135ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 57 • 2003 • 1–2 ( 27) • 135–146 Bo‘o Repe Katoli{ka cerkev in oblast v osemdesetih letih* Osemdeseta leta so bila poleg dogajanja na drugih podro~jih v Sloveniji tudi izrazita prelomnica v odnosih med Katoli{ko cerkvijo in dr‘avo.Vzroki so bili razli~ni: zunanje- politi~ne razmere, polo‘aj v Jugoslaviji, postopna liberalizacija slovenske politike, pa tudi kadrovske spremembe v cerkvenem vrhu v Sloveniji ter z njimi povezana spremenjena poli- tika Katoli{ke cerkve. Med zunanjepoliti~nimi razlogi je bila na prvem mestu politika Va- tikana, ki se je spremenila z izvolitvijo pape‘a Janeza Pavla II leta 1978. ^eprav je po eni strani pape‘ pri oblasteh zbujal zaskrbljenost zaradi protikomunizma, pa je po drugi strani kazal tudi naklonjenost do Jugoslavije in njene politike, ki je bila v odnosu do verskih skup- nosti precej bla‘ja kot v ve~ini vzhodnoevropskih dr‘av, podobna stali{~a pa sta imeli obe dr‘avi tudi do nekaterih svetovnih vpra{anj (mir, razoro‘itev, razmere v tretjem svetu). Ne- gotovost pa so pri jugoslovanskem in slovenskem politi~nem vodstvu zbujale njegove inter- pretacije ~lovekovih pravic. V encikliki, ki jo je dal v javnost pred madridskim sre~anjem ~lanic Evropske konference o varnosti in sodelovanju leta 1979, je pape‘ zavzel stali{~e, da versko prepri~anje ni zasebna, pa~ pa javna stvar in mora zato dru‘ba omogo~iti, da se tudi javno izpoveduje. V slovenskem politi~nem vrhu so bili prepri~ani, da gre tu za odstopanje od koncilskih usmeritev in da bo Katoli{ka cerkev v Sloveniji sledila pape‘evi politiki in za~ela postavljati politi~ne zahteve v smislu enciklike.1 Vatikan je v {estdesetih in sedemdesetih letih Katoli{ko cerkve v Jugoslaviji obravnaval kot celoto, na njegovo politiko je imela zelo velik vpliv zlasti hrva{ka Katoli{ka cerkev, ki je bila bolj militantna od slovenske in je s hrva{kimi in jugoslovanskimi oblastmi tudi imela precej bolj zaostren odnos. Tudi sede‘ Jugoslovanske {kofovske konference je bil v Zagrebu, njen predsednik pa je bil hrva{ki kardinal dr. Franjo Kuhari}. Osrednji cilj Hrva{ke katoli{ke cerkve v za~etku osemdesetih let je bil, da preko Jugoslovanske {kofovske konference do- se‘e obisk pape‘a v Jugoslaviji (predlagala je, naj bi do njega pri{lo leta 1984), na versko vsebino na~rtovanega obiska oz. kraje, ki naj bi jih obiskal, pa je ‘elela imeti odlo~ilen vpliv. Pape‘a je sicer uradno povabil predsednik predsedstva SFRJ med obiskom v Vatikanu leta 1981, vendar datum ni bil dolo~en. Zaradi odprtih vpra{anj v zvezi s tem ( vpra{anje oprede- litve odnosa do ravnanja hrva{ke cerkve med vojno, vpra{anje kardinala Stepinca, obisk Jasenovca, ki so ga zahtevali zlasti v Srbiji in morebitno opravi~ilo) potem do obiska ni pri{lo. Obstajali so sicer {e drugi razlogi, med njimi nestrinjanje z obiskom v vrhovih Pravo- slavne in Muslimanske cerkve v Jugoslaviji in ekonomska situacija (Jugoslavija je ‘e bila organizatorka olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 in si po mnenju politikov {e enega ve- likega spektakla, kakr{en bi bil pape‘ev obisk, ni mogla privo{~iti). Slovenska Katoli{ka cerkev na obisk ni mogla kaj dosti vplivati, je pa novi nad{kof dr. Alojzij [u{tar slovenskim oblastem obljubil, da jih bo sproti obve{~al o morebitnih odlo~itvah v zvezi s tem, ~eprav je * Akademiku profesorju dr. Janku Pleterskemu ob 80 - letnici. 1 Magnetogram 15. seje Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bila dne 5. feb- ruarja 1979 ob 10. uri v prostorih CK ZK Slovenije, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS). 136 B. REPE: KATOLI[KA CERKEV IN OBLAST V OSEMDESETIH LETIH sicer dvomil, da bo do obiska pri{lo kmalu, ker pape‘ ne bi ‘elel obiska brez dogovora z Muslimansko in Pravoslavno cerkvijo v Jugoslaviji. 2 Novi pape‘ je sprva razmere v Jugoslaviji in Sloveniji, kot ka‘e, poznal slabo3, saj se je tedaj ukvarjal predvsem z globalno strategijo, hkrati pa je bila njegova pozornost namenjena razmeram v vzhodnoevropskih dr‘avah. To pa seveda ne velja za vatikansko diplomacijo, ki je zelo tenko~utno spremljala razmere in tudi zaznavala distinkcije v polo‘aju katoli{ke cer- kve v posameznih republikah. Na drugi strani je tudi slovenska politika imela kar precej kanalov, po katerih je sku{ala vplivati na kadrovske in druge poteze Vatikana v Sloveniji. Ne nazadnje so ji mo‘nost neposrednih stikov z vatikanskimi predstavniki omogo~ali jugoslo- vanski veleposlaniki, ki so bili po neformalnem dogovoru v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve obi~ajno Slovenci (v ~asu, ki ga obravnavamo najprej Svete in nato Cigoj). Ko je [tefan Cigoj decembra 1985 pape‘u predal akreditive so bili v slovenskem vrhu prepri~ani, da v Vatikanu zelo dobro vedo, da so odnosi med Katoli{ko cerkvijo in dr‘avo oz. dru‘bo »v posameznih republikah (ki so po ustavi pristojne za urejanje pravnega polo‘aja verskih skupnosti)…glede na nekatere zgodovinske in politi~ne pogojenosti v dolo~eni meri raz- li~ni…Ocenjujejo, da so ti odnosi dosegli zelo stabilen nivo v SR Sloveniji, kjer se problemi, ki nastajajo v dru‘beni praksi, re{ujejo z dobro voljo in v duhu dialoga in medsebojnega spo{tovanja.«4 Po nastopu novega pape‘a in dve leti za tem tudi z nastopom novega metropolita dr. Alojzija [u{tarja v Sloveniji, so se okrepila prizadevanja slovenskih predstavnikov Katoli{ke cerkve, da delujejo ~im bolj samostojno, tako v odnosu do Vatikana kot pri mednarodnih stikih (ki so se zaradi [u{tarjevih zvez zelo okrepili), ~eprav se niso izogibali tudi jugoslo- vanskemu okviru, to je Jugoslovanski {kofovski konferenci ([u{tar je celo postal njen pod- predsednik). Zaskrbljenost v slovenskem politi~nem vrhu glede sprememb cerkvene politike je na prelomu osemdesetih let izhajala tudi iz ugotovitev da »cerkev ‘eli biti ali ‘eli znova postati bolj ~vrsto kot je bila zadnja leta globalni ideolo{ki faktor ali integrativni ideolo{ki faktor v svetu.«5 Cerkev naj bi se zato intenzivno povezovala s tistimi vladami in tistimi politi~nimi silami, ki se borijo za stvari, za katere je cerkev zainteresirana. Potrditev takih ocen naj bi bili dogodki na Poljskem nekaj kasneje, leta 1980 (delavski {trajk v Gdansku, ustanovitev sin- dikata Solidarnosti ki ga je Katoli{ka cerkev podprla, uvedba izrednega stanja). Cerkev je tam kot opozicijska sila po mnenju Mitje Ribi~i~a, predsednika RK SZDL, »maksimalno izkoristila prilo‘nost, da si v tej situaciji pridobi neke koncesije«, vendar » je vendarle vodila ra~un o tem, da ne bi {la preko roba.«6 Politiki so se bali, da ne bi ob zaostrovanju gospodar- skih razmer v Jugoslaviji Katoli{ka cerkev s podporo pape‘a sku{ala ubrati podobne korake, zato je jugoslovanski zunanji minister Josip Vrhovec med obiskom v Vatikanu pape‘a opozo- 2 Mitja Ribi~i~: Zapis razgovora z metropolitom dr. Alojzijem [u{tarjem, 12. september 1980, ARS, dislocirana enota II- Arhiv RK SZDL). 3 Po pri~evanju dr. Alojzija [u{tarja je na obisku pri pape‘u kmalu po nastopu {kofovske slu‘be le-tega hotel podrobneje seznaniti z razmerami v Jugoslaviji in posebnostmi Slovenije ter mu nekatere stvari ponazoriti tudi na zemljevidu, vendar so v pape‘evi pisarni imeli na razpolago le zemljevid Kraljevine Jugoslavije {e izpred druge svetovne vojne. 4 Informacija o odnosih med Jugoslavijo in Vatikanom ob 20-letnici podpisa protokola, Republi{ki komite za mednarodno sodelovanje, ARS ( Arhiv vlade RS). 5 Zapisnik 15. seje predsedstva CK ZK Slovenije, ki je bila 5.2. 1979, ARS , dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS). 6 Mitja Ribi~i~: Zapis razgovora z metropolitom dr. Alojzijem [u{tarjem, 12. september 1980, ARS, dislocirana enota (arhiv RK SZDL). 137ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) ril, da obstajajo v Jugoslaviji tri ve~je konfesionalne skupnosti in da dr‘ava pa~ ne more dajati enakih koncesij, kot so jih oblasti na Poljskem, ki je ve~insko enokonfesionalna in tudi v druga~nem polo‘aju kot Jugoslavija. V Sloveniji je dr. Alojzij [u{tar zagotavljal, da vrh Katoli{ke cerkve razmer na Poljskem in v Jugoslaviji (ki ima druga~en, to je samoupravi sistem) ne povezuje, da pa je treba samoupravljanje bolj izkoristiti v korist ljudi, tudi vernih. Usmeritev Vatikana in Katoli{ke cerkve je bila na za~etku osemdesetih let ‘e povsem jasna. Slovenski politiki so ocenjevali, da bo poskusila dose~i podobne cilje kot poljska, saj je cerkveni vrh kljub verbalno druga~nemu stali{~u samoupravni socializem {tel zgolj za ina~ico komunizma, proti kateremu se je treba boriti in ga dolgoro~no uni~iti. Pripravljenost na dialog pa je bila kljub temu iz ve~ razlogov opazna na obeh straneh. Politi~ne oblasti so bile zadovoljne z ravnanjem cerkve ob smrti Josipa Broza – Tita (cerkev polo‘aja ni »izkori- stila« za dejavnost proti sistemu, v cerkvah so brali ma{e v njegov spomin, ma{a je bila tudi v Vatikanu). Tudi sicer so ‘e konec sedemdesetih let oblasti za~ele popu{~ati pri nekaterih ideolo{kih vpra{anjih. Tako naj izra‘anje verske pripadnosti ne bilo ve~ problem za oprav- ljanje nekaterih poklicev, med njimi zlasti za u~itelje (izjema naj bi bil predmet samouprav- ljanje s temelji marksizma), ~eprav je bila oblast prepri~ana, da cerkev sistemati~no usmerja vernike v pedago{ke poklice.7 Enako naj bi na splo{no veljalo za dosego politi~nih funkcij na ni‘jih ravneh, znotraj SZDL pa tudi na vi{jih. Zveza komunistov naj bi imela tudi ve~je razumevanje za komuniste v va{kih okoljih (ki se zaradi tradicionalnega okolja poro~ajo cerkveno, udele‘ujejo verskih obredov ipd., op.p.), ~eprav je na na~elno stali{~e, da so tudi verni lahko ~lani ZK vodstvo po notranjih polemikah, pristalo {ele desetletje kasneje, v ~asu nastajajo~ega politi~nega pluralizma in prvih politi~nih zvez. Pred tem je izhajalo iz stali{~a, da tisti, ki zahtevajo vklju~evanje vernikov v zvezo komunistov »pozabljajo, da so v koncep- tih partij razlike in da delujejo partije v Evropi v razli~nih razmerah. ^e bi partije, ki delujejo v ve~strankarskih sistemih, vklju~evale v svoje vrste samo ateiste, bi ‘e vnaprej pristale na to, da bi se kristjani odlo~ali za druge stranke, kar pomeni, da bi ‘e a priori pristale na to, da so manj{ina.«8 Na drugi strani so kadrovske spremembe v vrhu slovenske politi~ne cerkve nakazovale, da Vatikan do dolo~ene mere upo{teva ‘elje slovenskih oblasti, vendar pa ne bo {el v pretira- no zbli‘evanje z njimi pri ideolo{kih vpra{anjih. Slovenske oblasti so si ves ~as prizadevale, da bi z notranjo diferenciacijo v cerkvi ustvarile skupino, ki bi bila naklonjena samoupravni socialisti~ni dru‘bi in dialogu z njo in ~im bolj neodvisna od vatikanske politike. Na ni‘ji ravni je temu slu‘ilo Slovensko duhovni{ko dru{tvo, na vi{ji ravni so se naslanjali na nekate- re dostojanstvenike, zlasti mariborskega pomo‘nega {kofa dr. Vekoslava Grmi~a, ki je bil naklonjen zbli‘evanju katoli{ke in marksisti~ne miselnosti in je aktivno deloval v RK SZDL. Zato je bilo za politi~ni vrh neprijetno imenovanje dr. Franceta Krambergerja za mariborske- ga {kofa, ~eprav so po drugi strani neimenovanje Grmi~a sprejeli realisti~no, saj je bil Grmi~ zelo izpostavljen in bi bilo njegovo imenovanje lahko ocenjevano tudi kot podrejanje cerkve zahtevam slovenskih oblasti. Zato je Mitja Ribi~i~ na prvem sre~anju z dr. Alojzijem [u{tarjem, nekaj dni po njegovi posvetitvi v ljubljanskega nad{kofa in metropolita (aprila 1980), ko je apeliral, naj bi imenovali Grmi~a za mariborskega {kofa, hkrati tudi nakazal, da bodo oblasti brez ve~jih zaostrovanj sprejele tudi druga~no re{itev, saj bo Grmi~u »morda prav {kofovstvo vezalo roke, da ne bo mogel toliko in tako pogumno odpirati zanimivih problemov so‘itja 7 Magnetogram 15. seje predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bila 5. februarja 1979 ob 10. uri v prostorih CK ZK Slovenije, ARS (dislocirana enota I), razprava Franca [etinca. 8 Informacija s 15. seje predsedstva CK ZK Slovenije o nekaterih aktualnih vpra{anjih odnosa socialisti~nih sil do religije, cerkve in klerikalizma, 22.2. 1979, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS). 138 B. REPE: KATOLI[KA CERKEV IN OBLAST V OSEMDESETIH LETIH med cerkvijo in socialisti~no dru‘bo.«9 Oblasti so zaradi neimenovanja Grmi~a, sicer prote- stirale na raznih ravneh, tudi v Vatikanu, vendar je bilo pomenljivo, da predvsem zaradi na~ina, kako je bilo to storjeno oziroma zaradi nekorektnega odnosa do Grmi~a. Grmi~ je potem sam odstopil z vseh cerkvenih funkcij, zna{el se je, tudi eksisten~no, v zelo neugod- nem polo‘aju (oblasti so obljubljale, da mu bodo pomagale), v cerkvi pa so sku{ali tudi njegov idejni vpliv ~im bolj zmanj{ati in ga ~im bolj izolirati. Oblasti so se zavedale, da je z njegovim neimenovanjem »izlo~ena tudi mo‘nost konfrontacije oziroma diferenciacije v vodstvu slovenske Rimskokatoli{ke cerkve.« 10 Skupina, ki ni bila naklonjena Grmi~u je bila vplivna in na oblastni strani je niso podcenjevali, ~eprav so oblasti svojo politiko do cerkve v preteklih letih ocenjevale kot uspe{no, z njo naj bi »uspeli omejiti tendence v politizaciji cerkve na razmeroma ozek krog duhov{~ine.«11 Za glavnega »jastreba« so na prelomu osemde- setih let {teli koprskega {kofa dr. Jenka. Ta je postavljal nekatere zahteve, ki so kasneje posta- le tudi sestavni del »[u{tarjevega programa.« Jenko je po mnenju oblasti mo~no pritiskal ‘e na nad{kofa dr. Jo‘efa Poga~nika, da naj bolj odlo~no postavlja cerkvene zahteve in prepove sodelovanje duhovnikov v organih SZDL (v Poga~niku so oblasti videle sprejemljivega so- govornika, na katerega se da vplivati). Ob za~etku [u{tarjevega mandata naj bi (tudi s posre- dovanjem kardinala Kuhari}a) sku{al dose~i, da bi ta zavzel do oblasti bolj trda stali{~a. V skupino bojevitih teologov, ki nasprotujejo dialogu z oblastmi, so uvr{~ale {e dr. Franca Perka, ki je na sre~anju intelektualcev v zamejstvu v Dragi leta 1980 zahteval spo{tovanje ~lovekovih in ustavnih pravic vernih, nevtralno {olo in dostop cerkve do sredstev javnega obve{~anja, dr. Antona Stresa, dr. Rudija Konciljo in dr. Franceta Rodeta ter {e nekatere ({e kot {tudent je pozornost zbujal Ivan [tuhec zaradi katerega je moral na zagovor dr. Perko, ki je bil tedaj dekan Teolo{ke fakultete). ^lanki in nastopi te skupine so bili v organih, ki so se ukvarjali s cerkvijo, ve~krat kritizirani, s posamezniki pa opravljeni tudi razgovori. Kljub neimenovanju dr. Grmi~a, so v politi~nih vrhovih tudi imenovanje dr. Kramberger- ja {teli za znamenje naklonjenosti, saj se jim je zdel sprejemljiv. Prevladala je ocena, da se v Vatikanu zavedajo, da ima katoli{ka cerkev v Jugoslaviji in Sloveniji mnogo manj te‘av pri imenovanju cerkvenih dostojanstvenikov kot v ve~ini vzhodnoevropskih dr‘av, kjer oblasti na razli~ne na~ine dosegajo imenovanje sebi v{e~nih ljudi. Zato v okviru svoje politike do dolo~ene mere upo{tevalo tudi mnenje slovenskih oblasti. Za naklonjenost dialogu so {teli, da jim je uspelo Vatikan prepri~ati, naj za Poga~nikovega naslednika ne imenuje Jezernika ali koga drugega, pa~ pa prav dr. Alojzija [u{tarja. Pred kadrovskimi spremembami v Sloveniji, je novembra 1979 Celata, {ef kabineta vatikanskega dr‘avnega sekretariata Agostina Casaro- lija izra‘al prepri~anje, »da bodo izbor in osebne kvalitete novih {kofov v Sloveniji zado- voljile tudi merila dr‘avnih oblasti, ~etudi Vatikan za nobeno osebnost ne more zagotavljati, kako se bo obna{ala v konkretnih razmerah.« Jugoslovansko veleposlani{tvo je ocenjevalo, da je »Vatikan soo~en z zelo te‘kimi kadrovskimi problemi glede izbora {kofov in v tem pogledu obstajajo dokaj nasprotujo~a si stali{~a. Najti morajo primerno osebnost za izvajanje militantne usmeritve, hkrati pa morajo upo{tevati mednarodni polo‘aj SFRJ in dose‘eno raven odnosov med Cerkvijo in samoupravno dru‘bo v Sloveniji.«12 Kadrovski kompromis je torej zadovoljil obe strani in postal dobra osnova za sodelo- vanje. Seveda pa je oblast kljub temu cerkev {e vedno obravnavala z nezaupanjem in jo {tela 9 Zapis razgovora, ki ga je naredil Mitja Ribi~i~, citirano po: Ljerka Bizilj, cerkev v policijskih arhivih, Ljublja- na 1991, str. 21–22 (dalje:Bizilj, Cerkev) 10 Bizilj, Cerkev, str. 26. 11 Zapisnik 14. seje predsedstva CK ZK Slovenije, ki je bila 29.1. 1979, ARS, dislocitana enota I (Arhiv CK ZKS). 12 Bizilj, Cerkev str. 19. 139ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) za opozicijo (Slu‘ba dr‘avne varnosti je skrbno spremljala in analizirala njeno delovanje ter prislu{kovala najvi{jim cerkvenim dostojanstvenikom). Vendar je hkrati tudi ugotavljala, da so »bili v zadnjem obdobju … med vodstvom RKC na Slovenskem, posebno vodstvom ljub- ljanske in mariborske {kofije, ter dru‘benopoliti~nimi predstavniki oziroma dru‘bo, vzpostav- ljeni dokaj dobri, ugodni medsebojni odnosi. Sprejeto je bilo na~elo, da se vse morebitne te‘ave, spori in problemi med RKC in dru‘bo re{ujejo z medsebojnim dogovarjanjem.«13 Dogajanje na ravni cerkev – dr‘ava v osemdesetih letih je sicer treba obravnavati v kon- tekstu dalj{ega zgodovinskega obdobja. Iskanje ‘ivljenjskega so‘itja, ki bi zadovoljevalo obe strani, se je za~elo ‘e konec petdesetih let (izvolitev pape‘a Janeza XXIII leta 1958, ki je veljal za zagovornika dialoga in opu{~anja politika nasprotovanju komunisti~nim oblastem) s postopnim popu{~anjem represije, izpustitvijo ve~ine duhovnikov iz zaporov ter nekateri- mi »koncesijami« Katoli{ki cerkvi. S politiko dialoga je nadaljeval tudi pape‘ Pavel VI (1963– 1978). Po drugem vatikanskem koncilu (1962–1965) in sprejetju beograjskega protokola 25. junija 1966 je obveljalo na~elno stali{~e, da ima dr‘ava (tudi socialisti~na) oblast nad gospodarstvom in politiko, Cerkev pa nad duhovnim ‘ivljenjem.14 »Vmesna« polja, kjer so se interesi obojih prepletali (socialno podro~je, kulturni objekti, praznovanja, vzgoja in izo- bra‘evanje ipd.), so v Sloveniji postali predmet javne obravnave in tudi pogajanj med pred- stavniki Katoli{ke cerkve in oblastjo ‘e v drugi polovici sedemdesetih let, ko je bilo urejanje odnosov z verskimi skupnostmi prepu{~ena republikam. Ustavne opredelitve polo‘aja cer- kva v Jugoslaviji so od ustave leta 1946 temeljile na lo~itvi cerkve od dr‘ave, cerkvene pose- sti so bile nacionalizirane, cerkvam pa odvzeti prej{nji privilegiji oz. poseben polo‘aj. To je veljalo tudi za nekatere funkcije, ki so jih prej opravljale »v imenu« dr‘ave, npr. pri sklepanju porok, na vzgojnem, {olskem in karitativnem ter drugih podro~jih. Nacionalizacija je cer- kvam vzela veliko premo‘enja, njihov pravni polo‘aj v zvezi z lastnino pa do ustave leta 1963 ni bil jasno definiran oziroma prepu{~en raznim zakonskim in podzakonskim aktom ter uredbam. [ele ustava iz leta 1963 je dolo~ila, da imajo lahko verske skupnosti »v mejah, ki jih dolo~a zvezni zakon, lastninsko pravico na nepremi~ninah.«15 Ustava iz leta 1974 je v dolo~ilih, ki govorijo o cerkvi ostala enaka kot tista iz leta 1963, ~eprav si je zlasti Katoli{ka cerkev prizadevala, da bi si izborila pravico do pristopa v javne medije, ve~ pravic na podro~ju {olstva (da naj ne bi bila omejena zgolj na svoje potrebe), pravico star{ev, da svojim otrokom zagotovijo isto svetovnonazorsko, versko in moralno izobrazbo kot jo imajo sami in mo‘nost karitativne dejavnosti. Ustava naj bi tudi prepovedovala omejevanje verske svobode in izpo- vedovanja vere (in ne samo zlorabe vere v politi~ne namene). Tu cerkev ni bila uspe{na, ta vpra{anja niso pri{la v ustavo, urejala pa naj bi jih zvezna zakonodaja in zakonodaja v posa- meznih republikah. Zvezni zakon o polo‘aju verskih skupnosti, s katerim so bile prvi~ po vojni priznane kot subjekt, je bil sprejet leta 1953, po sprejemu ustave leta 1963 je bil delno spremenjen. Po sprejetju ustave iz leta 1974 naj bi stvari podrobneje urejal republi{ki zakon, ki pa je v osnovi ostajal podoben zveznemu, natan~neje pa je dolo~al dejavnost verskih skup- nosti. Pri razpravi o zveznih ustavnih spremembah leta 1988 si je Katoli{ka cerkev v Slove- niji prizadevala, da bi iz ustave brisali tisti del ~lena, ki govori o tem, da je vera zasebna zadeva. Pri tem so imeli na~elno podporo slovenskih oblasti vendar brez dosti upanja, da bi predlog uspel. Do spremembe ustavne opredelitve je potem pri{lo z amandmaji na slovensko 13 Gradivo za 15. sejo predsedstva CK ZKS 5. 2. 1979. ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS),fond seje predsedstva CK ZKS. 14 Informacija o odnosih med SFR Jugoslavijo in Vatikanom, Republi{ki komite za mednarodno sodelovanje, oktober 1985, Arhiv vlade Republike Slovenije. 15 Ustava SFRJ, Ustava SRS, ^asopisni zavod Uradni list SRS, Ljubljana 1963 (46. ~len zvezne ustave). 140 B. REPE: KATOLI[KA CERKEV IN OBLAST V OSEMDESETIH LETIH ustavo naslednje leto (1989), ko se je ~len ustave spremenil in se je glasil: »Izpovedovanje vere, zasebno ali javno, posami~no ali v skupnosti z drugimi je svobodno. »16 Ta dikcija naj bi pri{la tudi v na~rtovane spremembe zvezne ustave, do katere pa zaradi razpada Jugoslavije ni pri{lo, ~eprav se je razprava o tem za~ela. Opredelitev se je ohranila tudi v novi slovenski ustavi leta 1992, dodatno pa je bila raz{irjena s stali{~em, da se ni nih~e dol‘an opredeliti glede verskega ali drugega prepri~anja, da imajo star{i pravico, da v skladu s svojim prepri- ~anjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Varovalka na ra~un otrok je bil dodatek, da mora biti to usmerjanje v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti in verske opredelitve oz. prepri~anja. Od konca {estdesetih let dalje je bila Slovenija v odnosu do cerkva (tudi Katoli{ke) na splo{no najbolj liberalna v Jugoslaviji »popu{~anje« cerkvenim zahtevam pa so oblasti v drugih republikah in v federalnem centru v osemdesetih letih sprejele kriti~no, verna in demo- krati~no usmerjena javnost pa tudi z odobravanjem in prepri~anjem, da je to presedan, ki mu bodo s~asoma sledili tudi drugi.17 Odnose z verskimi skupnostmi, vklju~no s Katoli{ko cerkvijo, sta v Sloveniji urejala dva organa: Komisija za odnose z verskimi skupnostmi, ki je kot dr‘avni organ delovala v okviru Izvr{nega sveta Socialisti~ne republike Slovenije – IS SRS (ustanovljena je bila sicer ‘e na 1. zasedanju SNOS-a februarja 1944, pod razli~nimi imeni je delovala do 25. julija 1991) in Koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno dru‘bo in verskimi skupnostmi pri RK SZDL (ustanovljen oktobra 1970), ki je bil sestavljen delegatsko, z zelo {irokim zastopstvom posameznih dru‘benopoliti~nih organizacij in skupin pa tudi posameznikov, vklju~no z duhovniki, ki pa so bili v njem kot ob~ani (v celoti je imel od {tirideset do petdeset ~lanov).18 Spremljal je celotno dru‘beno problematiko, povezano z odnosi med samouprav- no dru‘bo in verskimi skupnostmi (zakonodaja o verskih skupnostih, premo‘enjskopravna vpra{anja, vzdr‘evanje sakralnih objektov in gradnja novih, dejavnost verou~nih skupin, ver- ski tisk, pogrebi, oprostitve od udele‘be na oro‘nih vajah ipd.). Zato je imel odbore tudi na krajevni, ob~inski in mestni ravni ter v obalni konferenci SZDL. Vanje so se (odvisno od lokalnih razmer in stali{~a posameznih {kofov na eni ter politi~nih organov na drugi strani) vklju~evali tudi duhovniki. Koordinacijski odbor je imel tudi t. i. »minikoordinacijo«, ki je 16 Poro~evalec dr‘avnega zbora Republike Slovenije, 21.4. 1989, {t.10/89. 17 Tak primer je bil npr. praznovanje bo‘i~a. Zvezni sekratariat za informacije je leta 1987 naredil analizo reakcij na bo‘i~no ~estitko dr. Alojzija [u{tarja preko radia in ugotovil, da so reakcije ve~inoma pozitivne in da je s tem prese‘ena dolgoletna dilema o tem, ali je bo‘i~ javna zadeva ali ne in da to pomeni izbolj{anje odnosov med sampupravno skupnostjo in cerkvami. Reakcije glede mo‘nosti, da bi bil bo‘i~ praznik so bile po Jugoslaviji razli~ne, ve~inoma negativne. Ponekod so bili tudi komentarji, da je to odraz slovenske upornosti (tako kot kritike {tafete mladosti ali civilnega slu‘enja voja{kega roka). Skrajna reakcija je bila v Makedoniji, tamkaj{nji predsednik SZDL je vpra{anje bo‘i~a ozna~il za »»duhovni luksuz«»v razmerah, ko imajo ljudje eksiten~ne probleme zaradi ~esar naj se Makedonija s tem vpra{anjem sploh ne bi ukvarjala. Sloveniji je s ~estitko prva sledila Srbija , to je pravoslavni patriarh German. (Informacija o reagovanju doma}ih i inostranih sredstava informisanja i verske {tampe u Jugosla- viji na bo‘i}nu ~estitku nadbiskupa Alojzija [u{tara preko Radio – Ljubljane, kao i na objavljivanje u na{oj {tampi bo‘i~ne ~estitke patrijarha Germana, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS, fond predsednikova dejavnost). 18 Koordinacijski odbor so sestavljali delegati RK SZDL, CK ZKS, Republi{kega sveta ZSS, Republi{kega odbora ZZB NOV, RK ZSMS, mestnih in obalnih konferenc SZDL, medob~inskih svetov SZDL, Marksisti~nega centra CK ZKS, obeh univerz, Teolo{ke fakultete, Izobra‘evalne skupnosti SRS, Zavoda SRS za {olstvo, Republi{kega sekretariata za notranje zadeve, Republi{kega komiteja za informiranje, Ustavnega sodi{~a SRS, Zavoda RS za spomeni{ko varstvo, SAZU, Slovenskega duhovni{kega dru{tva, Cirilskega dru{tva slovenskih bogoslovcev, Rde~ega kri‘a, Dru{tva izdajateljev ~asnika 2000, Slovenske izseljenske matice, javni dru‘beni delavci. (Tinkara Grilc, Od- nos med dr‘avo in Cerkvijo v Sloveniji v osemdesetih letih, diplomska naloga, Univerza v Ljubljana., FF, Oddelek za zgodovino, 1999 in Andrej Oberstar: Odnos med cerkvijo in dr‘avo v 80. letih 20 stoletja, diplomska naloga, prav tam.) 141ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) bila sprva mi{ljena kot delovno telo in je {tela med pet in deset ~lani. »Mini«, kot so jo popu- larno imenovali, je bila v resnici »maksi.« Njena sestava se je sicer spreminjala, na prelomu v osemdesetih let pa so bili v njej najpomembnej{i republi{ki funkcionarji, vklju~no s pred- sednikom RK SZDL in sekretarjem (predsedstva) CK ZKS, notranjim ministrom in {e neka- terimi predstavniki zakonodajnih in drugih organov ter kak{en od glavnih urednikov me- dijev. Tedaj se je »mini« sestajala enkrat ali dvakrat mese~no, odlo~ala je o vseh klju~nih vpra{anjih odnosov s cerkvami. Do srede osemdesetih let se je raven zastopstva precej zni‘ala, seje so postajale redkej{e leta 1988 pa je »minikoordinacija« prenehala delovati. Do spremembe je pri{lo zaradi kritik s strani cerkva, zlasti Katoli{ke, na ra~un dejavnosti Koordinacijskega odbora (posredno pa s tem seveda tudi na vlogo »minikoordinacije, ki ni bila formalen organ), na sestavo katerega niso mogle kaj dosti vplivati. Zato se je Koordina- cijski odbor leta 1985 preoblikoval v Svet za odnose z verskimi skupnostmi, ki je imel 64 ~lanov. Njegovo izvr{no telo je bilo sekretariat sveta, ki so ga sestavljali predstavniki verskih skupnosti in oblasti. Tu je bil dialog lahko precej {ir{i in pogosto so stali{~a sveta oz. njego- vega sekretariata naletela na kritike v bolj ortodoksnih dru‘benopoliti~nih organizacijah ali pri delu politikov, pa tudi na ni‘jih, ob~inskih ravneh. Komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri IS SRS je bila namenjena teko~emu re{evanju problemov na podlagi usmeritev »minikoordinacije« in Koordinacijskega odbora. Skrbela je tudi za sre~evanja predstavnikov posameznih verskih skupnosti (med drugim je enkrat letno organizirala novoletni sprejem, ki je slu‘il tudi za razne neformalne dogovore). Njen sekretariat, ki ga je vodil profesionalni pravnik, je skrbel za re{evanje sprotnih konkret- nih zadev verskih skupnosti (razne upravne zadeve, vloge in pro{nje posameznih duhov- nikov ipd.) Interveniral je tudi na ni‘jih ravneh, ~e je prihajalo do nepravilnosti ali zastojev pri re{evanju posameznih problemov (velikokrat je {lo za lokacijska dovoljenja, vpra{anje osmrtnic, prito‘b ob~anov na ra~un posameznih ‘upnikov in podobne stvari). Sekretariat je imel stalne razgovore s predstavniki cerkvenih institucij. Predsednik Komisije za odnose z verskimi skupnostmi je bil vsakokratni podpredsednik IS SRS, zadol‘en za dru‘bene dejavnosti (1976–1980 Stane Kolman, 1980–1985 Du{an [ini- goj, 1984–1989 dr. Boris Frlec). Po tem, ko je nad{kofovsko funkcijo leta 1979 prevzel dr. Alojzij [u{tar, sta bila z njim tako [inigoj kot Frlec v stalnih pisnih, telefonskih in osebnih stikih, ~eprav so bili tudi prej stiki z nad{kofom Poga~nikom prav tako pogosti. [u{tarjem so se odnosi med cerkvijo in dr‘avo vzpostavili na novi ravni. Za prvo fazo (v za~etku osemdesetih let) je zna~ilno oblikovanje zahtev cerkvene stra- ni, ki jih je [u{tar oblikoval v nekaj temeljnih to~k, njegov teologi pa so jih nato razdelali.19 [lo je za zahteve, ki so se deloma pojavljale ‘e prej, deloma pa so bile artikulirane na novo. [u{tar jih je v osnovi povedal ‘e tujim novinarjem takoj po nastopu nad{kofovske slu‘be in na sestanku z drugimi {kofi, tako da so zanje v politi~nem vrhu vedeli ‘e iz obve{~evalnih virov {e preden jih je prvi~ omenil Ribi~i~u. Ocenjevali so, da gre v osnovi za »podalj{ano roko pape‘eve politike«. Oblikovanje to~k, ki naj bi jih dr‘ava in katoli{ka cerkev re{evali skupaj, je na njunem prvem sestanku po posvetitvi [u{tarja v nad{kofa Ribi~i~ na~elno pod- prl. Vendar to ni bil enoten sklep politi~nega vrha, nekaj mesecev kasneje (po dogodkih na Poljskem) se je Ribi~i~ moral opravi~evati, da takrat mno‘i~nih akcij Katoli{ke cerkve, ki so sledile njegovemu sestanku s [u{tarjem (organizirana aktivnost cerkve v zvezi s posamezni- mi zahtevami, npr. podpisovanje zahtev da se uvedejo verske oddaje na TV, op. p.) {e ni 19 Dokumenti in razprave govorijo o razli~nem {tevilu to~k: devetih, trinajstih, petnajstih in osemnajstih, gre za razli~ne obdelave istih problemov. [kof jih je v grobem prvi~ predstavil na sestanku z Mitjo Ribi~i~em, potem naj bi jih po {kofovem naro~ilu v 15. to~kah razdelal dr. Franc Rode. 142 B. REPE: KATOLI[KA CERKEV IN OBLAST V OSEMDESETIH LETIH bilo.20 O [u{tarjevih zahtevah (tedaj v 18 to~kah) je bil nato sprejet sklep, da jih bodo te- meljito analizirali v okviru »minikoordinacije« in pripravili odgovore, poleg tega pa bodo analizirali tudi vsebino ma{ v ljubljanski in mariborski {kofiji na temo klerikalizma in antik- lerikalizma ter vatikansko politiko v zvezi z madridsko konferenco o ~lovekovih pravicah.21 Dialog s [u{tarjem je tako potihem dobil domovinsko pravico, nekaj kasneje pa tudi zeleno lu~, kljub ob~asnim ostrim besedam, da oblast na partnerstvo s cerkvijo ne bo pristala. Oboje naj bi nad{kofu povedal Du{an [inigoj, ki je bil po funkciji zadol‘en za operativno plat zadeve. [u{tar je nato na [inigojevo pobudo zahteve tudi uradno zapisal in mu jih poslal, sprva v bolj posplo{eni in spravljivi obliki, kot so se prej pojavljali v cerkvenih krogih in posami~nih javnih nastopih in ~lankih. 22 Zahteve je kasneje cerkveni vrh razdelal in konkre- tiziral, ter z demokratizacijo politi~nega prostora v Sloveniji tudi {iril, zadevale pa so cerkve- na praznovanja (zlasti bo‘i~), karitativno dejavnost, graditev novih cerkvenih objektov in obnovo starih, vlogo Cerkve v javnih medijih, duhovno oskrbo po bolni{nicah in domovih ter v zaporih, ureditev socialnega statusa duhovnikov, verski tisk, cerkveno {olstvo in priznanje spri~eval (tudi vpra{anje ponovne vklju~itve teolo{ke fakultete v Univerzo, kjer je bila cer- kev sama v dvomih kako, ker je ‘elela ohraniti svojo kadrovsko avtonomijo in svoje kriterije za izvolitev), idejno nevtralno {olo, vlogo Slovenskega duhovni{kega dru{tva (ukinjeno je bilo leta 1990), odnos do preteklosti (vloga Katoli{ke cerkve in {kofa dr. Gregorija Ro‘mana med vojno23 in s tem med drugim tudi sporni spomenik pred stolnico v spomin na demon- stracije ‘ensk leta 1943, ki naj bi jih Ro‘man dal razgnati), zapostavljenost vernikov v neka- terih poklicih in dru‘bi sploh, kasneje tudi vpra{anje narodne sprave24 ter vpra{anje cerkve- nega premo‘enja oz. od{kodnine zanj. V drugi fazi (do srede osemdesetih), let je Katoli{ka cerkev, da bi zahteve uresni~ila in oblastem pustila ~im manj manevrskega prostora, organizirala razne oblike javnega pritiska. V ta namen je tudi ustanovila razne formalne in neformalne organe (nekateri, npr. Med{kofijski odbor za {tudente, so obstajali ‘e prej). [u{tar je kmalu ustanovil Teolo{ki svet kot posveto- valni organ ljubljanske nad{kofije. Svet naj bi deloval kot neke vrste »ideolo{ka komisija« analiziral tisk, publikacije, ravnanje oblasti in na podlagi tega dolo~al cerkveno strategijo. 20 Magnetogram s seje Predsedstva CK ZK Slovenije, ki je bila dne 13.12. 1980 na Centralnem komiteju ZKS, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS), fond seje predsedstva CK ZKS. Ribi~i~a so sicer na seji mo~no kritizi- rali, vendar zaradi drugih zadev ( izjav, izre~enih v nedavnem intervju v Startu). 21 Prav tam, razprava Milana Ku~ana. 22 Pismo ljubljanskega {kofa in metropolita dr. Alojzija [u{tarja Du{anu [inigoju, predsedniku Komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri IS SRS, 16. marec 1981, Arhiv RS, dislocirana enota II (Arhiv RK SZDL). 23 Cerkvena stran je sredi osemdesetih let {e posebej reagirala na pisanje Ivana Jana o {kofu Ro‘manu, ‘elela je vedeti, kaj naj bi – glede na dotedanji dialog – pomenilo, da njegovo pisanje objavlja Delo in se mu tudi sicer posve~a veliko pozornosti. Pogovore o tem je mogo~e razumeti v smislu, naj nobena stran ne potencira tega ob~utljivega problema, ker so v tistem trenutku pomembnej{e aktualne zadeve. 24 Vpra{anje sprave je postalo {e zlasti aktualno po ve~strankarskih volitvah in spremembi oblasti spomladi 1990. [e pred tem, 5.marca 1990, je v zvezi s tem v posebnem pismu na pobudo svojega ~lana dr. Janka Pleterskega stali{~e objavilo Predsedstvo Republike Slovenije. Predsedstvo se je zavzelo za »dr‘avljansko umiritev« in za preu~itev odgovornosti dr‘avnih organov za povojne krivice. Sprave naj politi~ne stranke ne bi izkori{~ale v politi~ne namene. Slovenska {kofovska konferenca je nekaj dni kasneje, 13. marca, v razmerah ostrih izjav posameznih teologov in sicer{njih polemik pred volitvami, odgovorila z dokaj spravljivo izjavo o narodni spravi, v kateri je bilo med drugim zapisano, da bi se morali odpovedati vsaki ‘elji po obra~unavanju (vsebino izjave glej v France M. Dolinar, Resnici na ljubo, Ljubljana 1998). Do simboli~ne spravne slovesnosti v kateri sta sodelovali Katoli{ka cerkev in dr‘ava (nad{kof in predsednik predsedstva Milan Ku~an) je (nato ob velikem prizadevanju nekaterih kulturnih krogov, zlasti pa Spomenke Hribar) pri{lo po volitvah, 8. julija 1990 v Ko~evskem Rogu (ve~ o tem: Bo‘o Repe, Mesto druge svetovne vojne v notranjem razvoju Slovenije in Jugoslavije, Prispevki za novej{o zgodovino 2000, {t. 2, str. 95–106). 143ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) Praksa so postali stalni sestanki slovenskih {kofov. Leta 1983 je bila ustanovljena Slovenska {kofovska konferenca v okviru Jugoslovanske {kofovske konference (desetletje kasneje, po osamosvojitvi Slovenije, leta 1993, je postala samostojna). Konferenca je pripomogla k po- enotenju cerkvene politike v vseh treh {kofijah in s tem omejila mo‘nosti, da bi oblasti izko- ri{~ale razlike med stali{~i vodstev posameznih {kofij. Konferenca je s svojimi izjavami in izjavami Komisije za pravi~nost in mir (ki jo je vodil dr. Anton Stres) za~ela javno posegati v aktualne politi~ne razmere v osemdesetih letih. Medtem ko se je Katoli{ka cerkev homogenizirala in poenotila v svojih zahtevah, pa je oblastna stran postajala vse bolj heterogena in neenotna in je vse te‘je na{la argumente za zavra~anje cerkvenih zahtev. V tretji fazi (druga polovica osemdesetih let) je {lo vedno bolj za takti~na in vedno manj za ideolo{ka vpra{anja: kdaj, do katere mere in v kak{ni obliki uresni~iti cerkvene zahteve. Prvi pomemben korak je bil prodor v necerkvene medije. Do leta 1982 so odnose med cerkvijo in dr‘avo v njih v glavnem interpretirali dr. Vekoslav Grmi~ in lai~ni strokov- njaki za religijo. Dr. Alojzij [u{tar je do pomembnej{ega intervjuja v Delu pri{el februarja 198225 (prej so le predstavljali njegov portert ali povzemali njegove izjave). Prelom pa je bil intervju za Dolenjski list za bo‘i~ leta 1985, ki ga je naredil Marjan Bauer. Njegov izid so oblasti sprva zaradi nekaterih spornih tez prepovedale, nato je, po pismu Bauerja [etincu, korigiran iz{el januarja 1986.26 [etinc je nad{kofu razlo‘il, da je {lo za »nesporazum«, da je bilo Dolenjskemu listu »predlagano« naj objavo zamakne zato, ker je pri intervjuju {lo za nekoordnirano akcijo ve~ ~asopisov, kar so ‘eleli prepre~iti.27 Za intervju je {kofa res prosilo ve~ ~asopisov, med njimi tudi Delo in Teleks, vendar je {kof dal intervju samo Dolenjskemu listu, ki ga je prvi prosil, tako da je bil [etin~ev izgovor precej prozoren. Simboli~no pa je bilo, da so se oblasti {kofu za zaplet opravi~ile. Dogodek z intervjujem se je zgodil prav v ~asu, ko je zveza komunistov za~ela popu{~ati pri ideolo{kem vrednotenju religije in se je morda komu zdelo, da bo so~asna publiciteta {kofa v javnih medijih vendarle preveliko od- stopanje. Program ZKJ (iz leta 1958) je bil v tem ~asu ve~krat kritiziran zaradi formulacije, da se morajo komunisti boriti proti verskim zablodam in zaostalosti. Nekateri vodilni par- tijski funkcionarji v Sloveniji pa so menili, kot je povedal [etinc [u{tarju, da je treba pro- gram interpretirati v smislu »boja proti tistim oblikam religiozne zavesti, ki prepre~ujejo ~loveku, da se vklju~uje v pozitivna prizadevanja za splo{ni napredek.«28 Resolucija z 9. kongresa ZKS naj bi program popravljala s stali{~em, da komunisti spo{tujejo versko prepri- ~anje ljudi. Za prodor Katoli{ke cerkve v javne medije in javnost sploh, pa je bilo psiholo{ko najpo- membnej{e praznovanje bo‘i~a. Vpra{anje je bilo kot klju~no izbrano zelo premi{ljeno, saj je cerkev tu lahko ra~unala na podporo ve~ine ljudi (kar so pokazale tudi javne ankete), oblast pa se je lahko sklicevala na to, da je bo‘i~ tudi dru‘inski in ljudski in ne zgolj cerkveni praznik. Bo‘i~ je omogo~il vstop cerkve tudi v tedaj najbolj posve~eno medijsko trdnjavo oblasti, to je televizijo. Razprava o bo‘i~u se je za~ela sredi osemdesetih let, oblasti pa so mnenje javnosti, poli- tike in zveznih organov preizku{ale najprej z omenjanjem in opisovanjem bo‘i~a v ~asopisih, 25 Posebej si prizadevam, da bi premagovali predsodke, Delo 20.2. 1982. 26 Ve~ o tem: Bizilj, Cerkev str. 52–54. 27 F. [etinc in B. Frlec: Nepopolni zapis razgovorov ob sre~anju z nad{kofom dr. [u{tarjem 20.12. 1985, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS, fond predsednikova dejavnost). 28 Prav tam. 144 B. REPE: KATOLI[KA CERKEV IN OBLAST V OSEMDESETIH LETIH ki se je pogosteje za~elo pojavljati leta 1985.29 Konec leta 1986 je slovenska {kofovska kon- ferenca tudi uradno predlagala, da bi bil bo‘i~ dela prost dan.30 To je sicer enkrat prej ‘e brez- uspe{no poskusila jugoslovanska {kofovska konferenca, ki se je leta 1984 obrnila na predsed- stvo SRS, vendar je slovenska {kofovska konferenca, ocenjevala, da so razmere v Sloveniji pa~ specifi~ne in se zato spla~a ponovno poskusiti.31 Ponovna pobuda je spro‘ila dolgotrajne razprave v posameznih politi~nih organih. Konkretne posledice so bile, da se je bo‘i~ v na- slednjih dveh letih v medijih {e bolj poudarjal, nad{kof je lahko po radiu prebral tudi bo‘i~no poslanico, televizijski program je bil prilagojen prazniku, v Cankarjevem domu je bil organi- ziran bo‘i~ni koncert. Soglasje o bo‘i~u kot dela prostemu dnevu (ki bi ga morda povezali tudi z novoletnimi po~itnicami), je bilo med verskimi skupnostmi in v politi~nem vrhu do- se‘eno leta 1989.32 Do leta 1989 so postopno re{evali tudi druga vpra{anja iz »[u{tarjevega programa«, naj- prej vpra{anje verske oskrbe v domovih za ostarele, deloma tudi za zapornike (simboli~en prelom je pomenil obisk [u{tarja v zaporu na Dobu leta 1988)33, na koncu formalno tudi karitativne dejavnosti (ki jo je cerkev do spremembe zakonodaje izvajala v raznih prikritih oblikah, dr‘ava pa tolerirala). Nekaj klju~nih vpra{anj ( npr. denacionalizacija, verski pouk v {olah) pa je ostala nere{ena dedi{~ina za nove oblasti. Nov izziv za obe strani je prinesel nastanek ve~strankarstva. Ob nastanku politi~nih zvez in nato strank je bilo opazno, da vrh Katoli{ke cerkve ni imel enotnega stali{~a o tem, koga podpreti. Na~elno je seveda imel protikomunisti~no stali{~e oz. je kazal bolj ali manj prikrito negativno stali{~e do strank, ki so iz{le iz nekdanjih dru‘benopoliti~nih organizacij. Na tere- nu so podporo duhovnikov dobivale desno usmerjene stranke, sprva najve~ kr{~anski demo- krati, medtem ko je nad{kof nastopal bolj previdno. Za ustanovni zbor Slovenskega kr{~ansko- socialnega gibanja (kasnej{ih kr{~anskih demokratov), ki je zaradi mo‘ne povezave cerkve in politike in o‘ivitve klerikalizma najbolj skrbel oblasti, je dr. Alojzij [u{tar dejal, da zanj ni vedel in se je strinjal s stali{~em oblastne strani, da »politi~no organiziranje kr{~anskih gi- banj ni v interesu institucionalizirane cerkve na Slovenskem.«34 Po ve~strankarskih volitvah se je dialog katoli{ka Cerkev – dr‘ava preselil v druga~ne okvi- re. Leta 1991 je bila ukinjena Komisija SR Slovenije za verska vpra{anja, tri leta kasneje (leta 1994) je bil imenovan Urad za verske skupnosti), {e pred tem pa je bila leta 1993 ustanovljena me{ana Krovna komisija Rimskokatoli{ke cerkve in Vlade republike Slovenije, ki naj bi preu~ila polo‘aj Katoli{ke cerkve v Sloveniji in pripravila predloge za njeno ureditev. V osnovi se stali{~e Katoli{ke cerkve iz osemdesetih let, da (p)ostane enakovreden partner oblastem, ki z njimi razpravlja o »delitvi interesnih sfer«, ne pa zgolj ena od institucij civilne dru‘be, ni spremenil. Se je pa polo‘aj cerkve politi~no in ekonomsko mo~no okrepil in je z Vatikanom v ozadju postal tudi predmet neposrednih meddr‘avnih odnosov. V tem kontekstu Katoli{ka cerkev ni 29 Sredstva javnega obve{~anja o bo‘i~u in v zvezi s praznovanjem bo‘i~a, ARS, dislocirana enota II (Arhiv RK SZDL). 30 Zapis s seje »Mini«, 4.6. 1987, ARS, dislocirana enota II (Arhiv RK SZDL). 31 Komisija za odnose z verskimi skupnostmi 26.11. 1986, predlog Slovenske pokrajinske {kofovske konferen- ce, da bi bil bo‘i~ dela prost dan, ARS, dislocirana enota II (Arhiv RK SZDL). 32 Zapisnik 3. seje Sveta za odnose z verskimi skupnostmi, dne 21.2. 1989, ARS (dislocirana enota II, Arhiv RK SZDL). 33 Zapis o razgovoru podpredsednika izvr{nega sveta Skup{~ine SR Slovenije in predsednika komisije SR Slo- venije za odnose z verskimi skupnostmi dr. Borisa Frleca in namestnika predsednika komisije Draga Smoleta z ljubljanskim nad{kofom in metropolitom dr. Alojzijem [u{tarjem ter pomo‘nim {kofom in generalnim vikarjem Jo‘efom Kvasom dne 19. januarja 1989, ARS (Arhiv vlade RS). 34 Boris Frlec: Kratek zapis telefonskega razgovora z ljubljanskim nad{kofom dr. [u{tarjem dne 14.3. 1989 ob 11 uri, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS, fond predsednikova dejavnost). 145ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) bila ve~ le ena od treh pribli‘no enako mo~nih religij kot prej v Jugoslaviji. Slovenija je kot »katoli{ka dr‘ava« postala mnogo bolj odvisna od vatikanskega vpliva, kar je bil eden od strate{kih interesov Vatikana pri priznanju Slovenije in Hrva{ke pa tudi v {ir{em kontekstu zru{itve komunisti~nih re‘imov v vzhodni Evropi. S tem tudi ni bilo ve~ potrebe po spravljivi in koncilialni politiki, kakr{no je zagovarjal dr. Alojzij [u{tar, pa~ so v ospredje pri{li bojeviti in gore~i zagovorniki rekatolizacije Slovenije na vseh podro~jih. Spremembo politike je leta 1997 simboliziralo imenovanje dr. Franceta Rodeta za [u{tarjevega naslednika. Razmerje med Katoli{ko cerkvijo in oblastjo je bilo v osemdesetih letih {e vedno trdo in mo~no obremenjeno z grenkimi zgodovinskimi izku{njami, a kljub temu prete‘no dialo{ko in partnersko, ter v kon~ni posledici produktivno in koristno za slovensko dru‘bo v celoti. Oblast in cerkev sta probleme re{evali postopno, ob upo{tevanju politi~nih razmer, javnega mnenja in razmerja sil znotraj obeh strani. Cerkev je bila za to pripravljena marsikaj ‘rtvovati, tudi odkrito podporo opoziciji, kar ji je ta – zlasti krog okoli Nove revije – tudi o~itala. Cerkev je prvenstve- no sledila svojim ciljem, vendar je hkrati na~in demokratizacije v Sloveniji in proces osamo- svajanja na~elno in konkretno podpirala. Kasneje je imela tudi pomembno vlogo pri mednarod- nem priznanju Slovenije. Za socialisti~no oblast, stisnjeno med zahteve opozicije in pritiske iz Beograda, sta bila dober odnos s Katoli{ko cerkvijo in njena podpora zelo pomembna. Bojevita opozicijska vloga cerkve po vzoru nekaterih vzhodnoevropskih dr‘av, bi razmere znotraj Slo- venije mnogo bolj zaostrila, omejila reformatorsko strujo znotraj oblasti in ote‘ila mehek prehod v ve~strankarstvo, jugoslovanskim oblastem pa bi dala {e dodatne argumente za oceno o »kon- trarevoluciji« v Sloveniji in za mo‘nost ukrepanja na tej podlagi. Takega odnosa pa ne nazadnje vsaj v ve~ini ne bi podprli tudi slovenski verniki. S u m m a r y Catholic Church and Authorities in the 1980’s Bo`o Repe The article focuses on the relation between the Slovene authorities and the Catholic Church in the 1980’s. Aside from other events, the 1980’s also denoted a marked turning point in the relation between the Catholic Church and the state. There were different reasons for this: the political situation outside and within Yugoslavia, a gradual liberalization of Slovene politics, but also the changes in the leader- ship of the Church and consequent changes in the politics of the Catholic church. The main characteri- stic of the first phase, at the beginning of the 1980’s, was the formulation of the Church’s demands. These demands, formulated in the form of several basic points by the then archbishop Dr. Alojzij [u{tar, were then elaborated upon by [u{tar’s theologians. These points referred to celebrations of church holidays, especially Christmas, to caritative activities, to the building of new sacral buildings and reno- vation of old ones, to the role of the Church in mass media, to spiritual help in hospitals, senior citizens’ homes and prisons, to regulating the social status of priests, to religious literature, religious education and recognition of religious schools’ diplomas (as well as re-incoporation of the Theological Faculty into the University; since it wished to preserve the right to select and formulate the criteria for selecting its own staff, the church itself was uncertain about the manner in which this could be accomplished), to ideologically neutral school curriculums, to the role of the Slovene Catholic Society (abolished in 1990), to the authorities’ attitude toward the past (the role of the Catholic Church and Bishop Dr. Gregorij Ro‘man during the Second World War), to ignoring believers in certain professions and in the society in general, and, later on, also to the questions of the so-called national reconciliation and church property, or compensation for the latter. In order to fulfil its demands and narrow the authorities’ mano- euvring space as much as possible in the second phase (until the mid-1980’s), the Church organized 146 B. REPE: KATOLI[KA CERKEV IN OBLAST V OSEMDESETIH LETIH different forms of public pressure. Aside from the already-existing Interdiocesan Committee for Stu- dents, it founded formal and informal agencies, for instance the Theological Council as an advisory body of the Ljubljana diocese, the Slovene Diocesan Conference (within the Yugoslav Diocesan Confe- rence) in 1983, or the Committee for Justice and Peace, to name a few. Instead of ideological ones, tactical questions were the ones at stake in the third phase (during the second half of the 1980’s): when, to what degree and in what form the demands of the Church could be fulfilled. The first important step in this direction was the breakthrough into non-religious media, especially the television, which was followed by the official recognition of Christmas. The relationship between the socialist authorities and the Catholic Church in the 1980’s still remai- ned strained and strongly impeded by the bitter events of the past. Yet it was mostly dialogical and characterized by partnership, and turned to be productive and beneficial for the entire Slovene society. The authorities and the Church started to solve different questions in a gradual manner, considering the current political situation, public opinion and the proportion of power on both sides. In order to attain its goal, the Church was willing to sarcrifice a lot, even the open support of the opposition. It followed its goals, yet it principally (as well as concretely) supported the democratization of Slovenia and the process of its gradual independence. The Church also played an important role in Slovenia’s fight for international recognition later on. Good relations with the Catholic Church, and its support, were very important for Slovene socialist authorities squeezed between the demands of the opposition and the pressures from Belgrade. A more fighting stance of the Chuch, similar to the one in certain East Euro- pean countries, would only aggravate the situation within Slovenia, limit the reformation movement within the Slovene government, and hinder the soft transition to a multi-party sistem. It would also arm Yugoslav authorities with additional arguments in favor of establishing the existence of the so- called »counterrevolution« in Slovenia, and taking prompt action to supress it. The majority of Slovene believers would not support such a relationship.