PREDSEDNIK CK ZKS ANDREJ MARINC JE OBISKAL TOZD TSP RADLJE-PODVELKA Uspešna sanacija - vzpodbuda za nadaljnje delo V mesecu novembru nas je zopet obiskal eden vidnih funkcionarjev Andrej Marinc, predsednik CK ZKS. Ogledal si je proizvodnjo TOZD TSP Radij e-Podvelka, nato pa so ga vodilni delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij TOZD in Lesne seznanili z dejavnostmi in gospodarjenjem naše delovne organizacije in posebej s sanacijo TOZD TSP Radij e-Podvelka. Razgovora so se udeležili tudi predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Radlje ob Dravi. Tovariša Marinca je zanimalo, kakšen je celotni prihodek naše delovne organizacije, kako teče prodaja naših proizvodov glede na ugotovitve, da gradbeniška dejavnost pri nas upada, zanimala ga je osnovna struktura izvoza in stopnja predelave v primerjavi z drugimi proizvajalci. Direktor TSP Radij e-Podvelka je tovariša Marinca seznanil s sanacijo TOZD TSP in poudaril, da so delavci TSP z veliko delovno zavestjo in ob pomoči vseh delavcev Lesne uspešno prebrodili težave in sedaj poslujejo brez izgube. Seveda so tu še problemi, velike obremenitve zaradi dolga za obratna sredstva, obresti in obveznosti iz pokrivanja izgub. Za prihodnje obdobje imajo smele načrte. Prizadevali si bodo, da bo izkoristek še večji in razvijali bodo še kvalitetnejša okna in druge programe proizvodov stavbnega pohištva. Veliko nalogo so si zastavili tudi s planom izvoza. Letošnjega plana izvoza v vrednosti 7 mio din verjetno ne bodo dosegli, za prihodnje leto pa planirajo že ca. 20 mio din izvoza, kar je velika obveza. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so še povedali, da so druž- Andrej Marinc benopolitične organizacije Lesne odigrale svojo pravo vlogo pri sanaciji TOZD s solidarnostno akcijo za plače delavcem TSP, ko so prejemali zajamčene osebne dohodke in s tem da- jali moralno podporo 'in zaupanje v sanacijo. Ob tej informaciji je tovariš Marinc dejal, da je za 360-članski kolektiv sanacija 12 mio din izgube v praktično enem letu častivredno delo. Vidi se, da vodstvo TOZD in delovne organizacije dobro usmerja in vodi kolektiv. Plan, ki si ga delavci TOZD zastavljajo za naslednje leto, kaže, da so še notranje rezerve, ki jih bodo lahko s kontinuiranim prizadevnim delom dobro izkoristili. Doseženi rezultati so vsekakor spodbuda za nadaljnje delo, hkrati pa tudi obveza za izpolnitev zastavljenih ciljev. Kako tesno je povezan TOZD v delovno organizacijo kot celoto, se je pokazalo ravno pri tej temeljni organizaciji — preko funkcij, ki jih ima lahko samo delovna organizacija: pomoč pri organizaciji, združevanje sredstev, strokovno sodelovanje, trženje — in to je tudi zgleden primer (Nadaljevanje na 2. strani) Andrej Marinc si je ogledal proizvodnjo TOZD TSP Radlje-Podvelka Globalna ocena izvajanja srednjeročnega plana DO Lesna V OBDOBJU 1981—1984 IN OPREDELITEV NJENEGA POLOŽAJA V GOSPODARSTVU SR SLOVENIJE L OSNOVNE ZNAČILNOSTI RAZVOJNIH USMERITEV SREDNJEROČNEGA PLANA DO LESNA V OBDOBJU 1981 —1985 Iz stanja, v katerem se je nahajala Lesna v letu 1980 in iz predvidevanj srednjeročno obdobje, smo si v Lesni za razvoja SR Slovenije in Jugoslavije za to obdobje postavili zahtevne naloge, ki naj bi jih izvajali v okviru naslednjih materialnih možnosti: rasti družbenega proizvoda 5,0 ®/o (SR Slovenija 3,5 “/o), letno zaposlovanje 2,2 °/o (gospodarstvo SRS 1,8 “/o), produktivnost dela 5,2 Vo (SRS 1,8 ®/o), obseg izvoza 5,0 ®/o (SRS 8 •/«), obseg uvoza —2,9 °/o (SRS + 1 °/o), osebna poraba 3,5 °/o (SRS 3,1 °/o), realni osebni dohodki na zaposlenega 1,3 ®/o (SRS 1,3 •/»), delež družbenega proizvoda za materialne naložbe 12,82 ®/o brez odplačila kreditov (v SRS 34,6 ®/o). Teh ambicioznih nalog, opredeljenih v srednjeročnem planu, nismo izvedli, zato se je opravičeno, že ob pripravah in sprejemanju plana pogosto postavljalo vprašanje, ali niso ti cilji previsoko postavljeni. Analiza izvajanja plana kaže, da mnoge dogovorjene naloge niso izvršene, ker presegajo možnosti tega petletnega obdobja in jih bo treba na marsikaterem področju prenesti v naslednji srednjeročni plan, v kolikor bodo v skladu s sedanjimi družbenimi in našimi usmeritvami. II. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE IN PRODUKTIVNOST — Gozdarska dejavnost Posek in blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov sta bila za srednjeročno obdobje planirana po poprečni letni stopnji intenzitete 0,92 ®/o. V letu 1982 smo v gozdarski dejavnosti na republiškem nivoju sprejeli obveznosti poseka, predvidenega za leto 1985, za vsa nadaljnja leta srednjeročnega obdobja, to je 1982—1985. Te dogovorjene obveznosti smo tudi v celoti realizirali. V tem obdobju smo dosegli 1,4 ®/o letno stopnjo intenzitete sečenj in to pri iglavcih 303 ®/o, pri listavcih se je zaradi zmanjšane dohodkovne interesantnosti blagovna proizvodnja v zadnjih dveh (Nadaljevanje s 1. strani) povezanosti in bi bilo prav, da bi ga bolj popularizirali. Predstavniki skupščine občine Radlje so predstavili občino in povedali, kako so komunisti razpravljali o sklepih 13 seje CK ZKJ. V zaključku razgovora je predsednik Zveze komunistov Slovenije zaželel kolektivu TSP še veliko strokovnega dela in priporočil: »Združite vse sile in ne zapirajte se v svoje temeljne organizacije.« Ida Robnik letih zmanjšala. Z odkupom v zasebnem sektorju smo lahko izredno zadovoljni, saj smo eno izmed redkih gozdnogospodarskih območij, ki smo srednjeročni plan odkupa realizirali. Razporeditev gozdnih sortimentov po porabnikih je potekala v skladu z dogovori. Na žage smo iz leta v leto dobavljali več hlodovine (v letu 1981 101.987 m3, v letu 1983 118.867 m3. Vlaganja v gojenje gozdov so presežena po obsegu del za 5,69 ®/o. V gozdarstvu Slovenije so v obdobju 1981—1983 zaostajala za 10 °/o za planirano dinamiko. V srednjeročnem obdobju smo planirali, da bomo izgradili in rekonstruirali 165 km cest, oz. letno ca 33 km. Do sedaj smo ta plan presegli, saj smo v treh letih in pol rekonstruirali in izgradili 146 km cest, oziroma 42 km letno. Te naložbe omogočajo večjo odprtost gozdov, boljše spravilo gozdnih sortimentov in odpirajo dostop do kmečkih gospodarstev. Gostota cest je bila po stanju koncem leta 1983 28,64 m/ha gozdne površine. Lepe uspehe smo dosegli tudi pri skladiščni manipulaciji, saj smo preko mehaniziranih skladišč obdelali v letu 1981 le 47,5 ®/o iglavcev, v letu 1984 pa že 88 ®/o. — Lesarska dejavnost Proizvodnja žaganega lesa je bila skladno s prejetimi količinami hlodovine. V tem obdobju smo dosegli bolj kvaliteten razrez hlodovine, prilagojen kvaliteti gozdnih sortimentov in nadaljnji finalizaciji ter potrebam tržišča. Zaradi tega se ni bistveno izboljšal izkoristek hlodovine na žagah, povečal pa se je integralni izkoristek lesa. Pri pregledu izvajanja srednjeročnega plana v finalnih TOZD lesne predelave ugotavljamo, da smo srednjeročni plan postavili preoptimalno, saj smo planirali letno stopnjo rasti na osnovi investicijskih programov (TSP Radlje-Pod-velka, TP Pameče, TP Prevalje) in na osnovi novih investicij tega srednjeročnega obdobja (TIP Otiški vrh in Nova oprema). Investicije iz preteklega srednjeročnega obdobja ne dajejo predvidenih učinkov, v tem srednjeročnem obdobju pa smo realizirali le malo načrtovanih naložb. Zato smo v lesarski dejavnosti srednjeročni plan izpolnjevali le z 80 ®/o oz. z 86 ®/o v letošnjem letu. Ze v letu 1981 smo ugotovili bistvena odstopanja od plana, vendar zaradi težkih gospodarskih razmer in izdelav sanacijskih programov k rebalansu srednjeročnega plana nismo pristopili. Srednjeročni plan smo korigirali z letnimi plani in sanacijskimi programi. Fizični obseg proizvodnje se je povečal nad letom 1980 šele v lanskem letu, v preteklih letih nismo dosegli proizvodnje leta 1980. Fizična produktivnost je bila v prvih treh letih srednjeročnega obdobja nižja kot v letu 1980, šele v letošnjem letu jo presegamo za 3,61 ®/o. III. IZVOZ — uvoz Pri izvozu smo osnovni cilj dosegli, saj smo zmanjšali delež izvoza žaganega lesa in povečali delež izvoza izdelkov višje stopnje predelave. Izvoz smo povečali po poprečni letni stopnji 14®/o, kar je nad republiškim poprečjem (v SRS 13,7 «/o). Blagovni uvoz se je povečal po poprečni letni stopnji 5,6 ®/o, kar je nekoliko višje od poprečja SRS (5,1 °/o). Pri uvozu ugotavljamo tudi ugodno razmerje v deležu proizvodnih materialov in rezervnih delov, saj je delež uvoza proizvodnih materialov iz leta v leto manjši. Uvoz je bil nižji od izvoza, pokritost uvoza z izvozom se je iz leta v leto izboljševala. Delež izvoza v prihodku se je sicer povečal iz 4,57 ®/o v letu 1981 na 7,68 ®/» v prvem polletju 1984, vendar je še vedno nižji kot v SRS, kjer predstavlja že 10,8 «/o celotnega prihodka. Za zaostajanje za SRS, v naši DO nimamo opravičila. IV. KVALITETA GOSPODARJENJA IN POSLOVANJA Čeprav je kvaliteto gospodarjenja in poslovanja težko meriti le z odstotki, bi vseeno poskušali oceniti poslovanje preko najbolj ilustriranih kazalcev. Dohodek v Lesni se je v štirih letih tega srednjeročnega obdobja povečal za 166 ®/o, to je poprečno za 41,5 ®/o letno. Hitra rast dohodka je v veliki meri rezultat inflacijskih gibanj v našem gospodarstvu. V letih 1981 in 1982 ugotavljamo, da ni bilo napredka v ustvarjanju dohodka, ampak se nam je realni dohodek zmanjšal. Na j več ji padec ugotavljamo v letu 1982. V tem letu smo imeli tudi največje izgube in sicer v TOZD TSP Radlje-Podvelka in v TOZD Gostinstvo in turizem. V naslednjih dveh letih je dohodek pri nas rastel hitreje kot v gospodarstvu SRS. Ekonomičnost se je vsa leta zmanjševala, saj je bila v letu 1983 že 3 ®/o nižja kot v letu 1980. To je posledica na eni strani neugodnih sprememb v odnosih cen med vhodnimi materiali in končnimi izdelki in na drugi strani višjega deleža minimalne amortizacije v celotnem prihodku. Izboljšanju ekonomičnosti poslovanja bomo morali v prihodnjih letih posvečati več pozornosti. Pri delitvi ustvarjenega dohodka ugotavljamo, da se je vsa leta v deležu povečala splošna in skupna poraba ter obresti, ki skoraj v vseh letih predstavljajo ca 3 °/o višji delež dohodka kot v gospodarstvu SRS. Delež bruto osebnih dohodkov in skupne porabe TOZD se je v vseh letih manjšal, razen v letu 1982, ko je porastel zaradi prenizko ustvarjenega dohodka. Delež akumulacije v dohodku je močno padel in je znatno iz- (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) pod dosežene akumulacije gospodarstva SRS. Tudi sredstva za reprodukcijo so ustvarjena v bruto dohodku pri nas nižje kot v gospodarstvu SRS, predvsem zaradi nižje akumulacije, med tem ko predstavlja amortizacija po predpisanih stopnjah pri nas od leta 1981 dalje ca 4 “/» višji delež kot v gospodarstvu SRS. Odpis osnovnih sredstev je bila v letu 1981 49,3 «/o, v letu 1983 pa že 55,14 »/o. Velik problem je zastaranost opreme, s katero ustvarjamo, saj je bila v letu 1983 stopnja odpisa opreme že 82,7 ®/», kar je nad slovenskim gospodarstvom, kjer je znašala v primerljivem letu 77,4 ®/». V strukturi osnovnih sredstev v uporabi po sedanji vrednosti predstavlja opremo le 16,6®/», gradbeni objekti pa kar 79,7 °/o. Odplačila kreditov so v letih 1982 in 1983 presegala ustvarjeno akumulacijo in so bremenila že sredstva enostavne reprodukcije, kar pa je povzročilo zmanjšanje vlaganj v obnovo obstoječe opreme. Vezana sredstva v zalogah so rastla sicer počasneje kot celoten prihodek, kar pomeni, da smo koeficient obračanja izboljšali, istočasno pa bistveno poslabšali strukturo financiranja zalog. Akumulacija nam je v tem obdobju padla, zato smo vrednostno povečanje zalog reševali predvsem s kratkoročnimi krediti, s tem smo poslabšali financiranja glede na trajne vire kakor tudi glede na lastna sredstva. Planskega cilja ne bomo dosegli in bomo morali v naslednjem srednjeročnem obdobju samofi-nanciranju zalog posvečati večjo pozornost. Neto osebni dohodek na delavca mesečno se je v vseh letih manjšal do razmerja neto OD na delavca v gospodarstvu SRS. Padec osebnega dohodka je pogojen s slabšimi rezultati gospodarjenja, ki so terjali tudi ostrejšo politiko delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke. Realni poprečni osebni dohodek na zaposlenega je v naši DO v obdobju 1980—84 padel za 22,4®/», v gospodarstvu SRS pa za 15,4 ®/o. Tak padec realnega osebnega dohodka je poudarjal socialni motiv pri delitvi osebnih dohodkov, kar je onemogočalo tudi prehod nagrajevanja na nov sistem. V. INVESTICIJSKA VLAGANJA V ENOSTAVNO IN RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO Analiza izvršitve srednjeročnega plana je za to srednjeročno obdobje zelo otežkočena, saj vrednostni podatki ne dajejo realne slike količinske izvršitve plana zaradi visoke inflacije in mnogih sistemskih sprememb v naši ekonomski politiki. Iz realizacije investicij ugotavljamo, da osnovna dejavnost gozdarstva izvaja načrtovane investicije (ceste), pomož- ne dejavnosti gozdarstva pa so naložbe izvedle v zmanjšanem obsegu. V tem obdobju je gozdarstvo ustvarilo dosti višjo amortizacijo od predvidene zaradi prekategorizacije gozdnih cest in visoke revalorizacije, prav tako pa so porabniki gozdnih sortimentov združevali sredstva za razširjeno reprodukcijo. S tem so višje ustvarjena lastna in združena sredstva nadomestila izpad predvidenih kreditov in izvedba plana naložb ni bila ogrožena. Investicijske naložbe v lesarstvu so v tem obdobju temeljile na dobrih poslovnih rezultatih, na pridobitvah združenih sredstvih in kreditih, saj je bila planirana amortizacija že 79®/» angažirana za odplačila kreditov. Slabši rezultati poslovanja in zaostreni družbeni kriteriji investiranja ter zamudo pri pripravi dokumentacije so nam onemogočili izvedbo predvidenih naložb. Tako nizko ustvarjena sredstva za reprodukcijo posameznih TOZD niso zadostovala niti za odplačila kreditov in je bilo že za ta namen potrebno združevanje v celotni DO. Takšno stanje je omogočalo le najnujnejše naložbe v enostavno reprodukcijo. Ta globalna ocena izvajanja srednjeročnega plana daje le okvirni pregled naših rezultatov poslovanja v tem obdobju. Za posamezna kritična področja pa moramo izdelati še poglobljene analize tako za panoge kakor za tozde. Pavlina Areh, dipl. ing. les. IZVRŠKI ODBOR KONFERENCE SINDIKATA JE RAZPRAVLJAL 0 LETOVANJU IN IZPLAČEVANJU JUBILEJNIH NAGRAD IN ODPRAVNIN V LESNI Na 6. seji 30. 10. 1984 je IO konference sindikata Lesne obravnaval rezultate poslovanja za devet mesecev leta 1984 (rezultati gospodarjenja DO Lesna v devetih mesecih so bili objavljeni v prejšnji številki). Obširna razprava je potekala o problematiki v počitniških domovih LESNE. IO konference sindikata LESNE je ugotovil, da je stanje v naših počitniških domovih porazno in izoblikoval stališče, da moramo v LESNI zastaviti dolgoročen koncept bodočega poslovanja v naših počitniških objektih, ki mora zajemati poslovanje v letu 1985 ter srednjeročne in dolgoročne usmeritve. Prav tako se je potrebno dogovoriti ali bomo problematiko v naših počitniških kapacitetah reševali enotno v LESNI ali vsak TOZD za sebe. IO konference sindikata LESNE bo o tej problematiki ponovno razpravljal v mesecu decembru, ko bo pripravljen konkreten program. IO konference sindikata Lesne se je še enkrat sestal 19. 11. 1984. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava predloga izplačevanja enotnih jubilejnih nagrad in odpravnin v LESNI v letošnjem letu. Zaradi poenotenja izplačil jubilejnih nagrad in odpravnin v letu 1981 predlaga IO konference sindikata LESNE vsem TOZD, DSSP in DS IB, da delavcem v letošnjem letu izplačajo enotne jubilejne nagrade in sicer: — za 10 let dela — 10.000 din — 60 ®/o — za 20 let dela — 15.000 din — 90 ®/o — za 30 let dela — 20.000 din — 120 ®/o povprečnega mesečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v 9. mesecih preteklega leta Delavcem z benificirano delovno dobo se naj izplačajo jubilejne nagrade za delovno dobo s povečanjem. Vse temeljne organizacije, ki imajo drugače urejeno izplačevanje jubilejnih nagrad, naj na delavskem svetu sprejmejo začasne sklepe o tem vprašanju v predloženem besedilu. Prav tako IO konference sindikata LESNE predlaga enoten način izplačevanja odpravnin delavcem, ki gredo v pokoj (po veljavnih samoupravnih aktih v večini TOZD). Ob odhodu delavca v pokoj mu pripada poleg odpravnine v višini dveh povprečnih neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu (35.914,00 din) še: — 15 ®/o (2.693,50 din) od iste osnove, če je bil zaposlen v LESNI 10 let, — 30 ®/o (5.387,00 din) od iste osnove, če je bil zaposlen v LESNI 20 let, — 50®/o (8.978,50 din) od iste osnove, če je bil zaposlen v LESNI 30 let (delavke 25 let), — 80®/o (14.365,50 din) od iste osnove, če je bil zaposlen v LESNI 35 let (delavke 30 let), — 100 ®/o (17.957,00 din) od iste osnove, če je bil zaposlen v LESNI 40 let (delavke 35 let). Marija ZAKERSNIK KAKO DALEČ S IVI O Z NOVIM SISTEMOM OD V LESNI? V tem času smo v LESNI intenzivno pripravljali nov sistem OD in sicer zlasti tisti del, ki se nanaša na dejanski prispevek delavcev, se pravi merila delavčeve delovne uspešnosti v vseh organizacijskih enotah LESNE. V mesecu novembru so stekle strokovne razprave o osnutkih pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v vseh TOZD, razen TOZD BP, DSSP in DS IB, kjer osnutke teh aktov pripravljajo, razprava o njih pa naj bi potekala v začetku meseca decembra. Istočasno so poleg razprav o merilih delavčeve delovne uspešnosti potekale ponekod tudi še razprave o rezultatih predvidenega prispevka (grupah) v povezavi s preverjanjem posnetkov del, sprememb v organizaciji in podobno. Glede na to, da so sprejemi pravilnikov o delitvi sredstev za OD in skupno porabo pred vrati, ponekod tudi še samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih (TOK Slovenj Gradec, DSSP in DS IB), se nam zdi primerno, da bralcem VIHARNIKA s posebnim tabelarnim prikazom nazorno prikažemo postopek sprejema navedenih pravilnikov. S tabelo opredeljujemo povezanost pravilnika o delitvi OD s pravilnikom o organizaciji in razvidu del, posamezne aktivnosti pri predlogih, odločanju in izvajanju vsebin pravilnika, udeležence v postopku in naloge, ki jih morajo opraviti. Pripravila: Matjaž GOSTENČNIK in Ivan PENEČ ORGANIZACIJSKI POSTOPEK IZVAJANJA PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI IN RAZVIDU DEL IN PRAVILNIKA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE St. akt. AKTIVNOST UDELEŽENCI V POSTOPKU NALOGE 1 PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN RAZVIDU DEL — vsi delavci v TOZD, TOK, DSSP in IB — sprejeto ažurno stanje pravilnika 2 SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO — vsi delavci v DO — sprejet samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 3 IZRAČUN PREDLOGA ANALITIČNIH OCENITEV PO DELOKROGIH —• strokovni delavci za pripravo metodologije predvidenega prispevka — odgovorni nosilci za podatke v razvidu del v TOZD, TOK, DSSP in IB (posnetki in kadrovski podatki) — kadrovski oddelek v DSSP — ovrednotenje podatkov razvida del po metodologiji predvidenega prispevka — izračun vrednosti kriterijev po delokrogih (računalniška obdelava) — izračun enot enostavnega dela in grup (računalniška obdelava) — izdelava testnih izračunov za izplačilo OD (določitev mase, določitev vrednosti enote enostavnega dela, delež minulega dela) v din 4 PRAVILNIK ZA DELITEV SREDSTEV ZA OD IN SKUPNO PORABO — vsi delavci v TOZD, TOK, DSSP in IB — sprejet pravilnik za delitev sredstev za OD in skupno porabo 6 PRIPRAVA MATIČNIH PODATKOV O ZAPOSLENIH DELAVCIH — kadrovski oddelek v DSSP — odgovorni delavci v TOZD, TOK, DSSP in IB — služba za organizacijo poslovanja — določitev matičnih podatkov — popis matičnih podatkov — povezava s podatki o razvidu del 6 PRIPRAVA PREDLOGOV ZA NAMEŠČANJE DELAVCEV NA DELA PO RAZVIDU DEL — kadrovski oddelek v DSSP — odgovorni delavci v TOZD, TOK, DSSP in IB — priprava predlogov za razporeditve oz. prerazporeditve 7 RAZPOREJANJE DELAVCEV NA DELA PO RAZVIDU DEL — odbori za delovna razmerja in delavski sveti v TOZD, TOK, DSSP in IB — sprejem sklepov o razporeditvi delavcev na dela po razvidu del 8 IZDAJA ODLOČB O RAZPOREDITVI IN ANALITIČNI OCENITVI — kadrovski oddelek — odgovorni delavci v TOZD, TOK, DSSP in IB — izpis odločb o razporeditvi in analitični ocenitvi na osnovi podatkov — pravilnika o organizaciji in razvida del — pravilnika za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo — matičnih podatkov delavcev 9 OBRAVNAVA ZAHTEV ZA VARSTVO PRAVIC (PRITOŽBE) — kadrovski oddelek — odgovorni delavci v TOZD, TOK, DSSP in IB — priprava utemeljitev na pripombe — priprava predlogov za samoupravne odločitve 10 ODLOČANJE O ZAHTEVAH ZA VARSTVO PRAVIC — delavski sveti TOZD, TOK, DSSP in IB — sprejem sklepov o zahtevah na namestitev in analitično ocenitev 11 IZVAJANJE PRAVILNIKA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OD IN SKUPNO PORABO — strokovne službe za pripravo obračuna OD — obračunavanje dejanskega prispevka delavcev na osnovi kriterijev pravilnika o OD — izplačilo akontacij OD —• izplačilo poračunov po periodičnih obračunih in zaključnem računu odslej kalkulacije na računalniku V juniju 1984 smo na pobudo člana poslovodnega odbora za poslovno informatiko in finance Marije MIHELJAK in na zahtevo lesarskega sektorja ter temeljnih organizacij sprejeli obvezo, da bomo projekt za kalkulacije startali samostojno kot zaključeno celoto in ne v sklopu projekta »TEH-NO«. Obvladovanje kalkulativnih stroškov je zaradi nenehne dražitve materialov in surovin zelo pomembno za uspešnost poslovanja naše delovne organizacije. Dogovorjeno je bilo, da morajo biti programi pripravljeni do konca oktobra 1984. Člani projektne skupine: vodja projekta: Janko ŠUMNIK AR, načrtovalca: Janko ŠTIMNIKAR, Dušan LAZNIK, programerji: Jože LOGAR, Ivan HARTMAN, Dušan LAZNIK, Gorazd GORNIK, sodelavci izven AOP: Sonja KNEZ, Pavlina AREH, Marta ŠTRUC, Boris VIRTIČ. Celoten projekt kalkulacij je izdelan tako, da velja centraliziran vnos sestavnice za vse kalkulacije. Pri tem prevzema sektor za plan obvezo za točnost vnesenih podatkov. Pri pripravi podatkov pa sodelujejo TOZD, lesarski sektor, TOZD Blagovni promet in sektor za AOP. Dostop do kalkulacij za katerikoli izdelek je možen iz vsakega terminala. Tozdi Nova oprema, TIP Otiški vrh, TP Prevalje in TSP Radije-Podvelka že imajo terminale. Tako bodo lahko spremljali razmerja med dejansko in plansko ceno kar na tozdu, ne da bi bilo potrebno spraševati strokovnih služb. Informacije so pri računalniških kalkulacijah nekoliko bogatejše, kar pa je še pomembnejše, pa je, da so ažurne. Pri izdelavi plana porabe surovin in materialov ter polizdelkov so bili delavci v planskem sektorju in lesarskem sektorju zelo obremenjeni z računanjem. To sedaj odpade, obenem pa je zagotovljeno, da računskih napak ne bo več. Glede na enostavno manipuliranje in vnos sestavnice bo mogoče povečati število planskih kalkulacij na število, ki najbolje izraža našo proizvodnjo in je najustreznejše za planiranje. Veliko prednost predstavlja možnost priprave poskusnih kalkulacij. Izdelati jih je možno v zelo kratkem času. Na ta način bodo predvsem tozdi zelo hitro ugotovili, kakšen dohodek prinašajo posamezni izdelki. Pripravljeni so že tudi programi za vnos delovnih nalogov. Preko njih bomo lahko pripravili kosovnico normativno potrebnih surovin, polizdelkov in materialov. Na tozdih, kjer bodo imeli tudi tiskalnik, si bodo lahko kosovnice sproti pripravili in tudi izpisali. Na podlagi mesečnega plana porabe posameznih komponent, potrebnih za izdelavo planirane količine izdelkov, bo nabavna služba obogatena z informacijami, ki so za njeno delovanje nujno potrebne. Vsak mesec bodo dobili podatke o predvidena porabi posameznih surovin, materialov in polizdelkov. V nadaljnji fazi tega projekta bo izvršena tudi primerjava med normativno in dejansko porabo surovin, materialov in polizdelkov. Tako bomo lahko ustrezno korigirali normativne porabe posameznih komponent in uspešneje konkurirali na vse bolj zahtevnem domačem in tujem trgu. V prilogah sem pripravil le tri izpise, ki se lahko izvršijo na ekran ali tiskalnik. Prikazani primeri imajo namen pokazat širšemu krogu naših sodelavcev osnovni izgled in vsebino računalniško izdelanih kalkulacij. Janko Štimnikar, dipl. ing. DSSP LESNA SLOVENJ GRADEC Datum: 23. 11. 1984 SEKTOR ZA ORG. IN AOP Oznaka: KAIZR1.Z31 KALKULACIJA TIP: A TOZD: Gozdarstvo Mislinja Kalkulacijo pripravil: Šifra izdelka/naziv: 0124415 Podboj slepi Štimnikar 1985 X 810 X 100 Datum izračuna: 23. 11. 1984 zs. OZN Šifra Naziv EM Norm. por. 4/o pokr. Cene plan. dejan. Vrednosti plan. dejan. Razlika Indeks 1 S 0662364 Les žagan smr. jelka 24 mm 00 100.000 18.145,00 7.981,00 1.814,50 798,10 -1.016,40 43,9 2 S 1703749 Les žagan bor morali I/II d. 2-2,75 m 50X100 mm 00 100.000 ' 2.484,24 8.060,00 248,42 806,00 557,58 324,4 Skupaj surovine 2.062,92 1.604,10 -458,82 77,7 3 M 1701428 Žičniki navadni 4,2X100 mm 03 100.000 94,60 124,17 9,46 12,41 2,95 131,1 4 M 0645281 Trak pločevinasti valjčni 03 100.000 90,60 159,52 9,06 15,95 6,89 176,0 Skupaj materiali 18,52 28,36 9,84 153,1 Skupaj polizdelki + surovine + materiali 2.081,44 1.632,46 -448,98 78,4 5 D 0698555 Delo — TOZD 23 proizv. furn. vrat. kril 22 300.000 120,0 136,43 169,85 40,92 50,95 10,03 124,5 Skupaj delo 40,92 50,95 10,03 124,5 Skupaj fiksni stroški 49,10 66,23 17,13 134,8 Skupaj delo + fiksni stroški 90,02 117,18 27,16 130,1 Lastna cena izdelka 2.171,46 1.749,64 -421,82 80,5 Opomba: Podatki v tabeli so izmišljeni DSSF LESNA SLOVENJ GRADEC SEKTOR ZA ORG. IN AOP KALKULACIJA TIP: A Datum: 23. 11. 1984 Oznaka: KAIZR1.Z41 Šifra: 0124451 Podboj slepi Tozd: Gozdarstvo Mislinja 1985 X 810 X 100 Datum izračuna: 23. 11. 1984 Vrsta materiala Poskusno vrednost delež Plan vrednost delež Dejansko vrednost delež Indeks dej/plan Surovine 2.200,00 93,9 2.062,92 95,0 1.604,10 91,6 77,7 Materiali 29,00 1,2 18,52 8 28,36 1,6 153,1 P + S + M 2.229,00 95,2 2.081,44 95,8 1.632,46 93,3 78,4 Delo 51,00 2,1 40,92 1,8 50,95 2,9 124,5 Fiksni stroški 61,20 2,6 49,10 2,2 66,23 3,7 134,8 Delo + fiksni stroški 112,20 4,7 90,02 4,1 117,18 6,6 130,1 Lastna cena 2.341,20 2.171,46 1.749,64 80,5 Opomba: Podatki v tabeli so izmišljeni DSSP LESNA SLOVENJ GRADEC Datum: 23. 11. 1984 SEKTOR ZA ORG. IN AOP Oznaka: KAPLAN.Z51 IZPIS PLANA KALKULACIJ ZA TOZD OD: 01 DO: 01 TOZD: 01 Gozdarstvo Mislinja Zap. št. Šifra Ime izdelka Plan. št. izd. Planska cena Planska vrednost 1 0124451 Podboj slepi 1985 X 810 X 100 100,00 580,00 58.000,00 2 0125954 Krilo vratno mahagoni 850 X 2000 P-2 200,00 5.800,00 1,160.000,00 3 0649015 Krilo vratno rustikal 850 X 2000 P-l D 300,00 9.050,00 2,715.000,00 4 0686603 Krilo vratno rustikal 400,00 4.464,00 1,785.600,00 850 X 2000 P-2 D Opomba: Podatki v tabeli so izmišljeni RAZISKAVA MNENJA DELAVCEV LESNE O OBVEŠČENOSTI Odbor za obveščanje želi spoznati mnenje delavcev Lesne o obveščenosti, zato je pripravil anketo oz. vprašalnik, ki ga je prejel vsak peti zaposleni v naših temeljnih organizacijah. Zakaj vsak peti? Odbor je izbral anketirance po metodi slučajnega izbora tako, da je računalnik izbral iz seznama zaposlenih vsakega petega delavca. Tako je prejelo vprašalnik ca. 700 delavcev Lesne. Raziskava bo pokazala, ali dobite dovolj ali premalo informacij o poslovanju naše delovne organizacije, da lahko izpolnjujete svojo ustavno pravico samoupravnega odločanja in informacij, ki vam zagotavljajo boljše delo in življenje v vaši delovni sredini in življenjskem okolju. Na osnovi ugotovljenega mnenja bo odbor predlagal ukrepe in usmeritve za izboljšanje stanja na področju obveščanja v delovni organizaciji in v posameznih TOZD. Vsi, ki ste prejeli vprašalnik in ga še niste izpolnili, storite to čimprej, ker le tako bomo lahko dobili realno sliko o obveščenosti in čimprej kaj storili, da boste izvedeli tisto, kar vam pripada in kar si želite. Vsem anketirancem se odbor za obveščanje zahvaljuje za sodelovanje. I. R. POŽAR V TOZD TP PAMEČE Dne 21. 11. 1984 ob 1,30 uri je izbruhnil požar na strehi kotlovnice v TOZD TP Pameče. Budnosti vratarja Maksa Virtiča in izredno hitri intervenciji gasilcev se lahko zahvalimo, da so požar pogasili že v začetni fazi. Vzrok za požar naj bi bili nezgoreli delci bližnjega tovarniškega dimnika, ki naj bi jih veter zanesel skozi špranjo salonitne kritine. Skoda je ocenjena na ca. 650.000 din. Karel Stradovnik ČLANI DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOLJA PRI NAS Prof. dr. Dušan Mlinšek je govoril o propadanju naravnih življenjskih dobrin povezanih z gozdovi ŠT Letos poleti so nas obiskali člani Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji. Želeli so si ogledati gospodarjenje v naših gozdovih z ozirom na varstvo okolja in to tudi videli v mislinjskih gozdovih. Direktor TOZD gozdarstvo Mislinja Ivan LEKŠE in profesor dr. Dušan MLINŠEK sta obiskovalcem med potjo od Pirševega doma do Komisije razlagala današnji način gospodarjenja z gozdovi, ki sloni na osnovah nege gozda. Mislinjske gozdove, ki so nastali po načelu nekdanjega golosečnega sistema z obširnimi monokulturami smreke, danes gozdarji uspešno spreminjajo v gospodarske gozdove na osnovah gozdnobioloških zakonitosti. S tem večajo varovalne, socialne in lesnoproizvodne moči svojih sestojev. Po obisku so nam poslali takole pismo: Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji se vam iskreno zahvaljuje za skrbno pripravljen in voden ogled slovenjegraških gozdov dne 16. junija 1984. Članom izvršnega odbora naše organizacije, ki so se izleta udeležili, bo ostal v neizbrisnem spominu topel sprejem in še posebej pouk o zakonitostih gojitve naravnega gozda ter o smotrnem ravnanju z njim. Da pomeni nega gozda tudi njegovo obnavljanje in razumno izkoriščanje, smo se prepričali ob ogledu gozda, ki pripada gozdnemu gospodarstvu Slovenj Gradec. Ravnanje tega kolektiva v praksi dokazuje, da ga sestavljajo člani, ki imajo poleg strokovnega znanja tudi veliko mero srčne kulture. Živimo v času, ko javnost spoznava posledice nerazumnega ravnanja z naravo, ki se najbolj dramatično odražajo v umiranju gozdov, pri nas najhuje v Mežiški dolini. Zato je nujen vse večji pomen varstva narave zaradi tehničnega napredka, ki žal resno ogroža temelje uravnoteženega človekovega okolja, katerega najpomembnejši del so prav gozdovi —- naše naravno bogastvo, ki ga moramo bolj ohranjati prihodnjim generacijam. Zato ZVOS vztraja pri ekološko ekonomsko smotrnem ravnanju z našim gozdnim bogastvom. Prosimo vas da vsem, ki so kakorkoli doprinesli pri-uspeli organizaciji izleta, sporočite našo ponovno zahvalo. Prosimo tudi, da v bodoče računate na našo pomoč in sodelovanje pri reševanju vseh tistih problemov, kjer bi lahko ZVOS pripomogel k uspehu. V imenu izvršnega odbora ZOVS člani ožjega odbora: J. Kraiger, dipl. ing. — preds. IO A. Bratko A. Bizjak V. Krivic Kako smo preživeli letošnje počitnice Vsako leto po končani sezoni opravimo inventure v naših počitniških objektih in jih pripravimo za zimovanje. Ob zaključku letošnje sezone smo ugotovili naslednje: PORTOROŽ V letošnjem letu nismo dodatno najemali sob pri zasebnikih, ker je bilo prejšnjo leto preveč kritik na račun zasebnih sob. Vsi, ki so letovali v hotelu Bernardin, so bili s sobami in hrano zadovoljni, le cene pijač, sladoledov in sadja so bile preveč zasoljene. V LANTERNAKAMPU pri Poreču smo postavili še en kontejner in ga priključili na kanalizacijo. Pred kontejnerji je betonska ograja, na katero bi bilo potrebno montirati leseno ograjo, kot imajo ostali kontejnerji. Vse kontejnerje pa je nujno potrebno zaščititi pred mravljami, ker so se naselile že v vse kontejnerje. V Poreču smo imeli drugo sezono najete tri sobe pri »Miletu.« Sobe so lepo opremljene, prav tako kuhinja. Vsi, ki so letovali pri Miletu, so bili zadovoljni, kljub temu, da je plaža oddaljena ca 700 m. SELCE Vsem je jznano, da je letovanje v Selcah zelo prijetno. Žal pa so hišice tako dotrajane, da bivanje v Peci, Olševi in Uršlji ni več mogoče, primerni za bivanje sta le ZORA in VERA. Za sezono 1985 se moramo odločiti, kaj bomo storili s hišicami, ali jih bomo podrli in odstopili zemljišče drugim sovlagateljem ali pa bomo postavili nove hišice, ki bodo primerne za bivanje in bi istočasno pomenili reklamo za LESNO. PUNAT V začetku sezone smo eno prikolico prestavili v FKK Conobe, ki je 5 km oddaljen od kampa Pila. Vsi, ki so letovali v omenjenem kampu so bili zelo zadovoljni, saj je le-ta zelo lepo urejen in založen, med tem ko je bilo veliko pritožb o kampu Pila, glede sanitarij in vode, saj so zelo zanemarjeni. Upravo kampa smo seznanili z našimi pritožbami in, če pomanjkljivosti ne bodo odpravili, bomo prisiljeni prestaviti prikolice v drugi kamp. Zaradi dotrajanosti smo dve prikolici odpeljali v Ljubljano na generalno popravilo. FILIP JAKOV Vsi, ki ste letovali v Filip Jakovu, ste lahko ugotovili, da je dom načel zob časa in bi za obnovo potrebovali najmanj 1.700.000,00 din. Do naslednje sezone moramo nujno obnoviti dotrajano kanalizacijo, namestiti hidrofor za vodo, obnoviti odvodno inštalacijo v treh sobah, prebeliti vse prostore, namestiti obloge v jedilnici, na okna namontirati zaščitne mreže proti mrčesu, nabaviti nove stole na terasi in obnoviti inventar, ki smo ga ob inventuri odpisali. KORIŠČENJE PENZIONOV PO TOZD V POČITNIŠKI SEZONI 1984 FILIP JAKOV PORTOROŽ LANTERNA KAMP PUNAT VELI MAJ SELCE Skupaj 1 UZjU _ , Osebe odra- otro-sli ci Penzioni celi polov. Osebe odra- otro-sli ci Penzioni celi polov. Osebe Dni Osebe Dni Osebe Dni Osebe Dni oseb Gozd. Črna 10 2 100 20 12 Gozd. Mislinja 11 4 110 20 12 120 — — 27 TOK Radlje 4 1 40 10 5 TSP Radlje 23 6 227 57 5 — 50 — — — 9 90 11 110 23 230 77 TOK Ravne 6 2 60 20 8 Žaga Mušenik 6 _ 60 _ _ _ _ 3 30 7 100 16 DSSP 46 28 460 280 31 8 305 75 59 582 28 280 7 70 25 220 232 TIP Otiški vrh 24 6 240 60 17 7 170 70 17 170 17 170 4 40 4 37 96 Nova oprema 6 3 60 20 17 4 170 30 2 20 3 30 10 100 8 80 53 TIS Pameče 12 4 120 40 2 1 20 10 7 70 22 220 3 30 16 160 67 interna banka 2 2 20 20 2 20 — — — — — — 16 160 22 TOK Dravograd 8 3 80 30 11 TP Prevalje 6 2 60 20 — — — — 8 80 9 90 6 60 10 100 41 Blagovni promet 29 13 290 110 15 8 150 70 10 100 25 250 4 30 — — 104 TP Pameče 4 3 40 20 8 3 80 20 25 250 2 20 3 30 8 80 56 Gradnje 5 3 50 30 2 2 20 20 — — 4 40 — — — — 16 Žaga Mislinja 3 1 30 10 4 TOK Slov. Gradec 2 20 5 50 5 50 12 Tuji 18 6 180 60 3 30 27 Žaga Otiški vrh 8 80 3 30 — — 1 10 12 Gozd. Radlje — — — — 4 — 40 — — — — — ) — — — 4 CLS Otiški vrh 16 160 16 Žaga Vuhred 4 30 4 Skupaj 225 89 2247 827 103 33 1025 295 151 1502 122 1220 53 520 146 1447 922 Delavca Agrotransporta iz Ptuja so v Filip Jakovu koristili: 210 celih obrokov hrane 50 polovičnih obrokov hrane 120 celih kosil 70 polovičnih kosil 79 celih večerij 89 polovičnih večerij 20 celih zajtrkov 20 polovičnih zajtrkov Tuji delavci so koristili: 20 celih kompletov hrane 142 celih kosil 62 polovičnih kosil 64 polovičnih večerij 72 celih večerij Izleti v Filip Jakov Delavci TOK Gozdarstva so koristili: 132 celih penzionov, 16 celih obrokov hrane, 342 kosil in 244 večerij. Delavci TOZD Gozdarstva Slovenj Gradec so koristili: 160 celih penzionov, 20 polovičnih penzionov, 10 celih obrokov hrane. Delavci TOZD Gozdarstva Mislinja so koristili: 125 celih penzionov, 10 polovičnih penzionov, 138 celih kosil, 162 celih večerij, 24 polovičnih kosil. Delavci TOZD Gradnje Slovenj Gradec so koristili: 72 celih penzionov, 54 kompletov hrane. Iz tabele je razvidno, da se je v primerjavi z lansko sezono število penzionov v Filip Jakovu zmanjšalo za 100 penzionov, povečalo pa se je število tujih delavcev, ki so koristili hrano v našem domu, in število sindikalnih izletov. Delavci Agrotransporta iz Ptuja so koristili približno enako število penzionov kot prejšnjo sezono. V Portorožu se je število penzionov zmanjšalo za 121. V Pirnatu je letovalo 30 ljudi manj kot lani, v Lanterna- kampu 1 več kot lani, v Velem Maju 4 več kot lani, v Selcah pa 11 ljudi več kot lani. Najmanj delavcev je letovalo pred in po sezoni, saj so bile prikolice in kontejnerji do 20. 6. 1984 in od 29. 8. 1984 skoraj prazni. Kot vsako leto, je ibilo tudi letos največ prijavljenih v mesecu juliju in v prvi polovici meseca avgusta, naj večje povpraševanje pa je ponovno bilo za Selce in kontejnerje, kar je tudi razvidno iz tabele. Danica PETEK KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC PRILOGA TL A KMETIJSTVO PRILOGA ZA KMETIJSTVO Izhaja mesečno. Prilogo Izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek In Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1984. LETO IV — ŠTEVILKA 12 DECEMBER 1984 _POŠTNINA PLAČANA GOSPODARJENJE V DEVETIH MESECIH V III. tromesečju 1984 so sicer vse temeljne organizacije Koroške kmetijske zadruge poslovale s pozitivnim finančnim rezultatom, vendar je bilo poslovanje povezano z vrsto težav. Lahko trdimo, da so bili pogoji neugodni: na eni strani cenovna neskladja in velik porast cen repromaterialom, energiji in povišanje obrestne mere; na drugi strani pa so neugodne vremenske razmere vplivale na količino in kakovost pridelkov (toča, suša:). KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE IN STORITEV 1. Kmetijska proizvodnja v 0001 co X' ►H d S s r-r< 1 M i M ■g f-H a E a) Mleko — koop. proizv. 6.140 6.755 110 8.478 80 druž. proizvodnja 836 887 108 1.153 77 skupaj mleko: 6.976 7.642 110 9.631 79 b) klav. živ. — koop. proizv. 774,4 866 111 1.155 75 45,6 52,9 116 47 113 skupaj klav. živina 820,0 919 111 1.202 77 V prireji mleka so bili doseženi dobri rezultati tako v kooperacijski kot družbeni proizvodnji. Proizvodnja je bila večja za 10 '°/o v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, plan pa je bil izpolnjen ob koncu III. tromesečja z 79 "/o. Tudii prireja in oddaja pitancev lin ostale živine v zakol je bila glede na lansko enako obdobje večja za 11%. Do konca IT Tu jih pozimi ne bo zeblo leta bo planirana oddaja klavne živine dosežena. V naslednjem letu pa se bo že pokazal vpliv manj pridelane domače krme v letošnjem letu in visoke cene koruze. V posameznih temeljnih zadružnih organizacijah je bila prireja mleka in mesa naslednja: TZO mleko (0001) ind. klavna živ. (t) ind. »LEDINA« Slovenj Gradec 4.617 110 423 114 »TRATA« Prevalje 2.106 107 293 106 »ODOR« Dravograd 919 115 203 115 SKUPAJ: 7.642 110 919 111 2. Mesarstvo Odkup goveje živine je znašal 925 ton, kar je 12 %> več kot lani v III. četrtletju in 79 % od letnega plana. Klavnih prašičev je bilo odkupljenih 348 ton, od tega 76 ton v okviru KKZ (TZO »LEDINA« in »ODOR«). Sicer pa je odkup prašičev za ca 25 l°/o nižji kot v enakem obdobju lani. Proizvodnjia govedine je bila večja za 15 %, proizvodnja svinjine pa manjša za 25% (v skladu z odkupom goveje živine in prašičev). Proizvodnja mesnih izdelkov je bila večja za 25 “/o. Nabave mesa so bile večje samo pri svinjskem mesu. Do konca leta predvidevamo, da bo odkup goveje živine dosegel plan oz. ga celo presegel. Pri odkupu prašičev pa nedoseganja plana med letom ne bo mogoče nadoknaditi. 3. Oskrba z reprodukcijskim materialom in kmetijsko mehanizacijo V devetih mesecih letošnjega leta je bilo prodanih 2.766 ton umetnih gnojil, kar je 25 % več kot v enakem obdobju lani. Tudi prodaja zaščitnih sredstev in semen je bila večja. Prodaja koruze pa je bila v tem obdobju precej nižja kot lani (indeks 37): 'pri tem pa je potrebno upoštevati, da so kmetje lansko jesen nabavili precej koruze na zalogo. Prodaja krmil je bila za 27% večja kot lani v devetih mesecih. Tudi oskrba s cementom je bila slabša kot lani (indeks 65). Pri kmetijski mehanizaciji pa se je najbolj povečala prodaja traktorjev, ki smo jih prodali kar 126 ali 207 “/o več. 4. Finančni kazalci poslovanja V devetih mesecih letošnjega leta smo dosegli 1.695.329.000 din celotnega prihodka, kar je 60 % več od enakega obdobja lani in 86% od planiranega za leto 1984. Tako povečanje je v veliki meri na račun inflacije in delno zaradi večjega količinskega obsega proizvodnje in storitev. Produktivnost se je povečala za 10 “/o. V poslovanju smo porabili za 1.503.119.000 din sredstev, od tega je bilo sredstev minimalne amortizacije za 25.200.000 din ali 45 %> več kot lani (največje povečanje v TZO »LEDINA« 85%). Ob visoki rasti porabljenih sredstev pa je ugodno to, da so se povečala počasneje od rasti celotnega prihodka, kar pomeni boljšo ekonomičnost poslovanja za 1,2% v primerjavi z enakim obdobjem lani. (Nadaljevanje na 2. strani) Dohodek za to obračunsko obdobje je znašal 192.210.000 din; 76%> več kot v enakem obdobju lani in 86 %> od plana za leto 1984. Po posameznih temeljnih organizacijah je bila rast dohodka naslednja: »LEDINA« Slovenj Gradec 75 %>, »TRATA« Prevalje 74”/o, »ODOR« Dravograd 65 °/o, »MESNINA« Otiški vrh 84 »/o. Razporeditev dohodka za obveznosti je bila naslednja: 'j* 00 X ►—I HH 1. del. doh. za SIS 8.741 2. del. doh. za sploš. potrebe 4.740 3. del. doh. za ostale namene 9.769 od tega obresti od kreditov 9.769 S X' delež v dohodku °/o 5-3 i Hi ind. 1983 1984 13.290 152 8,0 6,9 7.569 160 4,3 3,9 38.266 184 19,1 19,9 18.946 194 8,9 9,9 Iz analize razporeditve dohodka v letošnjem III. tromesečju je razvidno, da predstavljajo obveznosti do SIS in del dohodka za splošne potrebe (pokojnin, invalid, zav. prisp. za zaposlov., davki iz dohodka, del dohodka za delovno skupnost) v strukturi dohodka manjši delež kot v enakem obdobju lani. Delež dohodka za ostale namene pa je v strukturi vecj/i za 0,8 °/o (obresti od kred. zavarov. premije, bančne storitve, and.) točke. Največja postavka v tej skupini so obresti od kreditov, ki so se od enakega obdobja lani povečale za 94°/o in znašajo 19.946.000 din, v strukturi dohodka so večje za 1 %>. Po razporeditvi dohodka za vse obveznosti je ostal čisti dohodek v znesku 133.084.000 din, 78 °/o več kot lani v enakem obdobju. Iz čistega dohodka je bilo razporejeno za: (v 000 din) Ind. — osebne dohodke 76.903 151 — stanovanjske potreb. SP 3.950 145 — ostale namene skupne porabe 4.187 185 — poslovni sklad 40.357 249 — rezervni sklad 7.688 281 Akumulacija torej znaša 48.045.000 din ali 154 %> več kot lani v enakem obdobju. Delež akumulacije v dohodku se je povečal za 7,7 odstotnih točk. Rast akumulacije je tudi hitrejša kot rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, kar je vsekakor kvaliteten pokazatelj. Neto osebni dohodek na delavca znaša 21.836 din in je v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 49 %>. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev smo razporedili v skladu z družbenim dogovorom, ki ureja to področje delitve. Sušeč Marjana oec. Pri Lampretu na Legnu pod Kremžarjevim vrhom so dobili četverčke. Vse štiri bičke je povrgla ovca, poleg katere stoji mladi gospodar Ivan, ki ob napornem delu pri LESNI kot gozdni delavec, še pridno gospodari na manjši kmetiji. Pri Brezniku v Podgorju Sredi podgorskega polja stoji stara kapelica. Tu se od ceste, ki pelje iz Slovenj Gradca v Podgorje, odcepita na desno stran dve cesti. Prva pelje v Suhi dol proti Plešiveu in Uršlji gori, 'druga pa se vzpne po položni sončni brežini mimo posameznih hiš proti vrhu, kjer leži pod košatim gozdom Breznikova domačija, ki je pa po številu zgradb, ki jo sestavljajo, bolj podobna manjši vasi, kot pa kmetiji. Tam stojita nova in stara hiša, velik moderen hlev, svinjaki, nova Strajna lopa in mogoče še kaj, česar človek ne more videti kar na prvi pogled. Na tej lepo urejeni kmetiji živi Milan Štumfl s svojo družino: z ženo Vido, hčerko Vidico in s »ta mladima dvema«, ki bosta prevzela za njim kmetijo. Za nasledstvo na kmetiji in za naraščaj je torej pri Brezniku dobro poskrbljeno. Pri hiši imajo poleg »ta mladih dveh« tudi že vnuke. Dosedaj jih je vseh skupaj že osem, ponosno pove Milan. Prepričan pa sem, da samo pri teh ne ob ostalo, prav gotovo bomo dobili še katerega zraven. Breznikova kmetija, ki obsega kakih 12 ha znotranj-ščine in 14 ha gozdov, je zares lepo urejena. Takšna kot je danes, predstavlja zares novo, prenovljeno in v živinorejsko smer proizvodnje preusmerjeno kmetijo. Vsega tega pa tedaj, takoj po končani drugi svetovni vojski, ki tudi našemu Milanu ni prizanesla s svojimi strahotami, ne na fronti in ne v ujetništvu, še ni bilo. Takrat je bila to revna, zaostala kmetija v vseh pogledih in na vseh področjih. Imela je le mladega naslednika, mladega gospodarja, z veliko željo, da bi jo preuredil, moderniziral in na njej tako zagospodaril, kakor se za današnje čase spodobi in je tudi pravilno. V teh časih lahko na kmetiji preživiš le, če ujameš korak s časom in njegovimi zahtevami, le takrat si lahko pridobiš garancijo obstoja zase, za družino in kmetijo. Po prevzemu kmetije se Milan dela ni ustrašil. S pomočjo pridne žene si je ustvaril družino, zaoral je v ledino in po dolgih, težavnih povojnih letih z delom in trplenjem in tudi svojio iznadljivostjo in znanjem iz nekdaj zaostale Breznikove kmetije ustvaril novo domačijo, ki mu je lahko danes v ponos. V ponos pa je tudi Podgorju in širše na našem koroškem področju. Za živinorejsko proizvodnjo pridelujejo pri Brezniku veliko koruze za silažo, travnike pa intenzivno gnojijo ter jih vsako leto štirikrat izkoristijo, in sicer pol na pol: polovico jih vsakokrat pokosijo, polovico pa popasejo. Brez domače krme si kar misliti ne moremo, da bi pri nas sploh kaj »rataio«. Saj je kupljena koruza in z njo močna krmila odlično predrag »špas« za. uspešno rejo živine poni nas. Toda ker vse krme, potrebne za čredo, le ne moremo pridelati doma, je moram, če hočem obdržati osnovno čredo, kljubtemu, da računica ne kaže dobička, nekaj dokupiti,« komentira stanje na trgu krmil Breznik. V modernem hlevu imajo pri Brezniku 18 krav, 4 bike pitance, 3 konje Haflingerje, v svinjaku 30 svinj. Tudi 10 ovac holandske pasme redijo, kokoši pa samo za domačo porabo, predvsem zaradi jajc. Lansko leto 1983 so oddali 72.000 litrov mleka. Letošnji plan pa meri na rekordnih 80.000 litrov. Upam, da ga bodo dosegli, ker je Milan optimist. Seveda mu želimo, da bi postavljeni cilj Breznikovi dosegli, Breznik, Milan štrumfl, je pa tudi lovec, da je malo takih. Ko te po obilni malici, zaliti z dobrim domačim moštom, ki je boljši kot vino, popelje v posebno sobo in td pokaže svoje uplenjene lovske trofeje, obstojiš in ostrmiš. Pa ni nič čudnega: jelen deseterak te modro gleda s stene, družbo mu dela kapitalen muflon, ruševec, lisica, jazbec in kaj vem, kdo še vse. Zraven je 50 srnjakovih trofej. Pa še trofeja rdečega jelena, ustreljenga v domačih loviščih na Plešivcu. »čeprav sem ustrelil v svojem življenju 157 kun zlatic in 2 kuni belici, sem vendarle najbolj ponosen in imam najrajši izmed vseh trofej tega jelena s Plešivca, čeravno ga je ustrelil moj sin in ne jaz. To je vendar naš pravi rdeči, domači jelen, naša najple-menitejša žival.« Tako je pri Brezniku v Podgorju. Milan je dober človek, sosed in prijatelj. Rad je v družbi lovcev pa tudi drugih znancev in prijateljev. Naša stara slovenska gostoljubnost pri njem živi in je zmeraj prisotna, pa če ga obiščeš na njegovem domu ali srečaš kje na poti v kakšni domači gostilni. Rok GORENŠEK Breznikov hlev s »staro« hišo v ozadju Delovni in proizvodni rezultati na V neposredni bližini avstrijske meje na nadmorski višini 1150 m leži 27 ha kmetijskih zemljišč last TZO »ODOR« Dravograd. Z rabo teh zemljišč je leta 1983 bila ustanovljena pašna skupnost Ojstrica, ki je ob ustanovitvi imela štiri člane, njen predsednik pa je Plimon Adam. Z ustanovitvijo pašne skupnosti za pašnik TRATINEK se je v Dravogradu v skupni program intenziviranja travniških površin dodatno vključilo 27 ha. V času ustanavljanja pašne skupnosti je pri ZKZS izšel natečaj za dodelitev sredstev za ureditev pašnikov v hribovskih območjih SR Slovenije. Na podlagi razpisa je bil za pašnik TRATINEK izdelan ureditveno investicijski program in ZKZS je za ureditev skupnega pašnika prispevala 508.495 din. Z urejanjem pašnika smo pričeli v drugi polovici meseca maja 1983. Velik interes članov skupnosti in celodnevne akcije so omogočile, da smo delno ogradili pašnik s stalno električno ograjo in ga razdelili na štiri čredinke. S pašo smo pričeli 5. junija in potem pasli 19 telic in bikov. V letošnjem letu smo z urejanjem pašnika nadaljevali, tako da imamo sedaj ves pašnik ograjen s stalno električno ograjo (6800 m) in razdeljenega na sedem čredink. Med letom smo iz čre-dink počistili s pomočjo pripadnikov JLA vse grmovje in zarastle površine z gozdom. Prav tako je prek leta tekla akcija biotehnične fakultete o izbiri primernega herbicida za uničevanje specifičnega plevela-lupina. S pašo smo letošnjo leto pričeli 31. 5. Vso pašno sezono, ki je trajala 117 dni, se je paslo 24 telic in 17 kastratov, devetih članov pašne skupnosti. Poprečna teža živali na prvi dan paše je znašala 258 kg. Vse živali so pred odhodom na pašo dobile proti črevesnim zajedalcem 1V* tablete NILVERM na 100 kg žive teže. Živali so bile med pašno sezono oskrbljene s 50 kg soli in 75 kg mineralov (Bovisal). Prirastek na paši je bil naslednji: telice kastrati kom 24 17 gonska teža v kg (30/5-84) 6327 4280 teža konec paše kg 7775 5559 prirastek v kg 1448 1279 poprečna gonska teža 263 251 poprečna teža konec paše 324 327 prirastek kg/dan/kom_________0,51 0,64 Poprečno so pašne živali priraščale 0,57 kg/dan oziroma skupni prirastek je znašal 2727 kg. Obtežba pašnika se bo še povečala zaradi dviga proizvodne moči travne ruše, seveda pa tudi zaradi povečanja ustanovljenih sest pasnih skupnosti: Tolsti vrh, Riška gora, Macigoj, Bela peč, Olševa in Ježevo. Skupno je v pašne skupnosti včlanjenih 71 kmetov, ki imajo z zadrugo sklenjene dolgoročne kooperacijske pogodbe. Pašniki ležijo od 850 m do 1300 m nadmorske višine. Skupno merijo vsi pašniki 120 ha. V letu 1983 smo izdelali ureditvene načrte in investicijske programe za vse pašnike ter tako prejeli iz republike namenska sredstva za obnovo planinskih pašnikov. Po ureditvenem načrtu naj bi bil vsak pašnik razdeljen na najmanj štiri čredinke, v vsaki čredinkii pa mora biti urejeno napajališče in korito za minerale. Težave se pojavljajo na tistih pašnikih, kjer primanjkuje pitne vode, kar otežuje razdelitev pašnika na več čredink. Stalna električna ograja, ki je v celoti postavljena na pašniku Tolsti vrh, se je pokazala kot zelo dobra in zanesljiva, tako da na tem pašniku nismo imeli problema uhajanja živine iz čredink kot v prejšnjih letih. Na pašniku Olševa, kjer ni elektrike, smo priključili električni aparat na akumulator z močjo 130 A. Tudi ta ograja je dobro prestala prvo preizkušnjo, zato bomo tako ogradili tudi ostale pašnike. Več pozornosti bo treba posvetiti izboljšanju botanične sestave travne ruše na pašnikih. Zaradi enostranskega gnojenja v preteklih letih, se na nekaterih pašnikih že pojavljajo primeri degradacije travne ruše, predvsem zaplevelje-nost z ušnato mastnico. Ker pašnike v hribovitem svetu samo pasemo in ne kosimo, jih moramo gnojiti samo s PK gnojili, da omogočimo rast detelj. pašniku Tratinek koristnih površin po letošnji odstranitvi zaraščenosti. Z uvedbo gnojenja (1000 kg NPK 4-20-20) predvsem pa zaradi intenzivnega rednega traviranja bo v naslednjih letih možna večja obremenitev pašnika, in to s 60—65 glavami. S tako obremenitvijo pašnika bo dosežen zastavljen cilj in upravičen bo naložen denar. P. B. Iz analiz vzorcev zemlje je razvidno, da je zemlja na pašnikih precej zakisa-na, zato je nujno potrebno apnenje. Precej pašnikov je zaraščenih z grmovjem in jih je potrebno očistiti, v zadnjih dveh letih so člani pašnih skupnosti očistili 5 ha zaraščenih površin. Pri teh akcijah je pomagal tudi Aktiv mladih zadružnikov Prevalje. Člani pašnih skupnosti so v letu 1984 opravili skupaj 1708 delovnih in 137 traktorskih ur. V letu 1984 se je na vseh pašnikih prepaslo 262 komadov goveje živine. V poprečju je trajala pašna sezona 105 dni. Prirastek živali v času pašne sezone je po oceni 600 g na dan. Z rezultati paše v celoti ne moremo biti zadovoljni, posebno na tistih pašnikih, kjer se pase mlada živina. Še vedno velja ugotovitev, da mlada živina v prvem letu paše »nič ne napravi«, kljub temu da je dovolj stara za pašo. Vzroke zato lahko iščemo v pomanjkanju zdravstvene preventive. V prihodnje bo potrebno živali pred pašo cepiti proti pljučnici in črevesnim zajedalcem, posebej velja to za pašnik Tolsti vrh, kjer je precej zamočvirjenih površin in je okužba z paraziti bolj pogosta. Na pašnikih, kjer se pasejo plemenske telice, je velik problem pripust živali. Čeprav je bila veterinarska služba pripravljena osemenjevati živali na pašniku, pa pri tem nastanejo problemi glede obveščanja in uganjanja živali. Paša v hribovitem svetu je cenen način vzreje živine. Ko bodo prišli do izraza vsi agromelioracijski in drugi ukrepi pri paši v hribovitem svetu, bodo tudi prirastki na pašnikih še višji. Bojan Kotnik, dipl. ing. agr. NEKAJ PRAKTIČNIH IZKUŠENJ PRI PAŠI V HRIBOVITEM SVETU V TZO »TRATA« Prevalje imamo Spoznavanje med kolektivi Sodelavke in sodelavci KKZ TZO »TRATA« Prevalje v rudniku Mežica. 6. oktobra letos so sodelavke in sodelavci KKZ TZO »TRATA« iz Prevalj obiskali in si ogledali rudnik Mežica, njegov jamski obrat. Ogled je bil nadvse poučen in zanimiv, saj so se delavci iz kmetijstva in gozdarstva ter uprave lahko seznanili in na svoje oči videli popolnoma drug način dela, kakor pa so ga vajeni. Videli in spoznali pa so tudi vrhunsko tehnologijo, najmodernejše stroje za kopanje rude, ki jih imajo v rudniku. Vsi, ki so si želeli videti rudnik, so se zbrali zjutraj na upravi KKZ TZO »TRATA« v Prevaljah. Od tod so se odpeljali pod vodstvom direktorja tov. Jožeta Pratnekarja v Mežico na Glančnik. Na Glančniiku jih je sprejel tov. ing. Danilo Pudgar ter jih seznanil z začetki rudarjenja v Mežici. Povedal je, da je rudnik star že čez 300 let, da ima že nad 1000km rovov. Opisal je, kakšno je bilo nekdaj rudarjenje in kakšno je danes. Napredek je seveda ogromen. Ročno so kopali rudo, jo ročno nakladali, ročno prevažali, šele pozneje so jo prevažali tudi s konji. Svetili so si najprej z baklami, zato so najstarejši rovi še danes počerneli od dima. Šele mnogo pozneje so prešli na svetilke karbidovke, danes pa imajo električne svetilke. Delavnik rudarja je nekoč trajal 12 in več ur na dan. Danes pa je ročno delo zamenjala tehnika. Še takoj prva leta po vojni je v rudniku delalo nad 1000 rudarjev, ki pa so nakopali vsi skupaj toliko rude, kolikor je danes s pomočjo novih strojev izkoplje komaj kakih 200—250 zaposlenih v jami. Letno nakopljejo do 250 tisoč ton rude. Stalno iščejo in tudi najdejo nove zaloge rude, zato je rudnik perspektiven še za dolga leta. Ogled rudnika se je začel s tem, da so nas najprej oblekli v popolne rudarske uniforme. Dobili smo delovne obleke; nekateri predolge, drugi pa prekratke hlače, šlem, pas, električno svetilko z akumulatorjem in lučjo za pritrditev na glavo ter gumijaste škornje. Ko smo se preoblekli, se skoraj nismo več poznali med sabo. Šele tako oblečeni smo spoz- nali, kaj bi pravzaprav bilo, če ženske ne bi nosile kril. Z Glančnika smo se z rudniškim vlakom, ki je sestavljen iz vagončkov, ki jih rudarji imenujejo lore, in ima vsak prostora za štiri osebe, odpeljali v jamo. Po precej dolgi vožnji smo se ustavili na glavnem križišču, kjer vodijo rovi in tiri v vse smeri, da je zgledalo hujše kot v Zidanem mostu. V bližini smo odšli v poseben prostor, kjer so nas prešteli in poklioali po imenih, zato da bi pozneje pri povratku iz jame vedeli, če smo vsi, če ni slučajno katerega ali še raje katere »perkmandeljc« obdržal v svojem podzemeljskem kraljestvu. Perkmandeljc je namreč majhen možiček z dolgo brado, zeleno oblečen z rdečo kapo, ki rudarjem prav rad nagaja. Šele ko smo bili spet zunaj, smo zvedeli, da smo imeli perkmandeljca že s seboj, saj je tudi na skupni fotografiji. Resnici na ljubo pa moram povedati, da pravega perkmandeljca nismo srečali. To je bilo dobro, saj menda srečanje z njim prinaša nesrečo, tako pravijo rudarji. Ogled rudnika smo nadaljevali peš. Spustiti smo se morali navzdol po tretnjah, to so lesene ali železne stopnice, dolge, da jim ni ne konca ne kraja. Vsaj nam se je zdelo tako, ko smo se po njih spuščali na koto 300. To je 300 m pod nadmorsko višino Mežice. Tu so nam pokazali, kako odstreljujejo rudo, ročni odkop rude z ročnim pnevmatičnim kladivom, vrtanje z ročnim pnevmatičnim svedrom in druga dela. Na naj nižjem obzorju 300 m pod Mežico, ki ga bodo v kratkem poglobili še za nadaljnjih 60 metrov, smo videli najmodernejšo tehniko. Le pet oseb opravlja delo, ki ga je pred tem opravljalo 100 ljudi. Vrtalni stroj, ki ga opravlja en sam človek, lahko vrta praktično v vse smeri, pod vsemi nagibi in koti tudi do 30 m visoko. Ogromen nakladalec, ki ga vodi seveda en človek, na gumijastih kolesih naklada rudo, še večji vozovi na gumijastih kolesih in seveda zlasti z lastnim pogonom, ki jih vodi en človek, pa odvažajo rudo. Človek, ki tega ni videl in tega ni vajen, lahko le strmi in gleda. Zanimivo je to, da poprej sploh nismo vedeli, da imamo in še v naši neposredni bližini takšno vrhunsko tehniko. To je treba videti, potem človek postane nehote ponosen in lažje prenaša tegobe stabilizacije in inflacije. Tu, na naj nižjih obzorjih rudnika, kjer je bogata in perspektivna ruda, je pa tudi izredno veliko vode, sploh je mežiški rudnik znan po veliki množini vode. Pokazali so nam dvorano, ki je skoraj tako velika kakor kakšna kavarniška dvorana, tam je postavljenih 12 velikih črpalk za črpanje vode dz rudnika. Šest jih je v pogonu noč in dan, 6 pa v rezervi. Tu so se razveselili tudi naši moški udeleženci ogleda, saj so bile stene ozaljšane s slikami lepotic v vseh mogočih pozah. S »škraperjem«, ki ima prostora spet samo za štiri osebe naenkrat, so nas potegnili za 300 m višje, kjer nas je že čakal vlak z lorami za odvoz na svetlo. Med vožnjo s škraperjem je nekdo duhovito pripomnil, da v njem zato ni več prostora, da ne bi balo treba ustaviti dela v rudniku, če bi se slučajno zgodila nesreča. No, naj bo tako ali drugače, vsem nam so se malce naježili lasje med to vožnjo. Ženske so pozneje celo priznale, da so imele bojda malce mokre hlačke. Ko smo zopet prišli na svetlo, smo se pred vhodom v jamo še vsi skupaj slikali za spomin. Iz slike je dobro vidno, da foi bili lahko prav tako fejst rudarji, kot smo fejst kmetij ci. Ko smo se spet preoblekli v civilno obleko, smo odšli v jedilnico, kjer nas je ljubeznivo sprejel vodja jamskih obratov tov. ing. Stopar. Podrobno nam je še enkrat orisal zgodovino rudnika, njegov razvoj, težave, s katerimi se ubadajo, in perspektive, ki so pred njimi. Seveda ni pozabil na finančne probleme, ki jih tarejo. Veseli pa smo bili, ker je bil pri tem optimist in ker veruje v bodočnost ter v nadalj-ni obstoj rudnika. Tu so nas tudi pogostili z vinjakom in kavo. Zaključek obiska v rudniku Mežica je bil v rudniški restavraciji na Poleni. Tam se je direktor TRATA tov. ing. Jože Pratne-kar zahvalil tov. ing. Pudgarju za vodstvo in nam za udeležbo, mi pa njemu za organizacijo tega poučnega in lepega izleta. Rok Gorenšek Srečanje gasilcev na Prevaljah Gostitelj letošnjega srečanja gasilcev LESNE je bil TOZD TP Prevalje, ki je res vzorno pripravil tekmovalni prostor in poskrbel, da so se vsi prisotni dobro počutili. Lepo jutro je pozdravilo dvanajst desetin gasilcev, ki so se med seboj pomerile v spretnosti mokre vaje in raznoterostih. Sodelovalo je osem moških desetin in štiri ženske desetine. Med udeleženci vaje pa že drugo leto nismo našli gasilcev iz TOZD TSP Radlje-Podvelka. Vsem prisotnim ni razumljiv odnos tega TOZD do te akcije, saj z njo želijo gasaloi dokazati kolektivu cele Lesne, da so sposobni varovati naše skupno premoženje pred požari. Na tej vaji so nas prijetno presenetile ženske desetine, ki v spretnosti in izurjenosti enakovredno z moškimi desetinami pomagajo varovati naše premoženje. Ni Naključje, da se je ravno v gasilskih vrstah TOZD TP Prevalje ustanovila prva ženska desetina. Ta zgled je pripomogel, da imamo sedaj ženske desetine še v TOZD TP Pameče in Novi opremi. Manevrska vaja je potekala v pravem tekmovalnem vzdušju in prav do konca tekmovanja ni bilo mogoče predvideti katera desetina bo najbolj uspešna, ker so bile razlike med desetinami zelo majhne. Že drugo leto zapored je najboljše rezultate dosegla moška gasilska desetina IGD TIP Otiški vrh, drugo mesto je osvojila gasilska desetina IGD Mušenik, tretje mesto pa so osvojili gostitelji, to je desetina IGD TP Prevalje. Najboljše rezultate med ženskimi desetinami je dosegla desetina IGD TP Prevalje, druga je bila desetina TP Pameče in tretja desetina IGD Nove opreme. Zbor gasilskih desetin v TOZD TP Prevalje 15. 9. 1984 Poveljnik ženske desetine IGD TP Prevalje prejema pokal za doseženo I. mesto Ob Zaključku tekmovanja se je član PO tov. Miroslav Čas vsem gasilcem LESNE zahvalil za trud, ki ga nesebično vlagajo in zaželel, da bi bili tako uspešno še naprej varovali naše premoženje pred požari. Francka Jurjec, ing. Priprave na mokro vajo Zenska desetina IGD TP Prevalje pri izvedbi mokre vaje Poveljnik desetine IGP TIP Otiški vrh prejema pokal za doseženo I. mesto NOVEMBER - MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU ALKOHOL — osebno in družbeno zlo! Kaj menijo naši osnovnošolci in srednješolci o alkoholizmu? Koliko solz izgubljenim ljudem privre na oči dan na dan? Koliko lepih načrtov in sanj ugasne v ljudeh od strahu? Koliko zlo povzročijo ljudje s poplavo praznih besed? Koliko groze bo še in gorja, dokler ne zbudi se ta svet? (Dylon — H. Bradtke) Živel je... Njegovo življenje ni bilo vredno tega naziva. Izoliran od družbe, zapuščen, tako zelo sam. Saj ni hotel. Celo upiralo se mu je. Ni našel prijateljev... A vendar ga je našel — ALKOHOL! Danes je to kar je — bedna razvalina življenja. Ali res ne najdemo drugačne poti? Je človeku v težavah res edina pot alkohol, ki skoraj gotovo pripelje v razčlovečenje? In mi, kaj naredimo? Dokler bo naša družba gledala le na posledice tega zlega dejanja, ne pa prvenstveno odpravljala tudi vzroke zanj, rezultatov,ni mogoče pričakovati. Peter KADIŠ Ko vidim pijanega človeka, mi je zelo težko. Najraje bi skočila k njemu in zavpila: »Pusti to! Išči srečo drugod! Živil Ljubi! Veseli se! Sreča je drugje! V alkoholu je ni!« Napiješ se, da bi pozabil? Ko si pijan, vidiš dvojno! Ne uničimo tisto najlepše, kar imamo — življenje! Nina DEŽMAN skriva ta beseda v sebi, koliko trpljenja in nesreč, ne le za družino, temveč za vso družbo! J. ŠUMAH Alkohol! V kemijskem jeziku so to derivati ogljikovodikov, ki imajo hidroksilno skupino (OH). Splošna formula R ;— OH. Le kaj se kriva v tej, na videz preprosti formuli? Ali se v njem resnično topi tudi človekovo telo in duša, ko pa kemija omenja le nekatere organske substance in plastične mase? Andreja RAC Velikokrat sem že videla pijanega človeka. Žalostno ga je gledati. Hodi nesigurno, maha z rokami in govori neumnosti. V pijanosti se človek obnaša tako, kot se v treznem stanju ne bi nikoli ... Marija PETRE J Vedno več tega zla je tudi med mladimi. Skušnjave postajajo vse mikavnejše in bati se je, da bo tudi med nami nekaterim postalo pitje alkohola vrednota. Odraščati ni lahko. Mladi potrebujemo pomoč starejših, ne le staršev in učiteljev, temveč družbe nasploh in ne le v besedah, ampak tudi v zgledih, dejanjih... Pomagajte nam! Aleksandra BORŠTNER In kaj naredi družba? Morda je pomagala sosedu, morda je celo »ozdravila« kroničnega alkoholika, ni pa mogla pozdraviti strahu, ki se je vcepil v njegove otroke. Ta strah bo odraščal z njimi in morda bodo nekoč tudi sami posegli prekomerno po pijači... (Pripis dopisnika: 40 °/o otrok alkoholikov postanejo z leti tudi sami alkoholiki!!!) Darja GOLOB »Na zdravje«, so kričali vse vprek in vlivali vase vse, kar je imelo okus po žganem ... Verjetno je bil tisti, ki je prvi uporabil te besede za začetek pitja velik humorist ali pa si je očitno bril norca iz ljudi, s katerimi je nazdravljal... Romana KOŠUTNIK Obsojam družbo, ki ji ni mar, da z ogromnimi količinami alkohola izgublja dobre delavce, odtujuje prijateljske stike in s pomočjo svobodne prodaje alkohola omogoča samouni-čevanje. Nihče nič ne stori, alkohol pa žanje naprej, izbira nove žrtve... Izdelovalci tega strupa ob tem veselo manejo roke in polnijo denarnice, prodajalci zadovoljno praznijo zaloge in pomilovalno zro na pijanca, ki ga morajo trpeti v svojih lokalih. A potrpijo — vse zaradi donosnega cvetočega posla... Alkoholiki pa še naprej slepo rinejo z glavo skozi zid, se nalivajo in propajajo, živi gnijejo ... Je socialna res pristojna za vzdrževanje alkoholikov? Ali tovarne ne izgubljajo, ko bolj ali manj zahtevna delovna mesta zaupajo alkoholikom? Milan URŠEJ Alkohol!!! Koliko družin je že razbil in napravil otroke sirote, brez očeta ali brez matere? Koliko grozovitih dejanj Bolje bi bilo, ko bi grozdje pojedli otroci in škorci. Prikrajšani bi bili za veliko škodo, ki jo alkohol prinaša med ljudi... Helena BEZJAK Srečna sem, da se v naši družini še nihče ni predal alkoholu. Ne zavidam sošolcem, ki se pohvalijo: »Oh, kako se je moj oče včeraj napil!« Irena MAJDIČ Premišljujem o mojih vrstnikih, katerih starši se predajajo alkoholu. Mar se ne zavedajo, kako s tem trpijo njihovi otroci? Prepiri in udarci se jim za celo življenje vtisnejo v spomin. Le kaj lahko storim, da bi bilo manj alkoholikov? Tanja VINKL Kadar vidim opotekajočega se pijanca na cesti, pomislim koliko družin je zaradi pijače revnih, brez hrane, obleke, obutve ...? Andreja KAC Alkohol, ta smrdljiva tekočina, povzročitelj številnih nesreč pri delu in v prometu, ki terjajo ogromne žrtve... Vesna PEVEC Alkohol uničuje človeka, družino in družbo. Srečna sem, da je mojemu očetu poleti, v naj hujši vročim, dovolj le ena steklenica piva. Kristina GRABNER Pomagajmo vsem, ki so zašli na kriva pota, saj bomo s tem pomagali sebi, družini in družbi nasploh ... Stanka KOTNIK Borimo se proti alkoholu, kajti alkohol je človekov sovražnik, sovražnik njegovega zdravja. Omamlja ga in zahrbtno uničuje. Ce človeka zasvoji, se težko reši iz njegovega objema. Tak človek telesno in duševno propade... Franja KOKUCNIK In za zaključek še to! Če človek pije malo, je dober kot ovca, če popije malo več, postane hraber kot lev, če prekorači mero, je okruten kot tiger; če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu, nazadnje pa napravi iz sebe še opico. (židovski pregovor) Zabeležila N. K. Odšli iz TOZD — oktober 1984 Kadrovske vesti Prišli v TOZD — oktober 1984 Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Milan Poročnik, 2. 10. 1984, gozdarski delovodja, TOK Ravne TOZD ŽAGA OTISKI VRH Jože Kašnik, 10. 10. 84, zlaganje in odprema, Gradis Ljubljana Darko Dokl, 10. 10. 84, zlaganje in odprema, Tovarna meril Slov. Gradec Zoran Podgornik, 16. 10. 84, pripravnik s srednjo šolo, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Milan Golčer, 8. 10. 84, vezanje palet, prva zaposlitev Jože Kene, 1. 10. 84, kotlovničar, Komunalno podjetje Prevalje Slavka Spasojevič, 1. 10. 84, pomožna dela, prva zaposlitev Zdravko Spenger, 8. 10. 84, skladišče got. izdel., Železarna Ravne TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE Stanko Lorbek, 1. 10. 84, vodja stroja za obodno brazd., Stroj Radlje Magdalena Karat, 1. 10. 84, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Silva Mesarič, 1. 10. 84, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Darja Sirnik, 1. 10. 84, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Marija Pavlič, 1. 10. 84, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Ivan Grubelnik, 1. 10. 84, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Alenka Medved, 1. 10. 84, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Anica Stepinšek, 3. 10. 84, čiščenje pos. in proizv., prva zaposlitev Herman Novak, 4. 10. 84, izd. palet in kart. vog., REK Vuzenica Marjan Podušek, 10. 10. 84, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Milan Kozjak, 17. 10. 84, pomoč pri stroju, Gorenje Muta Janez Podgoršek, 24. 10. 84, pomoč pri stroju, prva zaposlitev TOZD TOVARNA IVERNIH PLOSC OTISKI VRH Drago Mravljak, 4. 10. 1984, delavec pri iverilniku, — Darko Dokl, 29. 10. 84, polagalec papirja, — TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTISKI VRH Marjeta Proje, 1. 10. 1984, pripravnik s srednjo šolo, prva zaposlitev TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Andreja Mihelič, 1. 10. 84, pritr. kosi kape, Prevent Slov. Gradec Zvonka Marot, 1. 10. 84, pritrj. kosi kape, — Janko Javornik, 1. 10. 84, šivanje na str. MECCA, Kograd Dravograd Marija Svetin, 1. 10. 84, pomoč pri šiv. na str. MECCA, Beno Karner, zasebnik Alenka Rutnik, 1. 10. 84, pripravnik, prva zaposlitev Vinko Sekolonik, 1. 10. 84, izvaj. zahtev, tap. del, TOZD za PTT promet Slovenj Gradec Zmago Stefančič, 1. 10, 84, izdel. vzmeti na stroju, REK Velenje Franc Laznik, 1. 10. 84, opravlj. sploš. opravil, — Viktor Vocovnik, 1. 10. 84, preoblač. vzmeti, Gorenje Velenje Danilo Dražnik, 4. 10. 84, nakl. in razkl. materiala, — Boris Saleznik, 4. 10. 84, nakl. in razkl. got. izdelkov, — Branko Sarkozi, 4. 10. 84, nakl. in razkl. got. izdelkov, — DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Bojan Cas, 16. 10. 1984, vodenje investicij, Kograd Dravograd Janja Krevh, 1. 9. 1984, tehnični risar, — Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljal — organizacija, v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Lenart Pačnik, 31. 10. 1984, gozdni delavec — sekač, invalid. upokojitev TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Ivan Adamič, 25. 10. 1984, sekač, umrl TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Nada Peruš, 4. 10. 1984, delavka v drevesnici, — Anton Rek, 24. 10. 84, delovodja, merilec, invalidska upokojitev, TOK GOZDARSTVA RAVNE NA KOROŠKEM Milan Poročnik, 1. 10. 1984, merilec lesa, TOZD Gozdarstvo Črna TOZD ŽAGA MISLINJA Rudi Pongrac, 7. 10. 1984, letvičenje in merjenje produkcije, RSC Velenje TOZD ŽAGA OTISKI VRH Darko Dokl, 10. 10. 1984, zlaganje in odprema, TOZD TIP Otiški vrh TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Šenka Vuletič, 12. 10. 1984, pomoč pri stroju, — Olga Felle, 13. 10. 1984, vodja spaj. fur., inv. upokojitev TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE OB DRAVI Janko Hernah, 1. 10. 1984, montaža oken, KK Maribor Marjan Sajevec, 9. 10. 1984, zamenjevalec v PE, samovoljna prekinitev Štefka Kajzer, 19. 10. 1984, vrtanje pom. letve, invalid, upokojitev Elizabeta Kure, 24. 10. 1984, čiščenje proizv. postopkov, star. upokojitev Herman Novak, 29. 10. 1984, pomoč pri stroju, samovoljna prekinitev Breda Cvetko, 31. 10. 84, lepljenje okvirjev, Merx Celje Anton Ropič, 31. 10. 84, interni transport, inv. upokojitev Danica Ločnikar, 31. 10. 84, pomoč pri stroju, samovoljna prekinitev TOZD TOVARNA IVERNIH PLOSC OTISKI VRH Stefan Horvat, 31. 10. 1984, delavec v skl. got. izdel. Miro Hranjec, 29. 10. 1984, polagalec papirja Miroslav Grešovnik, 31. 10. 1984, pripravnik TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTISKI VRH Jože Repotočnik, 31. 10. 1984, pripravnik, JLA Rado Vrhnjak, 10. 10. 1984, skladiščni delavec TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Jožica Žel, 15. 10. 1984, pomoč pri kuhanju, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Ismet Abdič, 31. 10. 1984, nab. kosi kape, — TOZD M Ž SKUPAJ Gozdarstvo Slovenj Gradec 39 3 42 Gozdarstvo Mislinja 46 4 50 Gozdarstvo Črna 138 12 150 Gozdarstvo Radlje 139 23 162 TOK gozd. Slovenj Gradec 41 3 44 TOK gozd. Radlje 33 3 36 TOK gozd. Ravne 26 7 33 TOK gozd. Dravograd 15 3 18 Žaga Mislinja 46 5 51 Žaga Otiški vrh 49 14 63 Žaga Mušenik 34 9 43 Žaga Vuhred 55 9 64 TP Prevalje 82 151 233 TP Pameče 139 172 311 TSP Radij e-Podvelka 183 189 372 TIP Otiški vrh 204 32 236 Gradnje Slovenj Gradec 76 9 85 Transport in servisi Pameče 142 13 155 Cent. les. sklad. Otiški vrh 40 5 45 Nova oprema Slov. Gradec 202 165 367 Del. skup. Slov. Gradec 71 121 192 Blagovni promet Slovenj Gradec 104 70 174 Interna banka Slov. Gradec 6 31 37 1910 1053 2963 Darinka Cerjak V SLOVO IVANU ADAMIČU Ivan Adamič Ob urii slovesa, dragi Ivan, naj še enkrat pogledamo tvojo življenjsko pot. Rodil si se 28. avgusta 1943 na Preval-nikovi domačiji na Lud-danskem vrhu. V osrčju lepih smrekovških gozdov si se nanje navezal že v rani mladosti in ostal povezan z njimi še dolga leta. Ker doma ni bilo kruha za vse, si moral hitro poprijeti za delo. Še ne šestnajstleten pobič sd se zaposlil pri TOZD gozdarstvu Črna kot gozdni delavec — sekač. Po odsluženem kadrovskem roku se je zopet zaposlil kot gozdar. Čez nekaj let se je po- ročil z Rozko, ki mu je rodila tri otroke. Ni bilo stvari, ki bi jo Ivan bolj ljubil kot otroke in ženo. Vsi, ki smo ga poznali, vemo, da je Ivan dostikrat ostal na delu do trde teme, samo da je lahko uresničil potrebe in želje svojih otrok. O njih se je lahko pogovarjal ure in ure in ni je bilo stvari, ki bi ga lahko tako hitro raznežila kot otroci. Poznali smo ga kot velikega poštenjaka, ki ga je zabolela še tako mala krivica, posebno pa, če se je zgodila otrokom. Kakršni smo ljudje, smo si njegovo odkritosrčnost včasih napačno razlagali. Vedno si glasno povedal, kar te je težilo, samo v četrtek tega nisi storil. Dragi Ivan, spominjali se te bomo kot dobrega očeta, moža in delavca. Še mnogo želja in hotenj si imel, vendar se je tvoja življenjska nit vse prekmalu pretrgala. Ker življenja nisi imel rožnatega, naj ti bo lahka koroška zemlja. Ženi, otrokom, materi, očetu ter ostalemu sorodstvu pa izrekam v imenu vseh sodelavcev TOZD gozdarstvo Črna in v svojem imenu globoko sožalje. Janez Švab in sodelavci TOZD gozdarstva črna ZAHVALA Ida Rader Ob izgubi naše drage mame IDE RADER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli v njenem šestinsedemde- setletnem življenju radi. Rodila se je v Šentjanžu nad Dravčami, umrla pa na Legnu, kamor se je poročila 1932 leta kot mlado kmečko dekle. Podarila je življenje štirim otrokom, ostala sva še Ida in Drago. V težkih trenutkih so nama sosedje, prijatelji in najini sodelavci požrtvovalno pomagali. Zato se vsem, posebej pa še sosedom za vsestransko pomoč, zahvaljujeva. Prav tako govorniku Jožetu Priteržniku za lepe poslovilne besede na domu in gospodu župniku Tonetu Steklu v Šmartnem za njegove tople besede in opravljen pogrebni obred. Hvala tudi šmarškim pevcem za ža-lostinke. IDA in DRAGO LUDVIK KOTNIK JUG Ludvik Kotnik TOK Gozdarstvo Ravne je izgubilo člana, prizadevnega kmeta in vzornega gozdnega posestnika, ki ni znal ceniti samo kubik prodanega lesa, ampak so mu bile pri srcu tudi vrednote dobro ohranjenega in oskrbovanega gozda. Bolela ga je praznina posekanega drevesa, nadvse pa je užival v šelestenju strnjenih stoletnih smrek. Tu se je sprostil. Spominjam se, ko md je nekoč rekel, da v razburjenosti najraje gre v gozd, kjer se hitro umiri. Kot vzoren gozdni posestnik je mislil tudi širše, kar je dokazal v naši solidarnostni akciji pri izgradnji gozdnoka-mionskih cest. Do Jugove domačije je bila speljana cesta že veliko prej, preden je izbruhnil avtomobilski promet, kljub temu pa se je kot član delavskega sveta strinjal za to solidarno akcijo, ki je v veliki meri izenačila pogoje spravila lesa. Dobrije ležijo na dnu velikega korita, ki ga tvorijo strmine Tolstega vrha, Koroškega Zelov-ca in Brdinj. Na sredini te ravnine stoji Jugova domačija: okrog cdm- provja leži kot na dlani polje, teman smrekov gozd pa se razprostira na strmini Koroškega Zelovca. Tu je rajni Ludvik gospodaril dobra tri desetletja. Kmetu se rado očita, da nerad prime za svinčnik. Za Ludvika ta očitek ne velja. Vsake stvari se je namreč lotil preudarno, s svinčnikom v roki. Odraščal je v stari hiši, še pri odprtem ognjišču; ko pa je postal gospodar, je v rekordnem času na novo postavil celotno cimprovje. Imel je smisel in našel je čas tudi za širše družbene koristi. Predvsem se je udejstvoval v zadružništvu. Spoznal se je na denarne posle, saj je bil že pred vojno tajnik hranilnice in posojilnice v Dravogradu. To svojo sposobnost je pozneje razdajal v bivši kmetijski zadrugi Tolsti vrh, kjer je bil vseskozi vodja hranilno-kredit-nega odseka. V mlajših letih je bil tudi kultumo-prosvetni delavec. Kolikokrat smo ga videli na odru — vselej v glavni vlogi — ki jo je kot amater vsakokrat mojstrsko izpeljal. Odigral je prek sto vlog. Še eno leto, pa si bi nadel osmi križ. Kmetovanje je izpregel že pred leti. S tem je odložil delo in skrbi, delo mu ni bilo več vsakdanja nuja, ampak le še kot razvedrilo in za kratek čas. Zdaj se je lahko še bolj posvetil veliki prijateljici, ki ga je spremljala vse življenje: knjigi! Prav gotovo je bil srečen ob dejstvu, ker se je njegova kmetija razvijala še naprej, njegova naslednika gresta namreč po poti sodobnega kmetovanja. Igralski talent je s pridom uporabil tudi na stara leta: imenitno je znal pripovedovati pravljice vnukom. Ti, kakor tudi vsi njegovi so mu dali čutiti, da ga še vedno potrebujejo, in da ni nikomur v napoto. Vredno posnemanja! Jug, ti pa v miru počivaj! Ajnžik V SLOVO NEŽI PETEK — PEČNIKOVI MAMI! Neža Petek Jesen, polna prečudovitih barv, zakaj si prinesla toliko žalosti v Petkov dom? Zakaj je 31. oktober 1984 tako črn? Zato, ker je ugasnilo življenje plemeniti Petkovi mami, bicn in prabioi. Ugasnilo je življenje ženi — materi, ki je tako nesebično ljubila svoje drage, tako trepetala za vseh 6 otrok. Ko pa se je poročil sin Štefan, je bilo, kot da bi se jima rodil še en otrok. Kajti mlada Kajžerjeva Mojca ji je bila res kot lastna hiš. Zgledno je stregla Petkovi mami zadnjih nekaj let, ko je trdo življenje zahtevalo svoj davek — zdravje. Rodila se je 13. januarja 1911 v Črni na Koroškem, v številni Pod-linškovi družini. Že v rani mladosti se je začela težka in trnjeva pot. Toda leta 1938, ko se je poročila s Ferdom Petkom, sta v ljubezni in slogi nadaljevala nič kaj lahko življenjsko pot, vendar lažje, ker je bil vzoren in dober mož. Najemnik je trda beseda, še bolj trdo delo. Najemnika sta bila vse do leta 1946, ko sta prišla na Pečnikovo v Kotu in dobila v last majhno kmetijo. Tudi sedaj je bilo treba trdo delati, vendar občutek, da nisi več najemnik, je nekaj povsem drugo. Življenje je bilo lepše. Ob veliki elementarni nesreči leta 1980, ko se je v dimu izgubljalo, kar sta ustvarila s trudom, ji je bilo najtežje. Ko sem ob snidenju stisnila njene roke, sem v teh bolnih rokah videla vso težo njenega življenja — garanja. Take roke je vredno poljubiti. Iz tega toplega doma, iz objema ljubeče matere so se le izvili njeni otroci. Solze sreče in žalosti obenem so močile njeno lice, ko so odhajali drug za drugim. A vsa srečna je bila, ko je videla, da so si tudi oni ustvarili lepe domove. Pa ne samo ob sreči domačih, znala se je veseliti tudi sreče drugih. Prav tako je znala sočustvovati ob nesreči drugih. Tako rada bi bila še pomagala Mojci, tako rada bi se večkrat sprehajala ob njivah, pa ji bolezen to leto skoraj ni več dopuščala. To so bile skromne, tako skromne želje. LE ZAKAJ SO DAROVI USODE ZA NEKATERE TAKO SKOPI? Posebno zadnje dni njenega življenja je z veseljem gledala, kako gredo dela h koncu. Nestrpno, kot še nikoli, je spremljala vse delo domačih. Ravno, ko je bilo s trudom pridelano v kleti, skednju, je zaspala. Kot da bi se oddahnila in rekla: »No, sedaj počivajte še vi!« Ne smem mimo tega, da je Petkova biča tudi v času, ko je okupator prežal na vsak korak, bila ena tistih, ki je velikokrat nahranila lačna usta partizanov, pa četudi je bilo potem v njenem loncu malo manj. Bila je dobra kot dišeč domač kruh, ki je nahranil marsikatera lačna usta. POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, KADAR JAZ... Ja, ljubili ga bodo njeni domači, prav tako, kot ga je ljubila ona. Veliko, zelo veliko bo ostalo nenapisanega. Vendar bo dober glas o njej ostal. Še septembra letos je bila na poroki svoje vnukinje Merice tako vesela. Veselila se je tega dne. Merici je zapisala: »V TVOJ NOVI DOM TE BO SPREMLJALA LJUBEZEN TVOJE BIČE IN DEDI-JA.« Tako je znala razdajati svojo ljubezen le ona. Veliko vnukov je pospremila na tako življenjsko pot. Veliko jih je še ostalo, brez njene tople želje za srečo. Ko jo je zadnja pot peljala od lepo urejenega doma, prek njiv in travnikov, se je zdelo, kot da ji pisano jesensko listje posiplje zadnjo pot, da bi bila ta zadnja pot bolj lepa — mehka. HOM, posebno lep jeseni, katerega lepoto je večkrat občudovala, pa ji je spletel prečudovite barve. Dih jeseni jo je pospremil. Vida Gerl FERDO PODSTENŠEK 1906—1984 Tista pusta megla in deževje pač ni obetalo kaj dobrega. Stari ljudje so se zadrževali v svojih sobah. Kaj bi, ko smo pa tako slabotni! Takšen je bil tudi Ferdo Podsten-šek, v domu počitka v Cmečah je dokončal svojo poslednjo pot. Ferdo Podstenšek se je rodil 27. 5. 1906. leta na kmetiji pri. Vrhovniku. Bil je dvanajsti otrok. Tu je med drugo svetovno vojno začel delati s partizani. Na Vrhovskem so ga obiskovali prvi borci, to je bil Vraničev bataljon. Od takrat dalje je bil tesno povezan z njimi, saj se okrog Vrhovskega grunta razprostirajo lepi gozdovi, ki so borcem nudili varno zavetje. Ferdo je vrsto let gospodaril. Ker je bil Vrbovški grunt last Oskarja Skubica, ni domačije nihče obnavljal, tako je propadla Vrhovska do- mačija. Nakar so se preselili v Žužku. Kmetije pa le ni mogel pustiti, rad je imel to zemljo, ki mu je bila podarjena z agrarno reformo. Bil pa je zelo dober, saj je delal v raznih društvih. Rad je pomagal Razborčanom vse do zadnjega, ko so onemoglega dali v Črneče. Nič kaj ni bil zadovoljen, v mislih je bil pač doma. Večkrat, ko se je vračal nazaj v Razbor, mi je rekel: »Veš, upal sem, da se vrnem, a ni ga, ki bi me sprejel.« Tako se je vdal usodi. Smrt je pretrgala njegove načrte. V mesecu septembru se je vrnil v Razbor, a le krsta z ostanki je prispela nazaj, kakor si je želel. Le malo ljudi ga je pospremilo na zadnjo pot. Njegovi najbolj zvesti tovariši so mu zaželeli naj mu bo lahka zemlja, ki jo je imel vedno rad. Mi pa ga bomo ohranili v lepem spominu. Štefka Melanšek ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE BALIŠ se zahvaljujem vsem sodelavcem in OOS tovarne ivemih plošč Otiški vrh za darovano cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Jože BALIŠ ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem delovne skupnosti interna banka, Lesna in osnovni organizaciji zveze sindikatov Slovenije naj-lepše zahvaljujem za podarjeno cvetje in vence ter izraženo sožalje. Obenem se zahvaljujem za vso izkazano razumevanje in pomoč v težkih trenutkih. Janez Praprotnik ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Ludvika Kotnika-Juga iz Dobrij pri Ravnah na Koroškem se zahvaljujeva TOK gozdarstvu Ravne, TIS Pameče, sodelavcem gozdarstva Ravne in gojiteljem ter urejevalcem Lesne za podarjene vence. Posebej se zahvaljujeva za poslovilne govore direktorju gozdarstva Ravne, kmetoma Ajnžiku in Zupancu ter župniku. Sinova Ludvik in Milan Pošljite prispevke za svoje glasilo DOMAČA PESEM Kjerkoli sem že hodil ali bil, oddaljen od kraja domačega, nikoli v srcu nisem si zakril, sliko tega kraja lepega. Če sem nekje najlepše se imel, zaslišal v srcu sem domačo pesem, spomin prelep je znova zaživel, obraz pa mi postal je strogo resen. V hipu sem pozabil na vse lepo, ki okoli mene je drvelo, mar verjel sem v lepoto slepo, za domov odit’ me je imelo. In če bilo je možno, sem odšel, v domači kraj, ki sprejme te prelepo, nikoli več iz njega ne bom šel, če že na to me ne presili delo. Zlatko ŠKRUBEJ ALI SMO DUHOVITI? Podpis k sliki besedila. 1. Ko izvedel za odkupno ceno, je postal njegov nasmeh je še bolj grenak. 2. Gospodinje! »Kupite ti dve glavi zelja, s tremi srci!« Majda SINRAJH Se narava z njim je poigrala, mu tako velike prašnike je dala. In kaj bo revež zdaj? Treba bo krojača prosit‘ mu povedat’ da ne moreš v rokah jih nosit’ on hlače bo sešil, ti pa roke si spočil. Marija J. Samo trd besedila smo dobili na to vprašanje, ki je bilo postavljeno pod fotografijo na 7. strani prejšnje številke Viharnika. Vsa tri besedila objavljamo. Na fotografiji: Ivan Krautberger, delavec TOK Slovenj Gradec, drži v rokah gobi-prašnici. IZ KNJIŽNIH POLIC — Z. Stropnik in B. Tratnik — GOBE NAŠIH KRAJEV. Pri založbi Mladinska knjiga je izšel nov priročnik za ljubitelje gob in za tiste, ki bi si nabrali novega znanja pri gobarjenju. Uvodni del priročnika, ki je primernega žepnega formata, nudi nekaj najosnovnejših informacij o tem, kako gobe rastejo, kako jih nabiramo in kako gobe spoznavamo. Knjiga je opremljena z bogatimi barvnimi fotografijami. PESEM Ko zjutraj se ozrem v planine takrat, ko sonce gori gre, sladka radost me prevzame, da v sreči vriska mi srce. Kako si lepa domovina, mila ti Slovenija, večna je lepota tvoja in ljubezen naroda. Ljubimo te domovina, kakor mati nežna si, v boju si za nas trpela, da mi živimo lepše dni. Mihaela Lenart POPRAVEK INVALIDSKO UPOKOJEVANJE ALKOHOLIKOV Kot avtorica prispevka v zadnji številki VIHARNIKA »Invalidsko upokojevanje alkoholikov« se opravičujem bralcem zaradi napak, ki se v tem prispevku pojavljajo. Pred tiskanjem nisem naredila avtorskega pregleda, zato se večkrat pojavlja neljuba napaka al-koholiška namesto alkohološka ambulanta. V petem odstavku je namesto aiieniran napačna beseda aleminiran in v šestem odstavku je namesto besede renta napisano ruta. Prav tako je nekaj manjših napak, ki pa ne spremenijo pomena besed. Na koncu naj povem še, da je moje ime Marijana in ne Marija. Marijana Gorenšek BOR VELIKAN V gozdovih TOK Ravne rastejo tudi taki bori, kot je ta na posnetku. Na kmetiji Podgoršek Maksa pd. Kogelnik z Navrškega vrha pri Ravnah na Koroškem so nanj ponosni. Brez pomišljanja so dovolili, da ga je Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora zaščitil. Pravijo, naj kar še raste. Bor raste na nadmorski višini 575 m in je brez vej do 16 m višine. Obseg mu je 2,81 m, višina pa 26 m. Na spodnjem delu debla vidimo sledove kresanja lubja, katerega uporabljajo občani za čepe za sode. Pozivam vse bralce Viharnika, da se oglasijo, če imajo na svojem območju »lepši« bor. Tekst: Kotnik Ludvik — Foto: Sertel Andrej SREČANJE UPOKOJENCEV TOZD ŽAGA MISLINJA Sindikalna podružnica je konec preteklega meseca povabila vse njihove bivše sodelavce na srečanje upokojencev. Tega srečanja se je udeležilo kar lepo število, vendar vsi se tega srečanja niso mogli udeležiti zaradi njihovega rahlega zdravja. Predsednik sindikata Jože Pačnik jih je pozdravil, zaželel prijetne urice srečanja ob obujanju spominov na pretekla leta skupnih naporov v našem kolektivu, ob koncu jim zaželel še veliko zdravih let v jeseni življenja. Predsednik DS Anton Korošec je spregovoril o naši gospodarski politiki in o raznih stabilizacijskih ukrepih, v katerih smo prizadeti ravno delavci in upokojenci. Težave so bile tudi v času NOB — predvsem pa po osvoboditvi naše porušene domovine, morah smo napeti vse sile v proizvodnji, da smo lahko poravnali vse naše dolgove. Tako ravnati moramo tudi danes, ukrepati v našem delu in pri izvozu naših proizvodov. Direktor, tovariš Peter Repotočnik, je pozdravil vse prisotne, nato je podal kratko analizo gospodarjenja v našem TOZD in v celotni Lesni ter o razvoju našega žagarskega obrata. Ob koncu je Lojze Simetinger, revirni vodja in ljubitelj planin, prikazal diapozitive naših prelepih gora in planin, Koroške, Pece in Triglava ter o rezervatih divjih Živah za kar se zahvalimo tovarišu Lojzetu za tako lepe posnetke naše čudovite narave. Nato se je srečanje zaključilo s skromno malico, s pesmijo in harmoniko ter s krajšim izletom na Piršev dom. Anton Flogie PLANIRANJE SAMOUPRAVNE IN POLITIČNE AKTIVNOSTI V DECEMBRU Strokovne službe so že pred petimi meseci pričele pripravljati plane za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje. Odbor za obveščanje je na drugi seji sprejel okvirni program o vključevanju sredstev obveščanja (interne informacije, Viharnik, razglasne postaje in drugo) v proces priprave planov. V Viharniku bodo v decembru, januarju in februarju objavljeni kratki povzetki iz izhodišč srednjeročnega in dolgoročnega plana ter prispevek o izvajanju plana sedanjega petletnega obdobja. Interne informacije bodo v obdobju razprav pogosteje izhajale in v jasni in pregledni obliki prikazovale pomembnejšo vsebino planov po posameznih področjih. TOZD, ki imajo razglasne postaje, bodo preko njih lahko spremljali potek planiranja, razpravo o posameznih aktih in dali pripombe. Preko razglasnih postaj bi lahko delavce obveščali tudi o tem, kako so bile upoštevane pripombe posamezne sredine, ostali TOZD pa bi lahko te informacije dobili na sejah samoupravnih skupin. V mesecu decembru naj bi bilo več sej družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov delovne organizacije LESNE. Izvršni odbor konference sindikata Lesne bo razpravljal o problematiki počitniških domov. Mladinska organizacija delovne skupnosti, interne banke in Blagovnega prometa bo pripravila srečanje upokojencev svojih temeljnih organizacij. Smernice za pripravo plana za leto 1985 bosta obravnavala odbor za gospodarjenje in delavski svet delovne organizacije. Uredniški odbor bo na zadnji seji v letošnjem letu razpravljal o gradivu za prvo številko Viharnika naslednjega leta. Delavska kontrola Lesne bo v sredini meseca decembra zopet razpravljala o nesmotemih naložbah v Lesni. Sejo bo imela tudi komisija za propagando Lesne in verjetno tudi komisija za uvoz-izvoz. I. R. Namen teh aktivnosti je predvsem v tem, da bi se delavci Lesne aktivno vključili v proces planiranja. I. R. Grad Vodriž (Viderdress) — nekoč je stražil glavno cesto iz Slovenj Gradca v Velenje. Morda jo bo še kdaj? foto: J. K. Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna Industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mlrkac, Jure Sumečnlk, Karel Dretnlk, Hedvika JanSe, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda KlemenSek, tehnični urednik: Bruno ZnlderSlč — Naklada 5200 Izvodov — KUSejl ln tisk: CGP VeCer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1984 Kako poslujemo v TSR Radlje - Podvelka V devetih mesecih smo dosegli 99 °/o fizičnega obsega proizvodnje. Rezulati bi lahko bili znatno boljši, vendar smo imeli nepredvidene zastoje na posameznih energetskih sistemih, linijah in strojih. Oskrba z žaganim lesom je znatno boljša, vendar še vedno pod dogovorjenim planom, tako da si ne moremo zagotoviti prehodnih zalog, ki pa so nujno potrebne za večjo realizacijo proizvodnega plana. Prisotne so tudi motnje zaradi neprimerne oskrbe nekaterih reprodukcijskih materialov in stekla. Prav tako cene reprodukcijskih materialov stalno naraščajo. Kljub vsem težavam smo proizvodni plan zadovoljivo r.ealizirali in v mesecu avgustu spremenili plan proizvodnje. Predviden plan izolir oken smo povečali za 28#/o, uvedli smo več ukre- pov za zagotovitev doseganja fizičnega obsega proizvodnje. V obeh delovnih enotah uvajamo nove postopke v tehnologiji z namenom, da povečamo produktivnost in zmanjšamo porabo materialov, predvsem lesa. Trenutno poskusno obratujemo z linijo lepljenih plošč, s katero nameravamo znatno povečati izkoristek žaganega lesa. Prodaja lepljenih plošč je perspektivna predvsem za izvoz, tako da v planu za naslednje leto planiramo 1500 m3 lepljenih plošč. Trenutno v TOZD tečejo razprave o planskih dokumentih za naslednje leto, za srednjeročno obdobje in za obdobje do leta 2000. Največ poudarka dajemo operativnemu proizvodnemu planu za leto 1985, saj je potrebno po novem planu poslovati že s 1. 1. naslednjega leta, za kar si moramo že sedaj pravo- časno zagotoviti vse potrebne reprodukcijske materiale. Po devetmesečnem obračunu beležimo ca 8.500.000 din ostanka čistega dohodka. Pri tem je potrebno upoštevati dolg ca. 6.000.000 din, ki ga bomo do 1. 12. 1984 vrnili OOZS v DO Lesna. Navedena sredstva so OOZS posameznih TOZD LESNA prispevale za kritje izplačila OD, saj je TOZD TSP Radij e-Podvelka zaradi lanskoletne izgube imel omejitev izplačila OD. IO OOZS oziroma celotni kolektiv se zahvaljuje vsem OOZS DO Lesna za razumevanje in pomoč, ki smo jo v letošnjem letu prejemali. Odločitve in napori niso bili zaman, kar vidimo iz doseženih in predvidenih rezultatih poslovanja. Za OOZS TSP Radij e-Podvelka Marjan Strnšhik POPRAVEK V prejšnji številki Viharnika je bila ob članku »Nova linija za proizvodnjo oblog v TP Pameče« objavljena fotografija, ki prikazuje dvižno mizo s po- daj alno napravo pred večlistno krožno žago PAUL. Ta stroj ni vključen v linijo, ampak stoji samostojno. Tokrat objavljamo fotografijo linije, ki je opisana v omenjenem članku. Delavcem TP Pameče in bralcem VIHARNIKA se za neljubo pomoto opravičujemo. Uredništvo Študijska knjižnica DZ 05 UIHRRNIK 1904 -Q :d i m;2 :5 070 489(497. 12 Slovenj Gradečih S S 9005621 rriniss •