45°
Listek,
Marijine kakor preljubke otroške pesmi in hvaležni spomin, katerega gotovo vsak njegov učenec  v  svojem srcu nosi.
Prispevki naj se blagovolijo pošiljati uredništvu »Učit. Tovariša« v Ljubljani.
V nadeji, da blagi i-ajnik še ni pozabljen, pričakuje društvo obilnih darov.
Za odbor  »Slov. učit.  društva v Ljubljani«
dne 3. junija  1896.
Andrej Zumer,                                               Jak. Furlan,
predsednik                                                                           tajnik
Občni zbor »Matice Slovenske« za leto 1895. je bil dne 24. junija meseca t. 1. Ker ni prostora za daljše poročilo, naznanjamo danes le toliko, da izide letos šestero knjig, namreč 1. Letopis. 2. »Zgodovina slovenskega slovstva*. III. del. 3, Slovenske narodne pesmi. II. snopič. 4. Elektrika s podobami. 5. Slovenska zemlja. II. del. 6. Knezove knjižnice tretji zvezek.
Se nekaj pojasnila. V zadnji številki »Zvona« na 388. str. piše dr. Glaser, da je iz stilizacije nekega stavka v njegovi »Zgodovini slov. slovstva* videti, da pripisuje »izpremembo« v tekstu Prešernove izdaje iz 1. 1866. Jurčiču. To je potrebno popravka. Jurčič je pri uredbi Prešernovega teksta takisto nedolžen, kakor Stritar, ker oba nista imela prav nič opraviti s to stvarjo. Ves tekst je uredil Levstik sam, popolnoma svojevoljno, in, kakor sem čul, Stritar že takrat, ko je izšlo & Klasje z domačega polja«, ni bil zadovoljen, da je Levstik tako korenito prenaredil besedilo Prešernovim poezijam, in celo Jurčič se v tem oziru ni ujemal z Levstikom. Levstik je bil, kakor sam pravi, »vsega sveta pilatuž« in nobene jiiti svoje, niti tuje pesmi ni pustii pri miru. Jurčič je bil pri izdaji iz 1. 1866. deležen samo toliko, da je posredoval med Levstikom in založnikom VVagnerjem na eni in med Stritarjem na drugi strani. Pač pa je nameraval Jurčič urediti Vodnika in je že spisal Vodnikov životopis, ki je še okranjen, a nima nobene vrednosti. Tudi pri tem delu bi mu bil imel Levstik pomagati, kar se da sklepati iz njegovih besed v »Zbranih spisih« (IV. 290.). Predno je prišlo do izdaje, je Wagner zaradi dolgov izginil iz Ljubljane.
Da gre ves popravljeni Prešeren na Levstik o v rovaš, dokaže to-le: Pred seboj imam list, na katerega prvo polovico je napisal Levstik s svojo roko Prešernov sonet »Ljubezni tiranija«, kakršen je v originalu, a na drugo polovico svojo popravo. Prešernov original se glasi:
Preširnov ne tiskan sonet.
(Izviren.) Vi,  ki vam je ljubezen tiranija Neznana bolj, ko so studenci Nila; Vi, ki samo veste, kaj  posodila Neso, kaj hiše, polje, kaj   kupčija!
Iz vas se marsikteri glavo vbija, Al pojem res brez upanja plačila,
Listek.                                                                 451
Gotovi, da bi je ne  omečila Labudova s prs mojih melodija.
Povejte vi mi,  slepi modrijani! Al trud'jo za dobiček,  za petico
V   Ameriki se črni Afrikani?
Dal v hujši služnost me je bog s pušico, Kakor trpe"]) med Turki jo  kristjani; Koga nek' imam upati pravico!  —
Levstikova poprava ima to besedilo:
Popravil F. L.
Vi, kterim je ljubezni tiranija Neznana bolj  od skrivnih virov Nila; Vi,  kteri znate le,  kaj  posojila Neso, kaj  hiše, polje, kaj  kupčija!
Glavo si marsikteri iz vas vbija, Al pojem res brez upanja plačila, Gotov, da je ne bode omečila Labudova  's prs mojih melodija ?
Povčdite mi, slepi  modrijani! Al trude za dobiček, za petico
V   Ameriki se črni Afrikani?
Dal v hujo sužnjost me je bog s pušico, Neg6 trpe"  med Turki jo kristjani, Kaj  mški  imam upati pravico!   —
Naj se s tem tekstom primeri besedilo v »Klasju(<, ki ima le neznatne inačice.
Da je Levstik popravil Prešerna, a ne Stritar, niti Jurčič, se vidi tudi iz tega, ker je v Levstikovi ostalini ohranjen kos Prešernove izdaje iz 1. 1847., v katerem so z Levstikovo roko zabeležene vse tiste poprave in prenaredbe, ki so tiskane v »Klasju«. Vrhu tega se hrani v Levstikovi knjižni zapuščini tudi še nekaj izvesnih pol Wagnerjevega Prešerna, v katerih so vse tiskovne poprave narejene z Levstikovim peresom. Wag-nerjer Prešeren, čigar besedilo je pozneje provzročilo toliko zmešnjav, je popolnoma Levstikovo delo. Poznejše Ničmanove ponatiske pa je popravljal Alešovec, ki je v Levstikove poprave pomešal še svoje in vrhu tega pustil v tekstu mnogo tiskovnih pomot, tako da bi se Prešeren samega sebe ne spoznal v sramotni Ničmanovi izdaji.
Upam, da se mi je posrečilo razsodne ljudi prepričati o tem, da je Prešerna 1. 1866. popravil Levstik. Dr. Glaserja pa prosim, da poleg krivice, ki jo je storil Stritarju,  popravi  tudi ono, katero je  napravil Jurčiču.
Vladi?nir Leveč,
) Pač Levstikov lapsns calami!  Ravno tako zgoraj prs in črni.