui. Hiša s tremi vhodi, dva mala okenca, stop-njice peljejo na ravno streho, nad njo v ozadju prav malo gričevja in jasno solnčno nebo. Pred hišo na dvorišču vodnjak na vreteno. Hiša leži na gori ob cesti in tujec mora priti do nje čez streho po stopnjicah pred vrata. — Med prvim in drugim dejanjem je pet minut odmora: v cirkusu je terna, godba igra napol glasno in na pozorišču se vidi. kako se premika mravljišče ljudi, sence tekajo sem in tja in ko se scena razsvetli. občudujete krasni Jeruzalem;
Majniška proslava 1914.
V nedeljo, dne 3. majnika
ob 10. uri dopoldne
velik javen shod
v veliki dvorani »Mestnega doma“.
Govorijo drž. in dež. poslanec dr. VI. Ravnihar, dež. posl. Adolf Ribnikar in zastopnik »Zveze jugoslovanskih železničarjev Iv. Škrjanc iz Trsta.
Slovenci! Slovenski delavci in uslužbenci vseh strok, udeležile se shoda polnoštevilno!
Popoldne ob 4. url
velika
ljudska veselica
v hotelu Tivoli.
Spored: godba, petje, komični nastopi, srečolov, šaljiva pošta in ples.
Vstopnina za osebo 40 vinarjev.
Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
III. slovenski vsesokol-ski zlet v Ljubljani 1914.
Finančni odsek.
Kakor vsi odseki, tako tudi finančni odsek zbira in prpravlja vse. da bo končni gmotni uspeh zletu zagotovljen. — V par dneh se začnejo razprodajati zletni znaki. Razprodajo je prevzela — kakor že objavljeno — Ljubljnska kreditna banka, za Češko, Moravsko in Slezijo pa banka »Bohemia« v Pragi. Legitimacija stane 6 K in jo lahko kupi vsakdo, bodisi član ali nečlan. Člani iniaio posebne ugodnosti, katere so bile že nznanjene, poleg teh pa tudi pravico do brezplačnega skupnega prenočišča vse slavnostne dni. Za člane izda finančni odbor v svrho kontrole jubilejne legitimacije; te legitimacije morejo dobiti le člani sokolskih društev in dolžnost posameznih društvenih’ odborov bo, da skrbe za to, da ne pridejo nepoklicanim v roke.
V kratkem se bodo začeli razprodajati tudi mali zletni znaki, ki
imajo obliko zletne legitimacije. Ti znak! proo»l*n se v>o<io po on vnr.
Opozarjamo bratska društva na te znake zlasti še radi tega, ker se bodo o priliki zleta pojavili nmogi vrednostni predmeti, ki se bodo ponujali kot spomin na zlet. Slov. Sok. Zveza je založila edino te znake, ki bodo najlepši spomin na zlet in radi tega ne kupujte drugih. Razen tega je dal slavnostni odbor bratu M. Krapešu dovoljenje, da založi še sam dva znaka in radi tega priporočamo bratskim društvom, da se na to ozirajo in opozore svoje članstvo.
Finančni odsek založi tudi sokolski kolek, ki izide v kratkem. Kolek bo delo slkarja Vavpotiča. Bratje skrbite za to, da se kolek razširi po vseh krajih. Vsako pismo bodi kole-kovano s sokolskim kolekom! Kolek stane 2 vinarja. — Umetniške plakate se je razposlalo po vseh pokrajinah. Posamezni plakat stane 3 K-Prilepite plakate na vidnih mestih.
večer je in mesto je iluminirano prav po orijentalskem okusu. Kako je to mogoče brez vrtiljaka, brez vzdigov, brez kulis, brez zagrinjala in vse to v petih minutah? Dva stranska vhoda masivne kmetske hiše iz prvega dejanja sta zakrita s stenami meščanske palače, srednji vhod se razdeli in se pretvori v sobo antične hiše, v ozadju, tam kjer je bilo prej gričevje in nebo, so mnogobrojne male kulise, tisoč hiš, zidov in stolpičev se vidi, tisoč oken in vrat je razsvetljenih in gledalcu se zdi, da gleda ozadje božičnih jaslic in takoj ugane. da je to Jeruzalem v orijeutal-skih živih barvah. Preprostemu vodnjaku so vzeli pokrov in vreteno in na njegovem mestu občudujete antični bassin. Okroginokrog^ njega, kjer so v prvem dejanju ležala ru-java tla kmetskega dvorišča, je razpet živordeč žamet: pravi antični atrium. Vse to v petih minutah, brez zagrinjala! — Zanimivo je tudi. kako je režiser označil značaje posameznih oseb samo z glasom: sin -- junak ima lepozveneč tenor, mati skriva v glasu vso materinsko naravo, očetovo ljubezen in velikodušnost oznanja umirjena in mehka iz-varjava, surovi brat govori v grmečem baritonu, pastirji in hlapci se dero v hreščečih inartikuliranih klicih, velikomestna dovodnica govori medeno, njena sladka hčerka cvileče, judovski juvelir suho in strupeno itd. Tolike preciznosti v. barvi
Finančni odsek izda v kratkem umetno izdelane diplome, ki naj bi v spomin na jubilejno leto slovenskega Sokolstva krasile vsako narodno hišo. Ko izide, obvestimo javnost.
Bratje! Leto 1913 je bilo jubilejno leto slovenskega Sokolstva, ker nam pa ni bilo mogoče dostojno proslaviti naš jubilej lansko leto, je naša dolžnost, da ga proslavimo letos tem veličastneje. Naj bo naš zlet mogočna manifestacija sokolske ideje in zaeno najlepša proslava 50letnega dela.
Stroški za zlet rastejo od dne do dne in skrbeti moramo, da jih krijemo z raznimi dohodki. Moramo računati na podporo najširših narodnih krogov. Mnogo je pri nas društev in klubov, v katerih se zbira za narodne namene. Obračamo se sedaj, bratje in sestre, do vas ter vas poživljamo, da se ob vsaki priliki spominjate III. slovenskega vse-sokolskega zleta ter zbirate za zletni sklad. — Bratje, ki ste člani mestnih zastopov in odborov posojilnic, skrbite v teh korporacijah za podpore za zletni fond — dobrodošel tudi najmanjši dar.
Naročajte sokolske razglednice ter skrbite za to. da se jih bo dobilo v vsaki trgovini in gostilni. Pazite na konkurenco! Kupujte samo razglednice, ki jih je založila Slovenska Sokolska Zveza.
Razglednice se naročajo pri finančnem odseku za III. slovenski vsesokoskl zlet.
Dnevni pregled.
Govori ministrov v delegacijah.
Te dni smo se že obširneje pečali z govori, ki jih je imel minister Berchtold, predsednik grof Sylva Tarouca in nadvojvoda Franc Ferdinand v delegacijah. Opozorili smo na to, da si ti govori v bistvenih točkah nasprotujejo: med tem, ko je eden bojevit, je drug kakor golobček. Med tem, ko prvi vidi rožice, vidi drugi trnje. Strinjajo se le vsi v hozani na Albanijo. Nič boljši tudi ni »ekspoze« voznega ministra Kro-batina, ki zahteva s par frazami 600 milijonov kron. Par fraz in to se označi kot »ekspoze« in delegati ploskajo. Stvar je ta: delegacije so same krive, če se pred njimi takšne neresne stvari dogajajo. Mesto, da bi se smatrale za najvišjo ustavno inštanco, se smatrajo in se puste smatrati za glasovalni aparat, ki je
lormirino potrnben •« nbwrintl»tlCm
skomine avstro-ogrskih vlad".
Izpred kazenskega senata v Celovcu. Kakor smo svojim čitateljem že na kratko poročali, je stal predvčerajšnjem pred celovškim kazenskim senatom splitski župan Kotali-nič in njegov tajnik. Kotalinič je bil na podlagi »mavšetnih« zapiskov policijskega komisarja Peršiča, ki je trdil, da je župan Kotalinič govoril, da bodo Srbi prišli osvoboditi tudi nas, ovaden. Kar je bilo prič — oficirjev, so trdile, da je manife-stacija bila protidiuastična. Zato ker se je slavila zmaga križa nad polmesecem. Ostale priče so izpovedovale, da inkriminiranih besed ni nihče slišal in da je komisar Peršič šele po shodu hodit okolo ljudi in jih spraševal kaj je Kotalinič govoril. Obtoženca je zagovarjal ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar. Celovški kazenski senaf je po kratkem posvetovanju obtoženca obtožbe opro-
glasov se ne opazi na nobenem dunajskem gledišču. Kostumi so vsi v živih bojah, prave svetopisemske slike, n. pr. pastirji so pokriti samo po truplu s kožami, sicer so goli, ple-salke v Jeruzalemu napol nage itd.
Brez dvoma je bil najlepše naslikan zadnji prizor, ki nam kaže vrnitev izgubljenega sina. Jutro. Takoj skoči do okna, pogleda v hišo in nehote zakriči; »Mati! . . .« Brat ga prvi zapazi, ga zaničuje in spodi od hiše. Sestradan in onemogel se splazi do hlevov na drugi strani dvora. Cez nekaj časa pride iz sobe oče in za njim mati. Hlapec jima pride preplašen povedat, kako nek tuj siromak v svinjaku ie hrano iz svinjskega korita. Oče mu takoj vzame svetilko iz rok in hoče iti pogledat. Pa sredi pota se naglo obrne, kakor da se je nečesa spomnil, nekaj groznega se je dogodilo in on prosi ženo, naj gre ona. Tudi ta se dolgo časa ne more odločiti, naposled pa zajoka, gre v sobo po živež in hiti med ihtenjem s hlapcem do svinjaka. Oče čaka nestrpno na pragu. Vse je tiho. Naenkrat pa se začuje od one strani obupen klic matere, kakor meč je presunil ozračje, blazno vpitje se sliši dvakrat, Zopet vse tiho. Takrat prineseta mati in hlapec napol mrtvega sina pred hišo. Ta razdelitev pavz, jok in pričakovanje, slutnja in obup je slikan naravnost klasično. Sin se zgrudi na pragu pred očetovimi nogami hlapci in dekle, oa- -
sni..To je že drugi slučaj, kar je celovški kazenski senat sodil dalmatin-skegaobtoženca in oprostil.
Kaj zahtevajo Nemci? V včerajšnjem »šuftenblatu« beremo, da je nemško društvo za Maribor in okolico sprejelo sledeči sklep: »Na nemškem zenskem učiteljišču v Mariboru nastopa v zadnjem času neki slovanski profesor proti nemškim deklicam. Odločno napačno je, da naše nemške otroke, posebno’ bodoče učiteljice, poučuje Slovenec. Nemško društvo bo to zadevo zasledovalo in storilo primerne korake, da nadaljne nastope prepreči —< oziroma deiovalo na to, da se ta profesor odstavi. Tako govori torej »nemško društvo« v Mariboru. Ali ste že slišali, da je kdaj kako slovensko društvo kaj takega sklenilo? Ali ne vzgaja naših otrok ducate nemških profesorjev, ki ob vsaki priliki pokažejo svojo niržnjo do Slovenstva. Značilno pri vsem tem ie, da nemško društvo kratkomaio izjavlja, da bo poskrbelo, da se profesor odstavi. Tako oblast imajo nemška društva?
Militarizlranje Bosne. Sarajevski »Narod« poroča, da je bosanski deželni šef začel militarizirati finančno stražo v Bosni in Hercegovini in sicer na ta način, da imenuje za uradnike — oficirje. Dalje poroča zgoraj imenovani list, da se hoče baje militarizirati tudi bosanske železnice in zato še do sedaj ni bil sankcioniran nov zakon o uradnem jeziku, ker ako se železnice milita-rizirajo, bo na njih, seveda, vse nemško. Militarizirati pa hočejo v Bosni finančno stražo in železnice baje zato, ker deželni šef Patriorek ne zaupa domačinom. Patriorek torej domačinom ne zaupa, zahteva pa, da bi domačini njemu zaupali! Toliko let je že potelklo od okupacije Bosne in Hercegovine in na Dunaju še vedno niso na jasnem, kaka oblika vladanja bi bila potrebna tam. Prave oblike pa menda nikdar ne najdejo, ker jim ni do tega, da bi bilo prebivalstvo v anektiranih deželah zadovoljno, oni hočejo samo to, da bi se to prebivalstvo — balo. Taka politika je pa napačna.
Pa se čudijo! V Mostar je prišla neka zakotna nemška gledališka družba, da bi prinesla v glavno mesto kršne Hercegovine malo one toliko hvalisane nemške kulture. Mostarskim Srbom in Hrvatom to ni bilo prav, ker ne marajo na svojih tleli takih-le nemških kulturonoseev. Srednješolska mladina je zato pri predstavi demonstrirala s tem, da ie zapela slo vensko himno »Hej Slovani«. To je navzoče oficirje tako razkačilo, da so naskočili mladino s sabljami, metali dijake po tleli in teptali po njih. potem so pa poklicali dvajset vojakov, ki so stali zunaj v pripravljenosti in ti so pometali na pol mrtve dijake iz dvorane. V Mostarju je zavladalo zaradi tega barbarstva silno razburjenje, na Dunaju se bodo pa seveda še vedno čudili kako je to mogoče, da se prebivalstvo anektiranih dežel kar noče in noče navduševati za nemško »kulturo«. Vraga se bo navduševalo za »kulturo«, ki se mu pokazuje v taki luči. kot se mu je pokazala tukaj! In to ui osamljen slučaj — vedno in povsod so »kulturonosci« enaki.
Albanija — avstrijski raj. Negotovo je, kaj se godi v Albaniji, Listi poročajo, da se tam snuje za-
Dalje v prilogi.
■	ifrf-TT-	'■«■» ,r lani; ...i Jj-rfi-TJ
stirji in sužnji, vse drvi tja in vpije;! »Vrnil se je! . . .«
Poleg godbe iu bajne razsvetljave je delala efekt posebno oprema jeruzalemske palače iu velik balet, skoro varietč. Seveda je bil vsak treznejši gledalec, ki Reinhardta vsaj malo pozna, takoj na jasnem, da ta godba v tem hipu ui na mestu, da je oni svetlobni žarek brez pomena, da balet brez vsake škode lahko izostane itd., ampak da ie vse to zaradi efekta, zaradi tistega zunanjega efekta, ki zveni in blešči, ki pokvari vso poezijo igre in izbriše eventuelni vtis solistovega igranja. Reinhardt je od vseh strani privlekel stare in nove šare v toliki meri, da gledalec od samega občudovanja ni ničesar videl. Stara pesem: umetnik se je izpremenil v komedijanta, v akrobata! Ljudje so zabavljali la niso našli, česar so iskali, toda glodali so vendarle z napetostjo in tudi ploskali so. Seveda se M. Reinhardt za vse to malo zmeni: on ima dane* svetovno slavo, je »Napoleon n* odru«, razpolaga z najboljšim scenlft« nim aparatom, njemu služijo na|« boljši igralci iu slikarji ter ima dol pol miljona letnih dohodkov. Zdaj tog ni treba več. da bi bil povrh vsem tega še umetnik, da bi stal blstv* gledališke umetnosti tako blizu koC nekoč. Glavno mu je razkošje i* slava, za vse drugo se prav mak* meui najmanj pa za kritike,
Priloga »Dneva* štev. 854, dne 3. maja 1914. ,
rota Albancev proti Wiedu. vladarju Albanije. Nekateri to dementirajo, toda zanikavanja ne prihajajo od srca in ob tein še priznavajo, da bog-ve kako mirni Albanci res niso. No, stvar je ta: V Albaniji prede Wicdu trda in zato je šla tja v Drač italijanska eskadra, da ga ščiti. Takoje v Albaniji. Vse skup tani doli ni piskavega oreha vredno in vendar:	v
avstro-ogrskih delegacijah sta dose-daj Albanija in Bolgarija zavzemali največ mesta. Zakaj vendar tako silimo k Bolgariji, ki se bliža propasti in k Albaniji, kjer vlada revolucija in anarhija?
Avstrijska špijonka v Belgradii — dobila samo 20 dni zapora. Svoj Čas je »Dan« poročal o špijonki Jeli Dimitrljevič, ki je padla v zanjke avstrijskih špijonov in je izdala imena oseb, ki so bile vpisane v »Narodni obrani«. Te dni je bila Jela Di-mitrijevič obsojena na 20 dni zapora in na izgnanstvo iz Srbije.
Proslava Zrinjsko-Frankopanska sc je tudi letos slovesno vršila po vseli hrvatskih mestih. Lansko leto se je prvič slavil spomin Zrinisko-Frankopanski tudi v Belgradu. Dne 30. aprila 1671. sta bila namreč obglavljena v Dunajskem Novem Mestu lirvatska plemiča Zrinjski in Frankopan. »Dan« je lansko leto obširneje o tem pisal. Spomin Zrinjsko-Frankopanski bi se moral tudi pri nas obhajati, kajti boj onih hrv. plemičev je bil namenjen vsem južnim deželam.
Med diplomate je šel dr. Šušteršič — seveda, med avstrijske diplomate Berchtoldovega kalibra. Povodom otvoritve delegaciiskega zasedanja^ se je namreč dal intervjuvi-rati. Ze to diši malo po diplomaciji, ker največ se dajejo intervjuvirati ravno diplomati. In ono, kar je dr. Šušteršič o tem intervjuvu izjavil, je tudi hudo »diplomatično«, pravzaprav čisto berchtoldovsko. ker ta izjava nima niti repa niti glave, zmešana ie tako, da niti sam Berchlold ne bi mogel zagrešiti, takega nezmi-sla. Morda ima dr. Šušteršič ambicijo. postati Berclitoldov namestnik. \ erjetno je to zelo. posebno ker njegove diplomatične zmožnosti gotovo ne zaostajajo za onimi grofa Bcrch-tolda. Saj od zunanjega ministra v avstro-ogrski monarhiji se ne zahteva veliko: iz sosednjih držav mora znati napraviti sovražnike monarhije, to bi pa znal celo še kak dr. Zajc. pa ne bi znal dr. Šušteršič!
Iz Avstrije se norčuje grof Bcrchtold in nihče mu ne očita —• veleizdaje, nasprotno, on vodi zunanjo politiko naše ljube avstro-ogrske monarhije. Poteguje se namreč za pravice narodnih manjšin — na Balkanu! In kaj le to drugo kot krvavo norčevanje iz Avstrije, kjer nimajo Slovani nobenih pravic? Grof Berch-told bi za svojo drznost res zaslužil, da bi ga kak slovenski delegat takoj zavrnil in ga opomnil na znan pregovor o pometanju pred svojim pragom. ampak in ministrski petolizniki Susteršičevega in Koroščevega kalil'ra sta molčala in morda bosta v teku debate celo pomagala Berch-toklu zavzemati se za narodne manjšine na Balkanu. Bilo bi to čisto v duhu klerikalne politike, ki je bila vedno in v vsakem slučaju in pri vsaki priliki vse prej kot slovenska. Poboljšali sc klerikalci ne bodo nikdar. vedno ostanejo dvolični:' v svojih listih malo narodni, na Dunaju pa lakaji.
Kaj klerikalce skrbi! V teh težkih časih, ki jili Slovenci preživljamo. ko smo povsod preganjani in sc najdejo celo med nami izdajalci {klerikalci seveda), ki hočejo pospešili gci manizacijo naših dežel — v teh težkih časih skrbi naše klerikalce naivec to, da je na pritisk Ma-žarjev bila prestolna beseda, s katero je bilo otVorjcno dclegacijsko zasedanje, tako meglena in kratko-hesedna! »Slovenec« je priobčil o »cm na uvodnem mestu iz Budin; peste (gotovo od dr. Šušteršiča ali t K.°™šc'a) dopis, ki konča takole: »iz stališča monarhije se to bagateii-Zirame slovesne otvoritve delegacij ne more zadosti obžalovati.« Rajše bi »Slovenec« napisal uvodnik o 'predlogu nekaterih svojih pristašev, da sc ponemčijo ljubljanske ljudske šole in te svoje pristaše po zaslugi okrcal. Pa - Slovenec« to akcijo svojih somišljenikov gotovo odobrava, s Kam vodi slepa strast, se vidi zelo lepo. ako se pogleda tnalo za kulise srbsko-bolgarske vojne lansko leto. Kagrekško »Narodno Je-,dinstvo«, ki je navadno zelo dobro informirano, pravi: »Pred začetkom Vojne je došlo v Zagrebu do sestankov med bolgarskimi zastopniki in gotovimi osebami z Dunaja. V Ze-hiunu sta se sestala 1 ošev in Ugron •(bolgarski in avstro-ogrski poslanik
v Belgradu)' in sta sklenila nekak sporazum. Ugron je dokazoval svoji vladi (na Dunaju) in Bolgarom, da ima poročila, da Srbija nima niti hrane niti municije in da najbrže izbruhne revolucija proti dinastiji. Bolgari so pa zagotavljali, da uničijo srbsko armado popolnoma v samih treh dnevih. Iz tega se vidi, kako »izborno« je poučena ta po svoji nesposobnosti svetovnoznana avstrijska diplomacija! Avstrijski poslanik v Belgradu je bil prepričan, da Srbija nima niti hrane, niti municije in da izbruhne revolucija proti dinastiji in ta Srbija porazi Bolgarsko v krvavi vojni ob Bregalnici, v vojni, ki so jo začeli Bolgari, ker so bili prepričani, da starejo srbsko vojno moč v treh dnevih! Slepa strast je zaslepila avstrijsko in bolgarsko diplomacijo, da ni videla resnice in pravega položaja.
Slovenski klerikalci se boje vsakega pojava narodnega dela, ker sc boje za lepe tisoče, ki bi jih potem vsako leto izgubili. Zato se lažejo svojim lahkovernim ljudem o vseli mogočih pridobitvah, ki jih pa nikjer ni. Zato prodajajo tudi najvažnejše slovenske zahteve za Judeževe groše. Klerikalci se delajo vedno strašne nasprotnike Pittreichovega ponemčevanja sodišč. To nasprotni-štvo je seveda le navidezno. Naj-preje grme, potem pa na ljubo pre-tepaškim kapanom a la Rosina, prodajo za globo 1000 K vse interese slovenskih štajerskih in pa še drugih slovenskih sodišč. S tem, da izsesavajo slovensko ljudstvo, si posamezniki polnijo s stotisoči svoje žepe. Vlada jim vse to tudi mirno pusti, kajti vlada ve, da ji s takim delom pada Slovenski Štajer v naročje kot zrelo jabolko. Vsa štajerska slovensko-klerikalna taktika gre samo za enim: Prodati Slovenski Stajer ravno tako, kot se je prodala Koroška! Delati moramo na to, da naše ljudstvo izpregleda in vrže od sebe slovenske klerikalne izdajalce.
Iz seje deželnega šolskega sveta (z dne 25. aprila 1914). I. Imenovani so: Sadar Mirko, učitelj v Postojni; Sepe Ljudmila, učiteljica v Polšniku;/ Jeretina Karel, učitelj v Domžalah; Podobnikar Pavel, nadučitelj v Rovtah; Bajec Ljudmila, učiteljica v Velikih Laščah; Petrič Franc, učitelj v Ljubljani (III. m. deški šoli); Sakot-nik Angela, učiteljica na Savi; Ambrožič Josipina, učitejica v Slavini; Vranič Terezija, učiteljica v Bohinjski Bistrici; Mink uš Avgust. u&. vod. v Lešah; Zurc Pavia, učiteljica v Rudolfovem; Cepuder Marija, učiteljica v Papežih. — II. Premeste se: Cesnik Karel nadučiteljem v Cerkljah na Dol.; Ažman Leopold, učit. vod. iz Žabnice učiteljem v Soder-šici; Žgur Marija iz Trate v Radomlje na lastno željo. — III. Še enkrat se razpiše:	Učiteljsko	mesto v
Črešnjevcu. — IV. Stalno se vpokoji: učiteljica Mikec Frančiška iz Žužemberka. — V. Začasno se vpokojitaf Zagorjan Marija v Št. Rupertu: Kral Marija v Hrušici. — VI. Razširi sef ljudska šola v Telčah na dva razreda. — VII. Ustanovi se posebni oddelek na ljudski šoli v Šmarjeti za oddaljene otroke, nova ljudska šola na Vrhu in potrdi privatna šola »Schulvereina« v Dragi. — Telovadba šolskih otrok pri »Sokolu« v Ribnici se ne dovoli. — Nerazdeljen dopoldanski pouk na mestnih ljubljanskih šolah se prične od 1. Junija dalje. —- Šolskim slugam na I. drž. gimnaziji se imenuje Schott Edvard, dosedanji šolski sluga v Novem mestu. — Ministrstvo je dovolilo nad-učiteljicam in ravnateljicam naslov »gospa«.
Železnica:	Rogatec	-	Brežice-
Novo mesto. »Tagespost« prinaša članek o projektirani progi Rogatec-Brežicc-Novo mesto. Pred par leti je bila ta proga že blizu svoje rešitve — potem pa se je stvar ustavila. Člankar pravi, da je rešitev v rokah kranjskega dež. odbora. S to železno progo bi naša dolenjska metropola zopet mnogo pridobila, posebno sedaj, ko je dodelana belokranjska železnica. Seveda bi morala pri tem tudi naša trgovina poskrbeti, da se razvija obenem z žel. zvezami, ker bo trgovski pritisk od severa proti jugu vedno večji.
Na progi dolenjske železnice se le začelo z včerajšnjim dnem hitreje voziti. Bilo je tudi že skrajni čas, kajti počasnost dolenjskega vlaka se Je pogosto kosala s hitrostjo višen-skega polža. Obenem s to izpremem-bo pa sc je izpremenil tudi vozni red. Proti temu voznemu redu se je že svoj čas pisalo in se je pokazalo njegove nedostatke. Dobro bi bilo, da bi se zganile občine in bi zahtevale za dolenjske kraje primernejši vozni red. Upravi je šlo pred vsem za to, da ji ni treba plačevati takozvane
nočne službe, zato je sestavila vozni red sebi primerno. Vozni red pa mora odgovarjati potrebam in razmeram krajev in ljudstva, zato bo treba vozni red preurediti. Ker se je tudi cena voznih listkov povišala, bodo Dolenjci menda tem bolj upravičeni zahtevati, da se vpoštevajo njih želje.
Kazen je slabemu dejanju za petami. Dne 28. t. m. je vzel 171etni kajžarjev sin Jože Klobučar iz Urš-nih sel, občina Šmihel-Stopiče, iz nekega skladišča železničarskega stavbnega podjetja Fr. Sainohrd di-namitno patrono, več »kapsljev« in kps prižigalnega traka. Fant je trak zažgal, da bi patrona počila. Eksplozij pa navidezno ni nastala. Klobučar je vzel celo reč v roko. Tu pa je patrona nenadoma eksplodirala in je fantu odtrgala štiri prste desne roke. Težko ranjeni klobučar je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji.
Surov mož. Pred nekaj dnevi je nastal prepir med nekima zakonskima v Podutiku. Pri tem je mož svojo ženo — perico tako osuval v spodnji del života, da je zadobila reva težke notranje poškodbe in da so jo morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Nasilni fantje. Pred kratkim je prišlo v neko gostilno v Učaku pri Trojanah pet domačih fantov, ki so začeli tam razgrajati in goste nadlegovati. Ker je bilo neznosnosti več kot preveč, je bil gostilničar primoran s pomočjo nekaj gostov postaviti fantine pod kap. Nasilni fantje pa so razbili v veži neko mizo in vrata, ki •so držala v sosednjo sobo. Nato so šli ven in so zmetali v gostilniško sobo šestnajst praznih pivnih steklenic, vsled česar so bili gostje v sobi, v veliki nevarnosti. Poleg tega so nasilneži razbili gostilničarju več kozarcev.
Zlet jugoslovanskih bančnih uradnikov v Krškem ob Savi se vrši dne 10. maja t. 1. Prihod ob 9. uri 30 minut, odnosno 10. uri 35 minut dopoldne. Ogled mesta in izlet na Stari grad. Skupen obed se vrši v narodnem hotelu Zenerjevem. Želeti je, da se tega sestanka, ki ga prirede hrvatski in srbski bančni uradniki zagrebški, udeleže tudi slovenski tovariši v čim večjem številu, zlasti ker je to prvi sestanek te vrste.
Promocija. Dne 30. malega travna sta bila proglašena doktorjem prava na češki univerzi v Pragi Fran Tavželj. sodni praktikant v Novem mestu in Josip Ooljevšček. odvetniški kandidat pri dr. Rud. Gruntarju v Tolminu.
C. M. podružnica v Rihetu-berku priredi veliko slavnost 28. junija, na kar opozarja sosedna bratska društva, da bi isti dan ne prirejala svojih veselic.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 10. majnika t. 1. točno ob 10. uri v šoli na Gorici. Podroben spored v stanovskem listu. Kdor ima še kaj srca za svoj stan, pride gotovo. Glede kosila se je javiti pravočasno pri tov. Val. Pulko na Gorici. K polnoštevilni udeležbi vabi najvljudneje Ivan Kelc, t. č. predsednik.
* Velika tatvina. Po poročilih »Verča Vakufa« iz Sarajeva, se poroča, da je bilo te dni ukradeno iz nekega železniškega voza dvajset kilogramov ekrasita. Tat je pobegnil.
Ljubljana.
— »Než« je mnogo, ampak prava »Neža« je samo ena. To ie »Dne-vova« nedeljska priloga »Bodeča Neža«. Z »Nežo« smo hoteli ustreči prijateljem slovenskega dovtipa, za-ta pa smo določili nizko ceno 6 v, da si jo vsak lahko kupi. Naše razni ere so take — da potrebujejo krepkega biča. Zato zasluži naša »Neža«, da se razširi po vsej slov. zemlji. Zato kupujte. Bodečo »Nežo« in širite jo! — Današnja »Neža« je posvečena prvemu maju In prinaša nekaj krasnih slik!
— »Tagespošta« se silno veseli najnovejše izdajalske akcije »slovenskih« klerikalcev, ki hočejo, kakor je s svojin molkom potrdil sam »Slovenec« namesto slovenskih ljudskih šol v Ljubljani vpeljati nemške utra-kvistične šole. No, pravi »Tagespo-šta«,^ Slovenci priznavajo, da brez nemščine niti na Kranjskem ne morejo izhajati, zato jo vpeljavajo že v prvem razredu, kaj pa potem kričijo radi Koroške in Štajerske. Da, da: vsa klerikalna ogorčenost radi Koroške — s katero dr. Šušteršič stoji in pade — je velikansko hinavstvo; stena, za katero klerikalci uganjajo največja nar. izdajstva kakor jih tu-žua slovenska zgodovina pomni. Izdajalci! še bolj naj bi vas bog zaznamoval.
— Klerikalni nameni z Ljubljano. Ker so klerikalci sprevideli, da Ljubljane naprednjakov ne morejo iztrgati in da bo Ljubljana vedno napredna, so napravili nov načrt. Če je ne moremo iztrgati naprednjakom jo pa izročimo Nemcem. Da se more to zgoditi je treba, da Ljubljani vzamemo najpreje slovenske šole. Klerikalci hočejo potujčiti, pojaničariti slovensko mladino. Izročiti hočejo srce Slovenije sovragu, ker ga sami ne morejo dobiti v oblast.
— Značilni zgodbici iz življenja rajnega polkovnika Paiča. Kako dobrega srca je bil rajni polkovnik Paič, ki je umrl te dni v visoki starosti v Ljubljani pričata tudi sledeči zgodbici, ki se pripovedujeta v krogih penzionistov. Polkovnik Paič je šel na izprehod. Ljubil je skromnost. Ta skromnost, ki se je zrcalila na dobrem starčku je zapeljala kmečko ženico, ki je prišla okoli njega, da mu je ponudila v dar dva krajcarja. Polkovnik Paič je krajcarja mirno dal v žep, dal pa takoj na to ženici dve kroni. To ie morala preprosta kmetica gledati. — Tudi napram dijakom^ je bil polkovnik Paič dobrega srca. Še letošnji predpust se ie to izkazalo. Dijak, ki je imel nesrečo, da je kljub marljivosti padel — saj vemo, kako lahko se pade — in ni mogel plačati radi revščine šolnine, je šel in zaprosil g. polkovnika. da mu pomore. Polkovnik Paič je mlado srce razumel in skušal zbrisati nesrečo, ki je dijaka zadela s 50 K. — Res plemenitega značaja je bil ta starček. Ne le junaško, močno srce je bilo v njenvteinveč tudi usmiljenje in dobrota.
— Higijena v Ljubljani. Sicer sta to dve stvari, ki imata tako malo skupnosti kot nebo in zemlja, vendar moramo o tein pisati in pozvati odgovorne činitcljc na magistratu ali kje že, da narede tem nedostatkom enkrat konec. Oreš po ulici. Pred domom stoji voz za smeti. Piha veter. Iz hiše ti začno nositi v raznih posodah smeti in jih vsipati na voz. Naenkrat je ulica polna pralni, ki ga veter odnaša z voza, kjer mesto smeti ostane le par smrdljivih kosti, vse drugo je odnesel veter po ulici v tvoja pljuča. Smeti se vendar ne nosijo iz hiš zato, da bi jih ljudje po ulicah pozirali, temveč zato, da ne trpi higijena in da se omejujejo bolezni. To pa* kar sc v Ljubljani s smetmi počne, to pa bolezen, ki je morda v eni hiši, raznaša po eetem mestu. Ne te opozarjamo, zahtevamo od pristojnih organov in oblasti, da pod kaznijo zagroze. da se morajo smeli prcdno se nesejo na voz do dobra politi z vodo; da ne bo občinstvo na ulici v vedni nevarnosti žreti prah in bacile. Sicer bi bilo v Ljubljani, kjer vlada takšna draginja, naposled res boljše požirati bacile kot zdravo hrano, ampak zaenkrat še poskusimo brez njih. Torej: enkrat in takoj naj sc napravi konec škandalom pobiranja smeti. Teli ne-dostatkov ni kriv voznik, ki sam pri tem trpi, temveč tisti, ki imajo moč in pravico izdajanja odredb v svojh rokah. Torej: bo?!
— Pošljite dr. Gregoriču račune.
Včeraj je zavladalo v Ljubljani velikansko razburjenje radi podraženja stanovanj. Nekateri so podražili do 50%.' Pojdite vsi danes na shod in povejte, kaj se godi v Ljubljani. Povejte dr. Gregoriču, kako hišni posestniki nosijo davke. »To malenkost!« Kaj, če bi se računi o tej malenkosti poslali dr. Gregoriču v vpogled?
—- Zelena jama. Nezaslišana de-nuncijacija, ki ji med nami ni para se je izvršila. V četrtek popoldan so aretirali Ivana Peklaja uglednega in premožnega posestnika zaradi nekih besed, ki jih je baje ta izustil. V trgovini pod njegovo lastno streho so se shajali možje priletni, skoraj že sivi, pogovarjali so se radi med seboj to in ono. Med temi možmi se je nahajal tudi mož, ki je bil Peklaju na zunaj sicer prijatelj, na znotraj pa je gojil strastno sovraštvo do njega. Iz svoje umazane zavisti, ker je imel Peklaj med tamošnjim prebivalstvom veljavo in ugled, ni vedel drugega, kakor zasledovati ga. Ko je v tem pogovoru padlo baje nekaj napačnih besed, jih je ta mož popadel, kakor popade stekel pes Človeka, da ga ugrizne. V svoji denuucijantski maniri je spravil te besede dalje. Ovadba je bila ononimna, mož si ni upal podpisati svojega imena, pekla ga je vest: Izvršil je Jtidežcvo delo in vest ga mora še peči, ker je vsem nam znano, kdo, da je tisti mož. Za enkrat hočemo njegovo ime zamolčati, počakati hočemo izida. Komaj si je gospod Peklaj po trudapolnem garanju uredil svoje privatno življenje. Iz svojih krvavih žuljev, kar si je prislužil oukrai velike luže, ustvaril
sl je precej obširno posestvo. Zc je imel skrite sovražnike v svojiii lastnih vrstah, med svojimi lastnimi prijatelji. Kdor je poznal g. Peklaja in njegovo naravo, ta ve, da je bil skozinskoz poštena in blaga duša, vsled tega je bil tudi priljubljen, ker ni storil nikomur nič žalega. Vsak človek, ki mu ie znana ta podla de-nuncijacija, se zgraža nad tem Jude-ževim delom. Tudi najhujši njegov, sovražnik, ako bi imel le trohico usmiljenja v svojem srcu, bi tega Judeževega dela ne mogel izvršiti, ker je s tem lahko uničena cela rodbina. Upamo pa, da to Judeževo delo ostane brez uspeha, ker se je izvršilo le vsled sovraštva.
— Podraženje »Globina«. V, Ljubljani se vse draži in vedno draži, zatoraj bi ne bilo nič čudnega, ako bi se tudi »Globin« podražil — za temu primerno svoto! Toda kakor ga je podražil izdelovalec iz Vica, se pa že vse neha! Večje škatlje so stale pred par meseci 70 vin., koj potem so se podražile na 80 vin., sedaj so pa poskočile na eno krono! Tako podraženje za 30 vin. pri eni škatlji v treh mesecih, to je mnogo! Izdelo-vatelj tega »Globina« naj ne misli, da Slovenci denar na vrbi lupimo! V Ljubljani imamo Globina veliko, je izborne kakovosti in prinaša gotove svote, za C. M. družbo. Na. ta način si lahko izdelovalec privošči, vsakovrstni luksus. Zakaj ob tej neznosni draginji varčujejo tudi največji kapitalisti, in gledajo, kje dobijo kako stvar par vinarjev ceneje.
— Bela vrana. Nekaka bela vrana med vsemi ljubljanskimi hišnimi posestniki je g. Jerina, posestnik v Korunovi ulici. Gospod Jerina ni niti vinarja podražil. Tako da bo on še iz svojega plačal, tisto kar bi imele stranke plačati. Rekel je: Kaj pa hočem, s par goldinarji ne bom obogatel, pa tudi ne obubožal. Ker je pa g. Jerina ravno prestal hudo bolezen, mu želimo, da bi kmalu popolnoma okreval. Temu nasproti je pa posestnik hiše, kjer stanuje g. Hlavka v Prešernovi ulici, podražil vsem strankam kar po' 300 K. Tukaj se vidi, kako znajo nekateri hišni posestniki izkoristili vsako stvar sebi v svoj velikanski dobiček. Ali je v Ljubljani nekaterim osebam res vse dovoljeno?
— Koliko plača gospodar davka.
Neka oseba se je, informirala pri davčni oblasti, koliko davka . plača hišni posestnik. Odgovorilo se mu je:' ko podraži posestnik 3:6% stanovanje, je s tem tudi krit davek od njegovega stanovanja. Tako d;» nima gospodar vinarja zgube temveč še nekaj dobička. Toliko v vednost strankam.
— Iz vrst občinstva! Od več strani so nam došli z ozirom na no-tieo včerajšnjega »Slovenca« o obravnavi zoper g. Žolgar dopisi, ko-jih vsebina je, da je ta gospa mirno in pošteno plačala več tisočakov kot porokinja, da pa od g. Hammcr-sehmidta žeil samo obračun, v katerem naj bi bile gotove njemu znane postavke odpisane, ki jih ona v njem pogreša. Gre pa za posojilo 1500 K in ne 2000 K.
-- Poroka. Ernest Eypper in Ivanka Eyppcr rojena Košak sta bila včeraj ob 10. uri zjutraj v Trup vem poročena. Bilo srečno!
— Balkan v Ljubljani. Sprehajajoč se po Sclenburgovi ulici prislu-.škoval sem nehote tale pogovor: »Zdravo, Pero! Kam pa?« »V pisarno k ravnatelju odpovedat že napro-šeni tritedenski dopust.« »Kaka to?. Ti torej ne odpotuješ na Balkan, kamor si bil namenjen, da si ogledaš znamenita jugoslovanska mesta?« »Ne, dragi Dušane. Ni mi treba. Pomisli! ravno sem zvedel, da si je N. S. Z. izposodila za današnjo veliko majniško veselico vsa znamenitejša balkanska in druga slovanska mesta. Popoldne ob treh grem na veselico v Tivoli, kjer izpijem v Kumanovem Četrt vina, grem v Skoplje na eno pivo, v Carigrad na en golaž, v Cetinje stopim na eno črno kavo. Pre-dno se pa vrnem, snem v Pragi porcijo znamenite šunke, med potjo stopim pa v Vodice. Seveda, Johance ni doma, ker je povabjena k nekemu visokemu gospodu na ričet. Vidiš, tako bom prepotoval ves Balkan in še več, prihranim si pa drago vožnjo ter 20 in pol dni časa.« »Izborno, Pero! Grem s teboj. Kje se pa dobiva?« »Danes ob 10. dopoldne na shodu v Mestnem domu.«
— Slovensko narodno občinstvo vabimo, da se udeleži danes dopol-dne shoda v Mestnem domu, na ka-terem govorita gg. poslanca dr. Ravnihar in Ribnikar ter za železničarje g. Srjanc iz Trst. Shod se začne točno ob 10. uri. Popoldne ob 3. url se pa prične velika majniška veselica yJfiYfilj,.Malit.e narodnemu delav.
stvu svoje simpatije s tein, da se v velikem številu udeležite majniške proslave.
— Društvo za zgradbo Sokola II. priredi danes II. veliko pomladansko veseilco na Osojah.
— Kolesarski zlet kolesarskega društva »Ilirija« je danes popoldne v Turjak. Zbirališče je ob 1. uri na Sv. Jakoba trgu a odhod točno ob polu dveh. Proga črez Škofljico skozi lepo Želimeljsko dolino nato po ridah v Turjak, povratek pa po gorenji cesti. Udeleži se istega lahko vsakdo, ki ljubi naravo in ima veselje do kolesarenja.
— Velika majniška veselica v hotelu »Tivoli« se vrši danes ob vsakem vremenu. Naj torej nihče ne pomišlja, ampak vsakdo naj pohiti danes v hotel Tivoli.
— Podraženje stanovanj v Ljubljani razburja vse sloje in to tudi opravičeno, ker nekateri hišni posestniki hočejo stranke kar odreti.
Da protestiramo proti neopravičenemu zvišanju stanovanj, zato pohitimo danes na shod, ki se vrši ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Vabimo tudi ženstvo na shod, da javno protestira proti neznosni tdraginji.
— Pevski naraščaj. Da se izr >1-ni mnogim naše mladine želja po izobrazbi v petju, ki pa dosedaj niso imeli prilike, da bi nadaljevali tamkaj kar so si v svoji šolski dobi na pevskem polju pridobili, utanavlja pevsko društvo »Slavec« pevski naraščaj, katerega namen je mladino poučevati o pevski teoriji in o zbo-rovem petju in do katerega Imajo pristop vajenci raznih poklicev. V naraščaj sprejeti ne plačuje nikakorš-nih prispevkov in je pouk brezplačen Naraščaju dodane bodo prilike tudi za večkratne javne nastope. Vpisovanje se vrši v nedeljo 3. maja od 3—4. ure popoldne in v pondeljek 4. maja od 8—9. ure zvečer v Slavčevih društvenih prostorih v »Narod, domu«
I. nadstropje, levo. S poukom se prične v pondeljek 4. maja ob polu 9. urni zvečer.
— Tatvina kolesa. Antonu Maliju »e bilo te dni ukradeno v Stritarjevi ulici št. 7, črno lakirano kolo.
— Amerika. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je policija aretirala 18Jetnega Jurija Kovačeviča in 22let-nega Mile Kritinija iz Brnovega na Hrvatskem, ker sta jo hotela popihati v Ameriko, ne da bi zadostila vojaški dolžnosti. Mladeniča sta se preskrbela tudi z napačnimi listinami. Prva instanca za fanta, v Ameriko hrepeneča, bo tukajšnje okrajno sodišče.
— Ker je razsajal. Na Glincah je bil aretiran radi razsajanja neki samski delavec. Policija ga je izročila sodišču.
— Poskušen vlom v barako. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v prodajalno Marije Bajc v Laterma-novem drevoredu. O pravem času je bil tat prepoden.
— Umrli so v Ljubljani: Barbara Orampovčnik, strežnica, 73 let. — Stojslava Ferant, hči davčnega sluge 4 leta. — Anton Mihelčič, delavec,
61 let. — Franc Kopač, poljski dninar 53 let.
— Kolo je bilo včeraj ukradeno na glavni pošti ob 8. uri zvečer. Kolo je tvrdke Es-Ka, tvorniška številka 30.112. Vredno je 180 K. Kolesa imajo dva rumena (mesing) pasa, vodilo je obrnjeno navzgor z lesenimi roči, pedala so gumiča-sta m imajo klipse z jermenčki. Je dobro ohranjeno. Pozor pred naku-pom.
— Izgubljeno. Brilantni uhan je bii izgbljen na poti iz Miklošičeve ulice, po Frančiškanski ulici, čez Dunajsko cesto do Beethovnove ulice št. 15. Odda naj se v upravništvu našega lista proti primerni nagradi.
— V kavarni »Central« svira od danes naprej dunajska elitna dam ska kapela R. H. Dietrich, ki je Ljub Ijančanom gotovo še v prijetnem spominu.
— Katastrofa velezanimiva drama. ki nam kaže pravo pravcato trčenje dveh vlakov, je res zanimivost m je imelo tudi včeraj pri prvih predstavah najlepši uspeh. Tudi krasna veseloigra »Nje visokost« zabavalo je mnogobrojno občinstvo naiizbor-neie. Ta spored predvaja se le še danes in jutri v kinematografu »Ideal«.
— Groze poln in čarokrasen je
film »Atlantis«, ki se predstavlja še par dni v Bachmayerjevem Elektro-Bioskopu. Razkošno življenje na prvorazrednih parnikih, kjer je nagro-madena tudi največja beda v med-krovu ter nepopisna panika, ki Je zavladala ob potopu ladje, to so nepre kosljivi prizori, ki naj bi jih nihče ne opustil ogledati si jih. Turobno življenje glavnega junaka je pretkano z raznimi prizori iz umetniškega in artističnega življenja. Nevsakdanje sanje pred katastrofo na morju in fantazije v bolezni . . . vse to je združeno v prekrasno celoto po romanu enega največjih nemških umet-
nikov. »Atlantis« daje nazorno sliko tega, kaj je moralo biti, ko se je potaplja! »Titanie«. Priporočamo vsem, da si ogledajo.
— Atlantis, krasna drama morja, ljubezni in človeške strasti, ki se uprizarja v Bachmaierjevem Grand-Elektro-Bioskopu v Lattermannovem drevoredu je zanimivost, katero ne bi smel nikdo zamuditi, da si jo ogleda. Predvaja se nam potop orjaške prekmorske ladije v vsej svojej strašnosti in to vse ni trik marveč prava pravcata ladija se potopi. Te predstave se ponavljajo še do torka.
Trst.
MANIFESTACIJA NARODNEGA
DELAVSTVA V TRSTU.
Trst, 1. maja 1914.
Kljub nestalnemu vremenu je bila zjutraj v Narodnem domu dvorana napolnjena. Delavstvo je prihitelo, da proslavi svoj dan. Shod je otvoril ob 10. uri predsednik deželnega odbora, g. Josip Pečar, ki je po kratkem uvodu podal besedo dr. Sosiču. Za njim sta nastopila še strokovna tajnika, gospoda Brandner in Mrak, nakar se je navdušena množica zbrala pred Narodnim domom na Vojaškem trgu, odkoder je bila namenjena korakati, po ulici Giossue Carducci in od tam dalje po mestu.
Pred Chiozzo.
Že zjutraj, ko je šla godba NDO. od Sv. Jakoba proti Nar. domu, in svirala koračnice mimo Chiozze, se je zbrala tam gruča italijanskih pobalinov ter napadla godbo s palicami hoteč Jo razkropiti. Čeprav je za godbo korakalo le majhno število slov. delavcev, se je napad izjalovil, ker je posegla vmes policija, in so naši kar po domače s trobentami mahali po mazzinijanskih glavah. God-pa je po tem kratkem incidentu odkorakala pred Nar. dom, kjer se je vršilo sijajno obiskano zborovanje nar(>lnega delavstva. Ko se Je velikanska množica zborovalcev zlila na Vojaški trg iz Narodnega doma, se je pripravila za obhod.
Policija prepreči pohod po ulici Car-ducci.
Nešteta množica narodnega delavstva se je polagoma uvrstila, in ko je zasvirala godba, se Je ta masa začela pomikati dalje po ulici Giosue Carducci proti Chiozi. Policija pa je ravno radi prejšnjega incidenta za-branila pohod po tej ulici. Delavstvo se \t nato obrnHo po uHcl C»strm». prepevaje narodne pesmi, godba pa /e nepretrgoma svirala slovanske koračnice. Nemoteno je prišla množica do Corsa in se pričela pomikati proti Borznemu trgu. Tu pa je policija pohitela pred Veliki trg, boječ se, da ne pride pred magistratom do preračunjenih napadov med Slovenci in Italijani, delavstvo pa se je namenilo pred namestniŠtveno palačo.
Drhal Izza staroinestne ulice.
Ko so že bili prvi sprevodniki z godbo na čelu pri morju, tedaj je nenadoma pridrvela za njenim hrbtom tolpa staromestnih Italijanov in pričela metati skozi ozek obokan prehod nasproti borzni palači pest debelo kamenje na Slovence, ki so bili v zadnjih vrstah dolgega sprevoda. Slovenci so planili za njimi in nekatere od njih poloviti, jih prijeli za ovratnike In tirali pred nos policije, ki je med tem časom stražila magistrat. Aretiranci, ki so imeli v žepih kamenje, so bili odpeljani v ulico Baschi, kjer so bili zaslišani. Od kamenja je bil zadet en Slovenec, katerega so tudi odpeljali na policijo, kamor Je bil nato poklican zdravnik z rešilne postaje, ki je ranjena obvezal.
Redarji na konjih razganjajo ljudi.
Iz kavarne Spechi se je zaslišala italijanska izzivalna pesem. Ker se je bala policija, da bi prišlo radi-tega do ponovnih spopadov, so se zakadili med mešano množico policisti na konjih in razganjali posamezne gruče. Nedotaknjen slovenski sprevod pa se Je neovirano pomikal dalje ob obali. Italijani so bili v sled svojega neuspeha zelo poparjeni. Nekateri od njih so tekli na Ponterosso, kjer je prišlo med posamezniki do ravsa. Ko je policija razgnala pretepače, so se ponovno zbrali pred kavarno »Stella Polare«, kjer so hoteli zastaviti Italijani sprevodu pot z mizami in stoli. Slovenci pa so si v hipu napravili prosto pot s tem, da so pometal nekaj stolov in miz v kanal, ostale pa polovili ter jih vrgli boja-željnim sovražnikom pred noge. Tudi ob tej priliki je bilo aretiranih še precejšnje število italijanskih izziva-čev.
Pred Narodnim domom. — Dr. Kisovec govori z Balkona.
Končno se je povrnil sprevod zmagoslavno pred Narodni dom, kjer se je razrostrl pred Vojaškim trgom. Tedaj pa je stopil na balkon dr. Ki-
sovec, ter je izpregovorl slovenskemu proletarijatu tople besede zahvale za tako lepo proslavo delavskega praznika. Polagoma se je delavstvo razšlo.
Popoldanska slavnost.
Že ob dveh popoludne so se začeli zbirati delavci pred Narodnim domom, da skupno odkorakajo na prostran veselični prostor pri Sv. Jakobu. Ko pa so prišli do Chiozze, jih je policija obrnila v prečno ulico mimo Verdijevega spomenika. Določena pot skozi Madonnino, se je morala nadaljevati skozi predor Montuzza.
Na veseličnem prostoru.
Predno je prišlo delavstvo do vhoda na veselični prostor, je pričel nekdo izzivat in ker so nekateri poskočili za njim, ga je morala policija odstraniti.
Godba je začela svirati koncertne komade in ljudje so zasedali mize na obširnem vrtu gostilne društva »Jadran«. Ko so bile vse mize zasedene in se je razvila najživahnejša zabava, se je hipoma pooblačilo nebo in iz oblakov se je vlila močna ploha spremljana od bliskanja in grmenja. Ljudstvo je bilo prisiljeno umakniti se pod streho, kjer se je zabava nadaljevala pozno v noč.
Voz se je prevrnil. Posestniku A. Lovrenčiču iz Gorjanskega na Krasu se je prevrnil na cesti voz in mu poškodoval desno nogo. Prvo pomoč mu je nudila tukajšnja rešilna postaja.
Tatovi neblagega namena. V
četrtek je prišel na policijo neki Het-mangild Ofacio ter potožil komisarju tatvino v svojem stanovanju. V sredo so ga namreč obiskali neljubi gostje, ter mu pri tem nenapovedanem posetu odnesli 80 K v denarju, zlato zapestnico, vredno 100 K in srebrno uro, ki jo ceni na 40 K veljave. Policija bo skušala te goste iztakniti in jih primerno podučiti.
Ukradeno kolo. Kolo je bilo ukradeno v sredo A. Pellizonu med časom, ko je šel po svojem opravku v ulico Geppa, in ga pustil za trenotek na cesti ob hiši. Ta nepremišljenost ga stane 200 kron.
Vse tiste junake, ki so dne 1. majnika napadli mirne Slovence in bili aretirani priobčimo z imeni v jutrišnji številki.
Najnovejša telefonska in brzojavna
Zgodovinska predstava v Trstu.
Po preteku deset let uprizorijo ljubljanski igralci zopet v Trstu Gove-karjevega »Desetega brata«, ki je svojedobno do zadnjega kotička napolnil italijansko gledališče. »Teatro fenice« in zbral nebroj slovenskega življa v Trstu. Ta predstava je bila prava manifestacija za slovensko gledališče; a bila je tudi zadnja v laških prostorih, kajti italijanaši prepovedali so nadaljne predstave v »Teatro fenice«. G. Danilo, ki je upeljal in vodil gostovanja je čez leto dni dobil kratek in jedernat odgovor od uprave gledališča fenice; Slovenske predstave v gled. fenice prepovedane.
Slovensko gledališče v Trstu. Gostovanje ljubljanskega gledališkega ansambla pod vodstvom režiserja M. Skrbinška. Zadnji dve predstavi! Popoludne ob 4. uri:	Vojaška
burka »Tretji eskadron«. Znižane cene. _ Zvečer ob 8Vi- poslovilna predstava »Deseti brat«. Velika narodna igra s petjem v petih dejanjih ali sedmih slikah. V naslovni vlogi režišer g. Milan Skrbinšek.— Tržaški Slovenci! Pridite polnoštevilno, da pokažemo vrlim ljubljanskim
igralcem svojo hvaležnost za njih požrtvovalni trud ln za užttek, ki so
nam ga nudili s svojimi izborno naštudiranimi predstavami.
Hujskači. Za napade 1. majnika se imajo zahvaliti napadeni Slovenci edinole »Piccolu«, ki je za sovražno razpoloženje pripravljal teren že par dni. Govoril je o ribičih v kalnem in slovenskem prazniku, ter na ta način indirektno pozival somišljenike, naj ne hodijo v petek po mestu praznih rok in obrnjenih žepov. In Italijani so to pisanje tudi upoštevali ter storili po »Piccolovem« nasvetu; (k sreči je dežnike polnil izgovor o slabem vremenu) glede kamenja pa ne more veljati niti izgovor o solncu niti znakih dežja. Radovedni smo le, kako se bo »Piccolo« iz tega neprijetnega položaja izmazal, da bi skušal opravičiti italijanska falotstva, ki mu pojdejo natihoma v največjo slast.
O da, na Dunaju, pa ne poreko k celi stvari nič in Pittacco pojde prihodnjič k ministru celo z blago zavestjo, da jim na Slovence izmetano kamenje pripravlja trden temelj za zahtevano fakulteto. Dobrih odnošajev se hoče med Italijo in Avstro-ogrsko, kaj pa!
Na vse pretege se zvija »Piccolo«, ko piše v petkovi številki, da so Slovanom odnosno duhovnikom njih narodnosti odprta tri dobra duhovniška mesta v Istri, če propadejo pri razpisanih volitvah Italijani, la trdi-tej je naravnost zjpbua, posebno če pomislimo, da Je škof, ki naj bi ta mesta oddal. Mahnič, to je tista oseba žalostnega spomina, ki se nikoli ni potegovala v bivši svoji službi na Kranjskem za prospeh Slovenstva in bila pravi bič napredka in kulturnega razmaha našega naroda. »Piccolo« naj pomisli, da mi Mahniča bolje poznamo od njega, in mu ga tudi popolnoma radi prepustimo, če nam obljubi da ne bo v bodoče farbal ljudi na tako brezmiselen način. Strah bo »Piccolu« še možgane spremenil v potok za postrvi, zato je boljše da izida istrskih volitev kar mirno’ pričakuje in raje pazi, da ne bo na dan volitev zmešal številk slovanskih glasov, kajti mrzlico je moral v takih slučajih že mnogokrat popravljati naslednjega dne.
Poskus samomora. V sredo po poldne je izpil neki Henrik Pison, po poklicu zidar, s samomorilnim namenom precejšnjo dozo neke kisline. K Pisonu so pozvali zdravniško postajo, ki ga je spravila v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Pravijo, da bo prav kmalu okrevaL
poročila.
CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Dunaj, 2. maja. Večerno uradno poročilo o cesarjevem zdravstvenem stanju pravi, da so kataralni pojavi od včeraj zvečer nelzpremenjenl. Radi slabega vremena ie cesar opustil svoj Izprehod po galeriji. Subjektivno razpoloženje je prav dobro.
ZOPET DVOBOJ V LJUBNU NA Štajerskem.
Ljubno, 2. maja. Govori se, da je včeraj zvečer zonet prišlo do dvoboja pri Sv. M!' 'jlu med študenti Hubenske montanistične visoke šole. V bolnico so prišli 4 študentje, eden z rano na glavi. Rana ie bila od re-volverievega strela, študent se je dal obvezati ter odšel, ne da bi svoje ime povedal. Državno pravdnlštvo zadevo preiskuje.
MORILEC OBSOJEN NA SMRT.
Avgsburk, 2. maja. Danes se je vršila razprava proti Rumpfu, ki je leta 1912 umoril v Budimpešti kletno Glzelo Schwarz ter bil na to are-
Mehikanci
premirje.
ter vstaši so sklenili to
tiran v Monakovc
Humpl )e Ml
Mali oglasi.
Oddajo se tri skladišča, pripravna za vse, takoj pri glavni cesti. Več se izve v Spodnjij^ški št. 32.
Učenka za trgovino z moderci in bandaži se sprejme. J. Gorjanc. Sv. Petra cesta 28.
V Zatičini se odda ineblovana sobica za 7 K. Zrak, mir, vrt. Naslov v »Anončni ekspediciji«.
Prijazna mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda enemu ali dvema gospodoma. Jenkova ul. 20. Na željo tudi hrana.
Stanovale s 3. sobami, s kopalno sobo in pritiklinami, nadalje z uporabo vrta se takoj odda. Istotako I ali 2 sobi za samostojne gospode. Več pove »Anončna eksp.« Hočevar.
Spreten krojaški pomočnik se
sprejme pri trvdki A. Kunc, Ljubljana.
Trgovina z meš. blagom se proda. Potrebni kapital 2000 K. Kje, pove »Anončna ekspedicija« v Ljubljani.
2 postelje, 2 nočno omare, 2 umivalnika, 1 visoka omara, 1 vana za sedeti, 2 mize, je takoj za prodati. Več se izve Gledališka ul. št. 7, III. vrata 10.
KORESPONDENCA.
»Mladi in brhki gospodični želita resne korespondence. »Mladenka Jožica« poštnoležeče Rakek.«
in
krivim spoznan In obsojen na smrt. BUREN 1. MAJ V NEW YORKU.
New York, 2. maja. Na včerajšnjem socialističnem zborovanju }e prišlo do nemirov, ki so jih povzročili industrijski delavci. Policija je surovo nastopila. Vsled tega je nastala med množico 10.000 oseb panika, v kateri je bilo 12 oseb ranjenih.
PO VOLITVAH — DVOBOJ.
Pariz, 2. maja. Minister Calllauz je poslal svojemu nasprotniku-kan-didatu Dailieru priče, češ, da ga je ta v svojem volilnem oklicu žalil.
VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI.
Washlngton, 2. maja. Po telegramih iz Mehike je prišlo do trojnega premirja v Mehiki, dokler se vrše pogajanja in posredovanja. Tako Združene države, kakor vladni
Kavarna »Central4.
KONCERT
od danes naprej vsak večer v Ljubljani znane in priljubljene duna ske elitne damske kapele It. H. Dietricli.
Vso noč odprto.
Vstop prost.
Odda se
v pritličju vile št. 24 na Erjavčevi cesti, obstoječe iz kuhinje in ene ali dveh sob, počenši s 1. majem t. L
tiupi so že rabljena
oprava za izdelovanje sodavice.
se
Ponudbe in pojasnila naj pošljejo pod šifro: , ,S o d a v i c a štev. 100“ poste restante Ljubljana glavna pošta.
IkdCed. d.o"brira najTooJoše je
Sp „Puch“ vozno kolo
model 1014,
ki so vsled lahkega teka in trpežnosti povsod najbolj priljubljena.
Diavno zastopstvo in zaloga
IGN. VOK, ttZ&ZSČp.
Xjjix1oljsi>xi8L. — Sodna. viHca. št. '7. Xyju.’k>lj&,:n.ei. j
■ NOVO!
VOll
NOVO!
[Zaloga pohištva ,Javor*[
| Ljubljana, Rimska cesta štev. 16 H
I
priporoča slav. občinstvu svoje Izdelke ter izvršitev vseh mi. carskih del kakor opravo hotelov, prodajalen, izložb, vsa stavbna dela i. t. d.
I
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami
^Najnlžje cene.	Točna	postrežb^|