IZVESTJ DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE MIHAELA VOŠNJAKA v ŠOŠTANJU im na’* 19- j 35 j -36 I /1 IZVESTJE DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE MIHAELA VOŠNJAKA V ŠOŠTANJU ZA ŠOLSKO LETO 1935/36 ZALOŽILA DRZ. MEŠČANSKA ŠOLA MIHAELA VOŠNJAKA V ŠOŠTANJU NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA (FRAN MILAVEC) V CELJU MIHAEL VOŠNJAK Novo ime šole. Po pooblastilu ministra prosvete je načelnik oddelka za srednje šolstvo dne 15. maja 1935., S. n. br. 983., na osnovi § 7. zakona o meščanskih šolah odobril, da državna meščanska šola v Šoštanju nosi naziv DR2AVNA MEŠČANSKA ŠOLA MIHAELA VOŠNJAKA V ŠOŠTANJU. Kdo je bil Mihael Vošnjak? Mihael Vošnjak se je rodil 18. septembra 1837. v Šoštanju. V desetem letu svoje starosti je zapustil domačo šolo in šel v Celje, kjer je hodil sprva v glavno šolo, potem pa v realko. Leta 1850. se je poslovil od Celja in se napotil v Gradec, da bi še obiskoval realko in nato tehniko. Tehniške študije je dovršil na Dunaju in se odločil za službo na železnici. Kot železniškega uradnika vidimo Mihaela Vošnjaka skoraj vsako leto na drugi postaji ob progah, ki so bile malo prej otvorjene. Leta 1857. je bil na Rakeku, naslednje leto v Wörglu ob progi Kufstein —Inomost. Leta 1860. je prišel v Nabrežino in leta 1862. na Zidani most. Dvajset devet lei starega so poslali za načelnika postaje na Pragersko, odkoder so ga že naslednje leto poklicali na Dunaj. Iz Mlirz-zuschlaga, kjer je bil leta 1868., je bil leto nato (premeščen v Zagreb. Služil je še na Dunaju, v Trstu in nazadnje v Gradcu. Leta 1879. je radi bolezni stopil v pokoj in se preselil v Celje. Tu je svoje sile posvetil organizaciji slovenskega kapitala. Uvidel je namreč, da je zdrav gospodarski razvoj mogoč le, če si more kmet in obrtnik hitro in z malimi stroški preskrbeti posojilo nizke obrestne mere. Najprej je ustanovil Celjsko posojilnico. Dočim pred njo ustanavljanje denarnih zavodov ni posebno napredovalo, so se začeli sedaj prav krepko množiti. Pravila najstarejših slovenskih posojilnic so temeljila na načelih Schulzeja-Delitzscha, a kar je novejših posojilnic, so osnovane po sistemu Raiffeisena. Pravila pa, ki jih je sestavil Mihael Vošnjak, so združevala načela obeh nemških strokovnjakov. Toda naš posojilničar se ni zadovoljil samo z ustanavljanjem zavodov, temveč je v času, ko jih je bilo še prav malo, začel delati na to, da bi se združili. In res, leta 1883. je zaživela Zveza slovenskih posojilnic. Mihael Vošnjak je ustanovil in vodil prvo glasilo denarnih zadrug. Pod njegovim vodstvom so izhajali Letopisi slovenskih posojilnic. Dosegel je nadalje, da so posojilnice nadzorovali možje njegovega zaupanja. Z njegovo pomočjo je tudi društvo Zveza slovenskih posojilnic prešlo v osrednjo zadrugo — Zadružno zvezo v Celju. Skoraj pet let po naselitvi Mihaela Vošnjaka v Celju so ga volilci celjskega kmetskega volilnega okraja izvolili v štajerski deželni zbor, leto nato pa v dunajski državni zbor. V tistih časih so nemško-liberalni sodniki pri spodnještajerskih sodiščih sodili pristransko. Poslanec Mihael Vošnjak je nastopil proti tem razmeram in po petih letih dosegel izboljšanje. Zasluga Mihaela Vošnjaka kot državnega poslanca je tudi, da so bile najprej na nemški gimnaziji v Mariboru in pozneje na nemški gimnaziji v Celju otvorjene slovenske vzporednice. Iz Vošnjakovega deželnozborskega delovanja pa je omeniti dve zadevi. Dosegel je, da je deželni zbor sklenil, znižati obrestno mero hipotečnih posojil in da se je odločil, zgraditi progo iz Grobelnega v Rogatec. Proga iz Polzele v Kamnik, za katero se je tudi zanimal, pa še danes ni zgrajena. S težkim srcem je Vošnjak gledal, kako so morali slovenski dijaki v Celju prosjačiti po hišah za kosilo in druge podpore. To ga je napotilo, da je leta 1887. ustanovil Dijaško kuhinjo, ki še danes deluje. Leta 1897. so bile nove volitve v državni zbor, a to pot je Vošnjak odklonil ponujano kandidaturo. Umrla mu je namreč soproga, edini sin Bogumil pa je bolehal. Zato je zapustil Celje in se preselil v Gorico, kjer je sin ozdravil in se deloma izšolal. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Vošnjak pospeševal beg sina Bogumila v inozemstvo, kamor mu je sledil tudi sam leta 1915. V svoji smelosti se je starček vrnil v domovino s poslanico Masaryka, poznejšega prvega prezidenta Češkoslovaške, in še enkrat prestopil mejo. Nastanil se je v Ženevi, od leta 1916. pa je bival v Territetu. Dne 3. julija 1920. bi se moral vrniti v Ljubljano, a ga ni bilo, zakaj umrl je istega dne in ob isti uri, ko bi moral zapustiti Švico. Ni mu torej bilo dano, da bi videl svobodno in zedinjeno domovino. Njegovi telesni ostanki so celo več ko sedem let počivali na tujih tleh. Šele v četrtek 17. novembra 1927. so jih prepeljali v domovino in položili v grob na pokopališču v Št. liju pri Velenju. To je kratka slika življenja in delovanja moža, ki je dal naši šoli ime. Splošno o šolskem letu 1935/36. Zadnji dan avgusta so delali učenci in učenke popravne izpite. — Izpit so napravili: 1. a razred: Lichtenegger Rudolf, Matko Slavko, Mravljak Hubert in Verhovnik Alojzij. I. b razred: Glušič Marija, Lichtenegger Hilda, Vale Marta in Železnik Albina. II. razred: Brodej Franc, Hudales Ernst, Meža Franc; Bela Vilma, Galot Terezija in Zajc Zorislava. III. razred: Hetler Rudolf in Rahten Ivan. Izpita niso napravili: Lešnik Alojzij iz 1. a razreda, Kovačič Miroslav in Novak Jože iz II. razreda. K popravnemu izpitu ni prišlo 6 učencev in 4 učenke. Končni uspeh lanskega šolskega leta: razred je dovršilo 136, ni ga dovršilo 28 učencev in učenk. Istega dne je po popravnem izpitu napravila končni izpit učenka IV. razreda Kolarič Marija. Izostala sta od popravnega izpita 1 učenec in 1 učenka. Obenem je napravil dopolnilni izpit za vstop v IV. razred Weingerl Vladimir. Dne 1., 2. in 3. septembra se je vršilo vpisovanje za novo šolsko leto. Sprejetih je bilo 175 učencev in učenk, in sicer za I. razred 68, za II. razred 63, za III. razred 22 in za IV. razred 22. Radi velikega števila učencev in učenk v I. in II. razredu je morala lani dovoljena vzporednica pri I. razredu ostati, k II. razredu pa biti otvorjena nova. Kot učna soba ji je bila določena dotedanja soba za učila, ki so bila pre-nešena v posvetovalnico, odkoder se je nastavniški zbor preselil v prizidek. Nastavniški zbor v začetku šolskega leta ni bil popoln, manjkali sta dve učni osebi, in sicer do 22. septembra, ko je nastopila službo na šoli Odovič Darinka. Po njenem prihodu je bilo mogoče vsakemu predmetu odkazati predpisano število ur. Ena učna oseba je manjkala vse leto. 9. septembra — otvoritvena služba božja. 10. septembra — začetek pouka. 7. oktobra do 12. oktobra — 50 letni jubilej Družbe sv. Cirila in Metoda, predavanja po razredih. 9. oktobra — obletnica smrti Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I., šolska in cerkvena svečanost, pouka prosto. 14. oktobra — dopoldne predavanje o plinski vojni in zaščiti pred napadi iz zraka, popoldne praktična vaja. 31. oktobra — sv. obhajilo, pouka prosto. 1. in 2. novembra — vsi svetniki in vernih duš dan, pouka prosto. 1. novembra do 4. novembra — Jadranski dan, predavanje o značaju in važnosti Jadranskega morja za naš narod in državo. I. novembra do 8. novembra — stoletnica smrti narodnega pevca Filipa Višnjica, predavanja po razredih. 11. novembra — dan miru, predavanja po razredih o postanku in značaju Društva narodov. II. novembra do 16. novembra — dan štedenja, predavanja po razredih. 1. decembra (nedelja) — proslava dneva zedinjenja. 1. decembra do 8. decembra — obrtniški teden, predavanja po razredih. 21. decembra — izseljeniški dan, predavanja po razredih. 22. decembra do 10. januarja — božične počitnice. 27. januarja — dan sv. Save, proslava, pouka prosto. 4. februarja — Strossmajerjev dan, predavanje, pouka prosto. 2. marca do 7. marca — stoletnica rojstva Josipa Stritarja, predavanja po razredih. 19. marca — praznik sv. Jožefa, pouka prosto. 25. marca — praznik Marijinega oznanjenja, pouka prosto. 28. marca — duhovne vaje, pouka prosto. 30. marca — vaja III. in IV. razreda v pogozdovanju. 9. aprila do 19. aprila — velikonočne počitnice. 30. aprila — dan Zrinjskega in Frankopana, predavanja po razredih. 3. maja do 9. maja — dečji teden, predavanja po razredih. 9. maja — materinski dan, predavanja po razredih. 17. maja do 24. maja — protituberkulozni teden, predavanja po razredih. 20. maja — dan izletov, pouka prosto. 21. maja — Vnebohod, pouka prosto. 25. maja — Hribernik Franc določen za vršilca dolžnosti ministrskega odposlanca za pregled šole v šol. letu 1935/36. 27. maja — nastavniki in mladina pri sprejemu g. bana. 28. maja — osemdesetletnica Nikole Tesle, predavanja po razredih. 30. maja — konec pouka v IV. razredu. I. junija — binkoštni ponedeljek, pouka prosto. 8. junija do 13. junija — Janko Veselinovič, predavanja po razredih. II. junija — sv. Rešnje Telo, udeležba pri procesiji, sicer pouka prosto. 14. junija (nedelja) — razstava izdelkov na šoli. 16. junija — sv. obhajilo, pouka prosto. 20. junija — konec pouka v I. a, I. b, H. a, II. b in III. razredu. 27. junija — sklep šolskega leta s službo božjo, običajna šolska proslava in razdelitev izpričeval. Naslavniški zbor. Hribernik Franc, upravitelj, ur. V. skupine, usposobljen za slovenščino, zemljepis in zgodovino, je poučeval zemljepis v IV., zgodovino v I. a, I. b, II. a in II. b razredu. Tedenskih ur 10. Grubelnik Franc, nastavnik, ur. IX. skupine, usposobljen za matematiko, fiziko, kemijo in merkantilne predmete, je poučeval fiziko v III. in IV., računstvo v II. b, III. in IV., geo- metrijo v 1. a, I. b in II. b, lepopis v I. b razredu. Tedenskih ur 22. Kirar Karla, nastavnica, ur. VI. skupine, usposobljena za matematiko, opisno geometrijo in risanje, je poučevala geometrijo v III. in IV., risanje v vseh oddelkih, deška ročna dela v I. a razredu. Tedenskih ur 25. Kosi Alojzij, veroučitelj, ur. pripravnik IX. skupine, je poučeval verouk v vseh oddelkih. Tedenskih ur 12. Poleg tega je poučeval tudi na narodni šoli. Lekše Jože, nastavnik, ur. VII. skupine, usposobljen za slovenščino, nemščino in zgodovino, je poučeval nemščino v III. in IV., zgodovino v III. in IV., higijeno v IV., računstvo v I. a in I. b, geometrijo v II. a, telovadbo v I. a, II. a, III. in IV., državoznanstvo v IV. razredu. Tedenskih ur 25. Odovič Darinka, nastavnica, ur. pripravnica IX. skupine, usposobljena za srbohrvaščino in francoščino, je poučevala srbohrvaščino v vseh oddelkih, nemščino v I. a, I. b, II. a in II. b razredu. Tedenskih ur 24. Potočnik Alojzij, dipl. filozof nastavnik, ur. pripravnik VHI.skupine, z diplomskim izpitom iz spoznavne teorije, logike, psihologije in zgodovine filozofije, etike in estetike ter obče biologije, je poučeval slovenščino v II. a, II. b in IV., računstvo v II. a, higijeno v I. a, I. b in III. razredu. Tedenskih ur 17. Skorbecki Olga, učiteljica, ur. VIII. skupine, usposobljena za narodne šole, je poučevala slovenščino v I. a in I. b, telovadbo v I. b, II. b, III. in IV., ženska ročna dela v I. b, II. b, III. in IV., gospodinjstvo v I. b, II. b, III. in IV., lepopis v II. b razredu. Tedenskih ur 25. Siraus Marija, nastavnica, ur. VII. skupine, usposobljena za zemljepis, prirodopis in kemijo, je poučevala zemljepis v I. a in I. b, prirodopis v I. a, I. b, II. a in II. b, kemijo v III. in IV., higijeno v II. a in II. b, lepopis v II. a razredu. Tedenskih ur 25. Theuerschuh Ivan, nastavnik, ur. VIII. skupine, usposobljen za slovenščino, zemljepis in zgodovino, je poučeval slovenščino v III., zemljepis v II. a, II. b in III., petje v vseh oddelkih, deška ročna dela v II. a, III. in IV., lepopis v I. a razredu. Tedenskih ur 25. Upravni odbor. Upravni odbor — predsednik dr. Franc Mayer, poslovodja Franc Hribernik, blagajnik Ivan Senica, zdravnik dr. Ferdo Korun, člani Anton Arzenšek, Ivan Detiček, Ivan Kunst in Vinko Stopar — je imel v proračunskem letu 1935/36 dohodkov 12.443 Din 3 p, izdatkov 12.436 Din 25 p, prebitka 6 Din 78 p. Prispevale so kraljevska banska uprava ter občine Šoštanj mesto, Šoštanj okolica, Velenje, Topolšica in Mozirje trg. Dohodki za proračunsko leto 1936/37 so proračunani na 18.800 Din, stroški na ravno toliko. Poleg gornjih bo v tem letu imela prispevati tudi občina Ložnica. Zajednica »Šola in dom«. Zajednica »Šola in dom« je imela dne 19. decembra svoj občni zbor. Iz poročil lunkcijonarjev je treba omeniti, da je odbor od dohodkov po 718 Din uporabil 716 Din za nakup knjig (24) za revne učence. Občnemu zboru je bil priključen roditeljski sestanek, pri katerem sta predavala: Marija Straus o vzgoji mladine v razvojni dobi in Alojzij Potočnik o izobrazbenem procesu. Pri seji, ki je sledila roditeljskemu sestanku, je bil izvoljen za predsednika Martin Sovinek, za podpredsednico Pepca Košan, za tajnika Franc Grubelnik, za blagajnika Ivan Theuerschuh. V izvršnem odboru sta še Ivan Novak in Franc Hribernik. Nadzorni odbor je ostal nespremenjen; v njem sta gospe Roza Orel in Ivanka Svet. Zajednica ima \ doslej 125 članov in 734 Din dohodkov, izvirajočih iz člana- rine po 5 Din in prostovoljnih prispevkov. Dohodki bodo v smislu sklepa' občnega . zbora uporabljeni v isti namen kot lani. Knjižnice in učila. A. Knjižnice. Učiteljska knjižnica šteje skupno 735 knjig in brošur. Letos ima 48 izvodov več kot lani. Dijaška knjižnica ima skupno 295 knjig. Med letom se je povečala za 6 knjig. Učnih knjig za revne učence in učenke je 264. Po izločitvi 66 knjig in nakupu 50 novih knjig šteje zbirka 16 knjig manj kot prejšnje leto. B. U č i 1 a. Verouk: stenskih slik 39. Zemljepis: zemljevidov 12, slik 29, globus 1, meterski trak 1. Zgodovina: zemljevida 2, slik 19. Botanika in zoologija: gačenih živali 82, preparatov v špiritu 13, suha preparata 2, zbirka žuželk v 12 škatlah, velikih slik 44, malih slik 43, slik z več posameznih živali 6, zbirka ptičjih nog 1, okostij ali njih delov 16, razno 20. Fizika: aparatov za geomehaniko 16, hidromehaniko 10, aeromehaniko 9, akustiko 7, kaloriko 6, optiko 12, magnetizem 7, elektriko 48, slik za elektriko 10. Kemija z mineralogijo: steklenic s kemikalijami 117, kemijskih priprav (vrst) 28, razno 3 — rudnin 136, zbirka draguljev v steklu 1, razno 1. Higijena: slik 11, model 1. Geomeirija: kosov 47. Risanje: kosov 28. Petje: gosli, pesmarice (vštete pri učiteljski knjižnici). Ročna dela: stroji 4, orodja kosov 75. Izleti. Izleti, prirejeni v tem šolskem letu, so bili deloma krajši, deloma daljši. Krajših je bilo 24, izmed teh 3 v korist zemljepisnemu pouku, 7 v korist prirodopisnemu pouku, 1 v korist pouku v fiziki, 2 v korist pouku v kemiji, 1 v korist pouku v geometriji, 10 v korist pouku v risanju. Daljše izlete so napravili: 1. a razred na Kozjak, 1. b razred v Rogaško Slatino, II. a razred na Smrekovec, II. b razred v Rimske toplice, 111. razred v Zagreb in IV. razred v Logarsko dolino. Dasi v prvi vrsti zabavni izleti, so bili slednji porabljeni tudi v poučne namene. Učne knjige v šolskem lelu 1935/ 36. Katoliški katekizem i, n, — — Levičnik: Zgodbe sv. pisma i, n, — — Vrečar-jaklič: Liturgika .... .... — — m., — Mlakar: Katoliški verouk — — — IV. Bajec-Rupel: Slovenska čitanka in slovnica, I. . I-, — — — Bajec-Rupel: Slovenska čitanka in slovnica, 11. . — n., — — Brinar: Čitanka za meščanske šole, 111 — — m., — Brinar: Čitanka za meščanske šole, IV — — — IV. Brinar: Slovenska vadnica, III — — m., IV. Rupel: Srbsko-hrvatska vadnica, I i, — — — Čajkovac: Treča čitanka —• n., — — Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvalska čitanka .. . — — m., IV. Zlatič-Fink: Nemška vadnica za mešč. šole, I. . i- — — — Bezjak: Nemška vadnica, I — H-, — — Zlatič-Fink: Nemška vadnica za mešč. šole, II. — — m., — Zlatič: Njemačka vježbenica za IV. razred . . . — — — IV. Fink: Zemljepis za mešč. šole, I. del za 1. r. . . i., — — — Fink: Zemljepis za meščanske šole — n., m., — Pirc: Zemljepis kraljevine Jugoslavije .... — — — IV. Kocen-Šenoa: Geografski atlas i-, n., m., IV. Popovič-Antič: Zgodovina star. veka za m. š., I. I-, — — — Popovič-Antič: Zgodovina sred. veka za m. š., II. —* n., — — Popovič-Antič: Zgodovina nov. veka za m. š., III. — — m., — Popovič: Pregled kulturne in gosp. zg. za IV. r. — — — IV. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva . . . I-, II., — — Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol . . — — m., IV. Prezelj: Kemija in miner, za nižje razr. sred. šol. — — m., IV. Črnivec: Računica za meščanske šole, I. . . 1-, n., — — Črnivec: Računica za meščanske šole, II. — — m., — Črnivec: Računica za meščanske šole, III. — — — IV. Slovenske šolske naloge. I. a razred: Turki v šentjanški cerkvi. — Sveti Elija. — Netopir. — Moja prva kazen. — Oranje kraljeviča Marka. — Naš pes ali Naša muca. — Materinska ljubezen. I. b razred: Kristus pri bajtarju. — Sveti Elija. — Netopir. — Kako preživljam nedelje. — Pastirček. — Moja najljubša domača žival. — Materina ljubezen. II. a razred: 1. in 2. vrsta: Molek pri vedežu. — t.Krjav-ljeva zgodba o hudiču. 2. Nastanek cvetnika na Gorjancih. — 1. Martin in volk. 2. Metin strah za dediščino. — 1. Orfejeva usoda. 2. Ptuj pred prihodom Slovencev. — 1. Stobijske znamenitosti. 2. Rosanina rešitev. — 1. Mačeha tujina. 2. Tudi poželjivost je kazniva. — 1. Brez zasluženja ni nebes. 2. V vojnem času trpi ves narod. II. b razred: 1. in 2. vrsta: Matajev Matija v ljubljanski gostilni. — 1. Lisica in volk. 2. Podgorčev Mihec in zlato pero. — 1. Greh peče. 2. Mlačkove težave s polžem. — 1. Daidalos in Ikaros. 2. Egiptske znamenitosti. — l.Vezuvi-jeve grozote. 2. Melkijad pojde v latinske šole. — 1. Tudi delo utrjuje človeka. 2. Zapravljivost je greh. — 1. Greh se mora kaznovati. 2. Ni večje ljubezni, kakor je materina. III. razred: Jeseni. — Za sinom. — Kralj Matjaž v naši narodni pripovedki. — Preko trpljenja v lepšo bodočnost. — Daj nam danes. — Ptice, naše prijateljice. — Cvetoči maj prinesel je na zemljo raj. IV. razred: 1. in 2. vrsta: 1. Rakovo trpljenje v času levitve. 2. »Vajevci« v družbi na Dunaju. — 1. Trpljenje lepe Vide. 2. Matjaževa junaška osvoboditev Alenčice. — 1. Cesar in Martin Krpan. 2. Življenje mravelj. — 1. Od Litije do Gob-jeka. 2. Pri martinovanju na Gobjeku. — LMoje želje. 2. V pričakovanju pomladi. — 1. Moj rojstni kraj. 2. Moje detinsko življenje. — 1. Pisanice in Čbelica. Njun pomen za leposlovje. 2. Slovenski protestantski pisatelji. Njihovo delo in pomen. Podmladek Rdečega križa. Ta organizacija učencev in učenk na šoli je imela v šolskem letu 1935/36 119 članov in članic. Njena blagajna izkazuje 576 Din 25 p dohodkov, 323 Din stroškov, 253 Din 25 p prebitka. V začetku šolskega leta je priredila v vsakem razredu po en sestanek, v teku šolskega leta pa dva sestanka vseh članov in članic z govori, deklamacijami in recitacijami. V času od 20. januarja do 8. aprila je delovala kuhinja Podmladka Rdečega križa in razdelila v 64 dneh med 77 učencev in učenk 971 1 kuhanega mleka, ki je veljalo 1456 Din 50 p. Od 3884 porcij je bilo 1040 porcij oddanih med povprečno 16 učencev in učenk proti plačilu v znesku 390 Din, 2844 porcij med povprečno 61 učenca in učenko brezplačno v znesku 1066 Din 50 p. Podmladek Jadranske straže. V lanskem izvestju napovedani izlet članov in članic PJS na morje se je vršil v času od 14. avgusta do 17. avgusta. Izleta pod vodstvom nastavnice Karle Kirar in nastavnika Ivana Theuerschuh se je udeležilo 13 učencev in učenk. Na svojem potu so se ustavili v Zagrebu in v Bakru, kjer so prenočili. Naslednji dan so bili na Sušaku, odkoder so se podali na Trsat. Tretji dan je bil posvečen potovanju v Omišalj na Krku in nazaj na Sušak. Ta dan so nastopili tudi pot domov, kamor so dospeli četrti dan. Ob priliki kongresa JS v Ljubljani dne 6. septembra je bilo 14 tukajšnjih učencev in učenk pod vodstvom nastavnice Karle Kirar pri kongresnih svečanostih. Poleg teh so si izletniki ogledali še Ljubljano in njene zanimivosti. V šolskem letu 1935/36 je bilo v PJS 65 članov in članic, ki so se zbrali v teku leta trikrat k sestankom. Prvi se je vršil 28. oktobra radi volitev odbornikov, delovnega programa in proračuna. Pri drugem dne 15. januarja so izletniki na morje meseca avgusta poročali o vtisih z izleta. Zadnji dne 8. junija je služil pregledu dela v preteklem letu. Pod-mladkarji so tudi proslavili Jadranski dan, in to ob priliki prvega sestanka. Stanje blagajne: 586 Din 75 p dohodkov, 63 Din stroškov, 523 Din 75 p prebitka. Mladinski pevski zbor. V mladinskem pevskem zboru je bilo 28 dečkov in 42 deklic, ki so imeli petje po enkrat na teden pod vodstvom nastavnika Ivana Theuerschuh. Zbor je nastopal ob proslavah na šoli. Zdravstveno stanje mladine. Banovinski zdravnik dr. Ferdo Korun je pregledal po-samezne učence med šolskim letom, vse učence pa koncem maja in začetkom junija. Ugotovil je, da je bilo splošno zdravstveno stanje mladine povoljno. Pri mladini revnih staršev je bilo opaziti več primerov slabokrvnosti in kroničnih želodčno-črevesnih katarjev. Težjih obolenj ni bilo, ravno tako pa tudi ne nalezljivih bolezni. Telesna higijena je bila v splošnem dobra. Težke gospodarske prilike ovirajo nabavo zadostne obleke in obutve. Število učencev in učenk. Razred: I. a I. b 11. a II. b III. IV. Ob začetku šol. leta 35 33 36 27 11 + 11 11 + 11 Prišli pozneje . . 1 _ _ — — — Skupaj 36 33 36 27 11 + 11 11 + 11 Odšli — 2 2 — — 1 Ob koncu šol. leta 36 31 34 27 11 + 11 10+ 11 Učni uspehi v splošnem. Razred: 1. a I. b II. a II. b III. IV. Odlično .... 1 5 1 3 0+ 1 0+ 4 Prav dobro . . . 12 11 6 14 3+ 6 2 + 5 Dobro 7 6 6 2 6+ 2 3+ 1 Skupaj 20 22 13 19 9+9 5+10 Popravni izpit . . 14 6 14 8 2+ 1 5 + 1 Slabo 2 3 7 — 0+ 1 — Neocenjeni . . . — — — — — — Skupaj 36 31 34 27 11 + 11 10+ 11 Učenci in učenke ter njih uspeh. (5 pri imenu pomeni odličen, 4 prav dober, 3 dober, 2 slab uspeh; p znači, da ima učenec popravni izpit, n pa, da je neocenjen.) 1. a razred. Razrednik: Straus Marija. Učencev: 36. Camlek Stanislav . . 3 Kores Jožef . 4 Cesar Ciril . . . . 4 Kovač Ivan . 3 Demšar Stanislav . . 4 Krebs Ivan ■ P Destovnik Jožef . . . 4 Kugovnič Ivan • P Dežman ložef . . . 3 Lah Edvard . 4 Eržen Ivan . . . . 4 Lesjak Rudolf • P Globačnik Jožef . . p Lešnik Alojzij . 4 Hrastnik Franc . . . 4 Medved Maksimilijan . . 4 Kočevar Ivan . . . . 3 Meh Anton . 3 Mravljak Ivan .... 4 Seme Ernest . . . . 3 Mraz Ciril 2 Srebre Jožef . . ■ • P Naglič Anton .... . . p Stopar Branko . . . . 2 Ostrovršnik Ivan . . ■ ■ P Stropnik Karel . . • • P Pejovnik Stanislav . . . . 4 Špegu Vincenc . . . . P Pogorelčnik Franc ■ • P Tarkuš Bogoljub ■ • P Rednak Emilijan . . . . 4 Tašler Jaroslav . . ■ ■ P Rejc Marjan .... 5 Vozič Jožef . . . • • P Ropotar jožef . . . • ■ P Zupan Ivan . . . . . 3 I. b razred. Razrednik: Grubelnik Franc. Učenk: 31. Bizjak Marija . . . . . p Pukerl Emilija .... 4 Čepelnik Silvija . . ... 5 Puncer Stanislava . . 3 Eržen Milena . . . ... 5 Sore Marija P Fece Olga . . . . . . 3 Sotler Marija 4 Hribernik Zofija . . . . . 4 Sternad Adela .... 4 Jelen Hermina . . . . . 4 Šmigovc Ivana .... S Kompan Gabriela . ■ • ■ P Šmigovc Vladimira . . 3 Kovačič Melita . . . . . 4 Špička Jožefa P Krajnc Elizabeta ... 2 Težak Angela 5 Krajnc Terezija . . . . . 4 Veithauser Marija . . . 4 Kralj Stanislava . . . . . 5 Vengust Antonija . . . 3 Krešič Teodora . . ... 4 Vok Ana 4 Novak Jožefa . . ... p Zimič Marija 2 Oberčkal Antonija . . . 3 Zupanc Karolina . . . 3 Obu Pavla . . . ... 4 Zupanc Silvestra . . . 2 Pleteršek Marija .... p II. a Razrednik: Theuerschuh Ivan. razred. Učencev 34. Antlej Bogomir . . . . . 3 Lah Alojzij 2 Antlej Franc . . . . . . p Lichtenegger Rudolf . . P Berdnik Oton . . . ... 4 Matko Slavko .... P Bizjak Ivan . . . ... 2 Mravljak Hubert .... 2 Breznik Leopold ... 3 Novak Jože 2 Cas Stanko . . . ... 4 Ostrovršnik Ivan . . . P Detiček Ivan . . . ... p Pergovnik Ivan .... P Florjan Ivan . . . ... 2 Pleteršek Miloš .... 4 Hleb Alojzij . . . ... p Polanc Ludovik .... 3 Jesenšek Rudolf . . . 3 Prislan Albert 4 Kandušer Aleksander • • P Samobor Franc .... P Kešpret Franc . . . . . p Seme Ivan P Kindlhofer Rudolf . . . . p Šoln Vekoslav .... 4 Kompan Jože ... 4 Švent Josip 3 Uranjek Ludovik . . . • P Verhovnik Alojzij . . . . Vasle Ferdo S Zajc Franc Veithauser Ivan .... 2 Zaljuberšek Radivoj . . II. b razred. Razrednik: Skorbecki Olga. Učenk: Deleja Ljudmila .... 4 Oblišer Kristina Glušič Marija .... P Pentek Jolanda Gobec Lucija .... 4 Pinter Angela Hajnc Marija .... 4 Prodnik Roza- Hetler Albina .... P Ravljen Marija Hudales Vladimira . . . 4 Rotnik Pavla Kajba Hedviga .... 4 Rus Slavka Kozlevčar Boža .... Sore Klavdija Kramar Metoda .... P Sternad Olga Lekše Marija •> šumer Dragica Lichtenegger Hilda . . 4 Tajnšek Božidara . . . . Lichtenegger Ilza . . . 4 Vale Marta Mazej Angela .... S Železnik Albina Mlakar Danica .... P III. razred. Razrednik: Kirar Karla. Učencev:11, učenk: Blatnik Otmar .... 1 Bela Vilma Čuček Bojan Blatnik Olga Grebenšek Ciril .... 4 Galof Terezija Hliš Franc P Grutschreiber Nadina . . . Kampjut Miroslav . . . 4 Kosec Sonja Meža Franc . . . . P Krajnc Stanislava . . . . Orel Herman Kurnik Vida Orel Hubert Mežnar Frida Skubin Vladimir .... 4 Poteko Marija Sore Robert Skubin Ljudmila Špendau Štefan .... 3 Zajc Zorislava IV. razred. Razrednik: Lekše Jože. Učencev: 10, učenk Hetler Rudolf P Zupanc Mihael Kešpret Ivan .... Zehelj Vladimir Kovač Franc 4 Lichtenegger Hubert . . P Kindlhofer Edeltraud . . . Meh Franc 3 Kovač Cirila Novak Milan P Kumer Štefanija Podpečan Jože P Lužnik Otilija Rahten Ivan 4 Podsedenšek Marija . . . ’owr“ “ tJt) *.UÜ tOOJ'O Rihtarič Nada.....................5 Toter Karolina.....................3 Rožič Terezija....................5 Zajc Amalija.......................5 Svet Angela.......................4 Žoher Vladislava .... 5 Popravni izpiti za učence IV. razreda so se vršili dne 10. junija. Napravili so jih vsi. Završni izpit. Završni izpit so delali učenci in učenke dne 12., 13., 15., 16. in 17. junija. V izpitni komisiji so bili: predsednik Hribernik Franc za zemljepis, stalni član Lekše Jože za zgodovino, član Potočnik Alojzij za slovenščino, članica Odovič Darinka za srbohrvaščino, članica Kirar Karla za geometrijo in član Grubelnik Franc za računstvo. K završnemu izpitu so se priglasili vsi učenci, ki so dovršili IV. razred, le ena učenka je izostala. Ustnega izpita iz slovenščine so bili oproščeni: Kovač Franc, Kovač Cirila, Rihtarič Nada, Rožič Terezija, Zajc Amalija in Žoher Vladislava. Končni uspeh: Hetler Rudolf . . . ■ P Kindlhofer Edeltraud . . 4 Kešpret Ivan . . . . 3 Kovač Cirila .... . 4 Kovač Franc . . . . 4 Kumer Štefanija . . . . 4 Lichtenegger Hubert . • P Podsedenšek Marija . 4 Meh Franc . 4 Rihtarič Nada . . . . 5 Novak Milan .... ■ P Rožič Terezija . . . . 5 Podpečan Jože . . . . 3 Svet Angela .... . 4 Rahten Ivan .... . 4 Toter Karolina . . 3 Zupanc Mihael . . . . 3 Zajc Amalija .... . 5 Žehelj Vladimir . . . . 4 žoher Vladislava . . . 5 Naznanilo za začetek šolskega leta 1936/37. Popravni izpiti se bodo vršili dne 31. avgusta od pol 8. ure dalje. Učenci in učenke naj prinesejo s seboj letno izpričevalo ter kolek za 15 Din, če imajo popravni izpit iz enega predmeta, ali kolek za 25 Din, če imajo popravni izpit iz dveh predmetov. Vpisovanje za novo šolsko leto bo 1., 2. in 3. septembra, vsaki-krat od 8. ure dalje. a) V prvi vrsti bodo sprejeti učenci in učenke iz lastnega šolskega okoliša, ki je šoštanjski sodni okraj, v kolikor se nahaja v slovenjgraškem srezu. Iz tujih šolskih okolišev pridejo v poštev le, ako bo na razpolago prostor. b) V I. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. šolsko 'leto brez kake slabe ocene in niso do 1. septembra prekoračili 14. leta. c) Učenci in učenke, ki hočejo prestopiti iz srednje šole v višji razred meščanske šole, morajo napraviti dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih na srednji šoli niso učili, a so na meščanski šoli obvezni. č) K vpisovanju naj prinese vsak novi učenec izkaz o šolskem napredku, krstni list, domovnico in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov, oziroma potrdilo urada, kjer prejemajo roditelji plačo in se jim odteguje uslužbenski davek. Ako plačujejo roditelji poleg uslužbenskega davka še kak drugi davek, je potrebno tudi potrdilo davčne uprave. d) Pri vpisovanju je treba oddati kolek za 5 Din, 50 p za prijavo, 20 Din za zdravstveni fond in 9 Din 50 p za letno izvestje, skupaj v gotovini 30 Din. Poleg tega se na osnovi potrdil o davkih pobira tudi šolnina. e) Ako znaša ves neposredni davek na lelo: nad 300 Din do 1000 Din, je šolnine 50 Din nad 1000 Din do 3000 Din, je šolnine 75 Din nad 3000 Din do 5000 Din, je šolnine 100 Din f) Če znaša davek manj ko 300 Din na leto, ni treba plačati šolnine. Starši, ki imajo več otrok v šolah, plačajo za prvega celo šolnino, za ostale le polovico. g) Dosedanji učenci morajo k vpisovanju prinesti zadnje letno izpričevalo in davčna potrdila. Plačila za te učence so ista kakor za novince. Glej točko d, e in f. h) Osebe, ki hočejo sprejeti učence in učenke na stanovanje in hrano, morajo začetkom šolskega leta predložiti dokaz, da v družini stanodajalca ni nobenega slučaja odprte tuberkuloze. Preiskave vrši v krajih, kjer posluje protituberkulozni dispanzer, ta dispanzer, v drugih krajih pa sreski sanitetni referent, oziroma banovinski zdravnik. i) Kazniva dejanja, storjena v počitnicah, se kaznujejo po počitnicah, kakor da bi bila storjena v šolskem letu.