Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII Lendava, 6. decembra 1936. Štev. 49. Cena 1 Din; Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din, i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 5O p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Mladini. Najlepše mladenke sveta god svetimo te dni, 8. decembra. Marija je ta najlepša mladenka. Najlepša, ar je brez greha poprijeta. Ma očo i mater, kak mi, sad njedva krvi je, kak mi sad krvi naših starišov, nego čisto ma düšo po neskončnoj božoj dobroti, gda se poprime, mi smo pa meli zamazano po grehi Adama. Najlepša mladenka je, ar ne pozna greha i záto je čista, ponizna, pobožna, krotka. Nega v njej tistoga korna, iz šteroga poganja smrt mlade düše: gizda i nečistost. Ona je puna milošče i ravno zato od Boga pozvana i odebrana, da je naša soodrešenica i da trga koren poželivosti z našega srca, da te ne požene gizde i sad te, nečistosti. Draga mladina! Vekše časti, vekšega bogastva, vekšega dostojanstva, vekše veličine ne na sveti, kak je tvoja neoskrunjenost, kak če si ti mladenec čisti dečko i ti mladenka čista dekla. Ta lastnost prekosi vse dragocenosti sveta i vse mogoče svetove poleg stvorjenih. I Mariji je Bog ravno zato dao najlepšo;čistost, brezgrešnost i najkrasnejšo lilijo njej zato vsado v srce: samoga Boga, da ž Njim hrani tvojo lilijo, tvojo čistost. Mladina draga, jemli rada k sebi Marijino lilijo, sv. hoštij o pri svetom prečiščavanji, pa ostane nevražena, neoskrunjena tvoja lilija. Sen od nerojenoga. V istini pa ne sen, nego sveta istina: Mož i žena v raji sta grešila i smrt zaslüžila. Pa se je vzbüdila v njima silna žela po živlenji. Mož je šteo, privolila je žena ino je poprijela. I to se je ponavlalo od tistikrat i se bo do konca: Ar niti svojega telovnoga živlenja ne moremo podalšati v večnost, pa nosimo v sebi najmočnejši nagon, podugšati ga bar v drügih. Včasih pa to ne mogoče i te nastane tragika: nešteri so od rojstva takši, drüge so lüdje pohabili, tretji so se odpovedali zavolo božega kralestva ; v vseh pa, posebno v zadnjih, najmočnejši nagon vendar ne zamre, včasih vövdari na svetlo z vulkaničnov močjov. Te komaj rešava miseo na angele, ki se ravno v tem ločijo od lüdi, da „se ne možijo i ne ženijo.ˮ Ali miseo sama je preslaba, moč more dati samo njihova hrana: angelski krüh. V svetlih dnevaj, štere sküšnjava v noč izpremeni, besni v njih vložena strast, kak zver na verigi. Tolažba je zavest, da dobimo vsikdar zadosta moči tüdi za najstrašnejšo borbo i še več. Iz razodetja od zadnjih dnevov sveti čüdovita tolažilna svetlost na vse samske: „Jaj nosečim i doječim tiste dniˮ, v tistoj prehodnoj dobi, kda se bo vso minlivo tostransko živlenje kak v najvekših porodnih bolečinaj pripravlalo ino spreminjalo v enostransko ino večno. V večnosti bo znova mirno sožitje „dveh polovicˮ moža i žene, ar je Bog tak stvoro lüdi, kak je sam razodeo. V toj zvezi je razumlivo, zakaj dobivamo vse milosti po drügoj Evi, Mariji, zakaj nas k Bogi, moži mora voditi deviška žena: zato k Njej pribežijo posebno vsi, ki se ostrej morajo boriti za venec devištva, odnosno čistosti, k Njej, k Materi-Devici... 33 mednarodni eucharistični kongres se začne k leti februara 2. v glavnom mesti otokov Filipinov v Manili. Ladja vozi iz Trsta januara 4. Vožnja košta 15 jezero dinarov. Manila ma okoli pol milijona prebivalcov i sto cerkvi. „Te rod ne bo prejšoˮˮ. »Zaistino, vam povem: Te rod ne bo prejšo, dokeč se vse ne zgodi." Ta prorokba je bila kak napotnica židovskomi narodi, ki je hitro, ves nemiren zavolo bogomora, vzeo popolno palico i kak „večni židovˮ, znani Ahasver, začeo svoje romanje po celom sveti, vse do dnes, kda isti rod vodi priprave za „svetovno revolucijoˮ, mogoče za „den Gospodov, kda bo nebo s hrümom prejšlo, kda isto bo v ognji razpadlo in se bodo prvine v požari raztopile, zemla i dela na njej pa bodo zgorela. Čakamo pa, po Njegovoj oblübi, novih nebes in nove zemle, kje prebiva pravičnost.ˮ Za „socialno pravičnostˮ se borijo i ščejo stvoriti novi svet, toda brez Boga, zato zabadav zidajo, ar, „če Gospod ne zida hiše —ˮ, zabadav zdigavajo kladiva novi Makabejci— Kladivarje zadnjih dni. I še srp pripenjajo na prapor svoj; ali je mogoče čas dozoro za svetovno žetev, kda bo Gospod poslao svoje „ženjce angele i bodo pobrali iz njegovoga kralestva vse, ka je pohüjšlivoga, i tiste, ki delajo krivico; i vrgli je bodo v ognjeno peč, kde je jokanje ino škripanje z zobmi.ˮ Ali je zaistino že vse zrelo za svetovni ogenj, šteroga plamen simbolično predstavla rdeča zastava? Ali je židov, svetovni trgovec, že vse stike spojio ino je potrebna samo električna iskra, da se vse vužge? Ve je tüdi „veselo oznaniloˮ po radii že zaplavalo do krajov zemle, vatikanski radio se oglaša kak porok, napove den pred koncom. I borbeno protiboštvo kak strahotni Antikrist drvi čez zemlekrog. Strahotna zmešnjava na vseh področjih je tüdi že očivesna. — Toda „neščem bratje ino sestre, da ne bi znali skrivnosti: Okornost je prišla na del Izraelcov, dokeč ne vstopi puno število poganov; te bo rešen ves Izrael, kak je pisano: Prišeo bo z brega Siona Odrešenik i odvrno bo brezbožnost od Jakoba, kda odvzeme njihove grehe — “ Zato se paščijo toliki preganjani Židovje v „oblübleno deželoˮ, zato „zionističnoˮ gibanje ta, kde dolina Jozafat že čaka na vesolno sodbo 1 Naročnikom Marijinoga Lista! Kalendare smo že vnogim odposlali. Ki neso je ešče dobili, je dobijo oni iz sobočkoga sreza v Soboti, Križova 4. pri častltlh sestraj. Tü najdejo račun, keliko morajo plačati ešče od letošnje naročnine. To naj poravnajo i kalendara si lejko odnesejo. Naročniki iz lendavskoga sreza pa dobijo kalendare v Črensovcih na upravi Marijinoga lista istotak z izpostavlenim računom, keliko morajo še letos plačati za njega. Zdaj bo itak navadno Miklošovo senje v Soboti i si vsaka fara lejko svoje kalendare odnese, štera je ešče ne dobila. Širitelje smejo kalendare samo tistim naročnikom izročiti, ki do i k leti naročniki, zato ka letos je že itak vsaki naročnik dobo en kalendar brezplačno, dva pa ne more dobiti, bi greh včino, če bi ga vzeo, ar bi znoro upravo i bi dužen bio povrnoti škodo. Če pa što ne bi šteo ali mogo biti v novom leti naročnik Marijinoga Lista, naj Širitelje toga kalendar dajo novomi naročniki, ali če takšega nemajo, naj ga odájo. Ki je naročnik samo Novin i je te plačao, dobi kalendar za 4 Din. na upravi v Črensovcih, ali pri širiteli. Po trgovinaj se dobijo kalendarje küpiti po 7 Din. Dobite je v trgovini Hahnovoj v Soboti, v trgovini Balkanyijovov 1 gdč. Sev- rove Marice v Lendavi, v trgovini Dominkovoj v Kobilji. Dobite je tüdi pri širitelaj. Ki sam pride po nje na upravo Mar. Lista v Črensovce, je dobi tű za 6 Din. UPRAVA MAR. LISTA. Kmet i politično živlenje. I. Skoz stoletja je bio kmet zapostaviti v javnom živlenji kak kulturni, gospodarski i tüdi politični činiteo. Skoz celi srednji vek, pa vse ta do 1. 1848., je bio kmet lastnina grofov, bio je gospočinar. Ešče dnes stojijo po našoj lepoj krajini spomeniki našega robstva! V Lendavi, Soboti, Rakičani i drügod stojijo gradovje kak vidna znamenja naše gospočine. Gospodarje tej gradov so živeli razkošno živlenje, kmet je pa mogeo delati i jim pripravlati bogástvo, čeravno so bili med veleposestniki tüdi jako do-bri za lüdi, ar zemlo, štero je obdelavao, je ne smeo zapüstiti. Za gos-podarovoga živlenja se ne smeo ženiti, ne pošilati deco v šolo ali obrt, če njemi je to gospodar ne dovolo. Za sebe je dobo od pridelkov, štere je sam pridelao, samo telko, da je ne od gladi mro. Od kakše pravice kmetov je ne bilo govora. Kmetje so bili na istoj stopnji, kak živina. Vse to so kmetje prenašali, kak dugo so mogli. Kda so ne več mogli, so se spuntali. S sekirami, kosami i motikami so napadnoti grofe. Po celoj Evropi so nastali kmečki punti. A ne so se mogli dugo boriti proti dobro oboroženim velikašom. Gospoda so punte zadüšili, kmečke voditele pa pomorili. Tak je tüdi vodja hrvatskoga kmetskoga upo-ra, šteromi so se pridrüžili tüdi slovenski kmetje, končao svoje živlenje. Po ponesrečenom upori so ga posadili na žaréči železni prestol i njemi posadili na glavo žaréčo Železno korono. Tak je bio koronani »Kmečki krao" 1. 1573. A novi časi so prinesli nove misli, štere so oznanjale vednakost vsej lüdi. Francuska revolucija 1. 1789. je postavila načelo: vednakost, bratstvo, Sloboda. Pod vplivom tej idej so dobili svoje pravice najprle meščanje, a kesnej tüdi kmetje. Casar Jožef II. je s patentov od oslobodili kmetov dao kmeti bar malo slobode. Lelhko se je po voli selo, hodo v šole, pošilao svojo deco v obrt. A vlastnik zemle je ešče izda ne bio. Komaj 1. 1848. je prineslo kmeti tüdi to slobodo, da je postao lastnik zemle, štero je sam obdelavao. V ništerni državaj je to po-stanolo vnogo kesnej, v Vnogi državaj pa je ešče dnesdén kmet ne gospodar zemle, štero obdelava (Španija, Rusija.) Nova doba je prinesla kmeti tüdi politično slobodo i politično pravico. Prle so meli volilno pravico samo bogatašje, ne pa kmetje ali delavci. Kak mali ali nikši davkoplačüvalci so ne meli volilno pravico itak so tüdi ne mogli v politiki igrati nikše vloge. Proti takšemi volilnomi redi so se prvi zdignoli delavci, a v toj borbi so delavce podprli tüdi meščanje, šteri so si že 1. 1789. s krva-vov revolucijov Priborili te pravice. Tak se je volilna pravica razširila tüdi na delavce, a malo kesnej tüdi na kmete. S tem so tüdi prvejše stranke spremenile svoj program, sprejele so bole ali menje delavski i kmečki program, kak bi si pridobile kem več delavskih i kmečkih glasov. Kmetje so pristopili k tem strankam, edni k toj, drügi k drügoj. V industrijskih državaj so pa delavci ustanovili svoje Čisto delavske stranke, za njimi so šli kmetje i so v agrarnih državaj ustanovili svojo čisto kmečko stranko. 1 tak so nastanole velke kmečke stranke, kak na priliko Češka agrarna stranka, na Bolgarskom kmečka stranka i na Hrvaškom seljačka stranka ali v Sloveniji: Kmečka zveza prle. Voditelje tej strank so bili sinovje kmečke matere: Švehla, Stambolijski, Radič, dr. Korošec itd. Tak je tüdi kmet stopo v politiko, kak važen činiteo i to ne z nasiljom, ne z revolucijov, nego z razvojom. Kmete, kak najštevilnejše volilce so vabili razni političarje v svoje stranke. Vnogi političarje so glase kmetov zlorablali za svoje cile, šteri so ne bili najbolši za kmete. Kmet se vsigdar bole Zaveda svojih pravic, on zna, da je kmetov največ pri nas v državi, da je kmet Podloga države i zato zahteva, da naj država vodi račun tüdi od njegovih potrebščin. Tüdi kmet je prišeo do spoznanja, da ne spada v meščanske stranke, štere se brigajo samo te za njega, kda potrebüjejo njegov glas. Kmetje so ne več zadovolni s tem, da majo samo volilno pravico, a nemajo nikše pravice, ka bi vplivali na politični razvoj svoje domovine. Kmet šče biti sam nosilec političnoga živlenja, šče biti oseba, a ne samo predmet, s šterim bi delali razni političarje vse, ka bi šteli. Pa ne samo političnoga, nego tüdi kulturnoga i gospodarskoga živlenja nosilec šče biti kmet. Po toj borbi so nastanoli tak zvani kmečki pokreti. V političnom pogledi ido kmečki pokreti za tem, da kmet dobi oblast v svoje roke, da on vodi politiko i da se vsi drügi stanovje ravnajo po kmečkom stani. Kmečki pokret je pa ne samo politični pokret, nego je tüdi svetovnonazorski pokret, socijalni i kulturni. Te pokret šče spremeniti celi gospodarski i socijalni sistem denešnje človeče drüžbe. Ar je kmečki pokret tüdi kulturni pokret, moramo znati, ka je kultura. Kultura je spojina vsej dühovnih i materijalnih dobrin, štere slüžijo poboušanji i olejšanji živlenja. Tak spada pod pojem „kulturaˮ n. pr. plüg, šteri slüži za to, da ležej obdelavamo zemlo. Pod pojem „kulturaˮ pa spada tüdi lepa kniga, štera nam oplemeniti düšo, če jo prečtemo i nam tüdi napravi živlenje ležejše. Zdaj nastane pitanje, kak nastanejo te raaterijalne i dühovne dobrine i kakši odnošaji vladajo pri tej dobrinaj. Mi mamo tri stopnje v proizvodnji dühovnih i materijalnih dobrin i to prvo, drügo i tretjo stopnjo. V prvo stopnjo proizvodnje materijalnih dobrin spada poledelstvo, rüdarstvo, ribarstvo itd. V drügo stopnjo spada predelavanje produktov poledelstva i rüdarstva; to je industrija. A tretja stopnja je trgovina s temi industrijskimi produkti. Tak kmet najprle pridela n. pr. ječmen, industrija dela ž njega pivo, a trgovci Odavlejo to pivo. To so tri stopnje v proizvodnji materijalnih dobrin. Tüdi na področji dühovnih dobrin (lepa kniga, vse vrste umetnosti) mamo te tri stopnje. V prvo sküpino spadajo lüdje, šteri misli stvorijo, v drügo, šteri te misli razlagajo, a v trétjo, šteri te misli spravlajo v živlenje. V celom Srednjem veki i ešče v novom veki so meli vso oblast v rokaj lüdje, šteri so ne spadali v niedno to stopnjo. To so bili feudalci. Njim je dao vladar dosta zemle, kak za plačilo za razne zaslüge, štere so njemi napravili. To zemlo so obdelavali kmetje, a dohodke je dobo feudalec, grof. Tej so tüdi vodili vso politično i gospodarsko živlenje, ar so kmetje ne meli nikših pravic. Proti tem feudalcom so se zdignoli meščani (francuska revolucija 1780). Tej so zahtevali, da mora tisti stan, šteri sam dela, voditi vse javno živlenje. Zdaj so vzeli vso oblast v roke lüdje, šteri spadajo v tretjo stopnjo proizvodnje gospodarskih dobrin, to so meščanje: trgovci, bankiri. Proti takšemi stanji je nastao naskori upor: socializem, 2 NOVINE 6. decembra 1936. Drüga v Adventi. Berilo iz pisma svetoga apoštola Pavla Rimlanom. Bratje! Kajkoli se je prle napisalo, se je napisalo v naše včenje, da bi meli vüpanje po potrpežlivosti i po tolažbi iz pisem. Bog potrpežlivosti i tolažbe pa vam daj, da bi bili med sebov ednih misli po Kristuši Jezuši, da bi tak ednodüšno z ednimi vüsti slavili Boga i Očo Gospoda našega Jezuša Kristuša. Zato se sprimajte med sebov, kak je tüdi Kristuš vas sprijao v slavo božo. Pravim najmre, da je Kristuš postano slüžabnik obreze zavolo bože istinitosti da bi najmre spuno oblübe očetov, da pa pogani Boga slavijo zavolo smilenosti, kak je pisano: „Zato te bom slavio med narodi i bom hvalo spevao tvojemi imeniˮ. I znova pravi: „Veselite se, narodi, z njegovim lüdstvom. “ I znova: „Hvalite Gospoda, vsi narodi, stavite ga, vsa lüdstva.ˮ I znova Izaija pravi: „Pride korenine Jesejova, on, ki se zdigne vladat vse narode: v njega bodo narodje vüpali.ˮ Bog vüpanja pa naj vas napuni z vsem veseljom i mirom v veri, da bodete meli obilno vüpanja v moči Svetoga Düha. Evangelium (Mataj 11). Tisti čas gda je Janoš v vozi čüo od Kristušovih djanj, je poslao dva svojiva vučenca i njemi pravo: „Ali si ti, šteri mora priti, ali naj drügoga čakamo?ˮ I Jezuš njima je odgovoro: „Ita i naznanita Janoši, ka čüjeta i vidita : slepi spregledüjejo i nevolni hodijo, gobavi se očiščüjejo i glühi dobivlejo slüh, mrtvi se obüjajo i siromaškim se veseli glas oznanüje; i blaženi, ki se nad menov ne spotekne.ˮ Kda sta pa teva dva odhajala, je začno Jezuš lüdstvi govoriti od Janoša: „Ka ste šli gledat v püstino? Trst, ki ga veter maja? Ali ka ste šli gledat ? Človeka, oblečenoga v mehka oblačila ? Glejte, šteri nosijo mehka oblačila, so v kralevskih hišaj, ali ka ste šli gledat ? Preroka? Ja, povem vam, več kak proroka. Zakaj te je tisti, od šteroga je pisano: Glej, pošilam svojega glasnika pred tvojim licom, ki bo pripravlao pot pred tebov’ˮ * Kak plemenita düša je Janoš Krstiteo.Želo je zvedeti istino. Dali je Jezuš tisti, ki ga ves svet tak težko pričaküje? Da li je On oblübleni Odrešenik? Ali šče naj duže čakajo. Jezušovo ime se je hitro širilo po vseh krajaj. Od njegovih čüdovitih djanj so tüdi deca govorila, Janoš je v vozo zvedo od njega. 1 taki pošle dva svojiva vučenika, naj ga pitata, če je on oblübleni Odrešenik. Jezuš jima ne odgovori naravnoč, nego pokaže na svoja djanja: mrtve büdim, slepim davlem pogled, glühim poslüh, hromim zdrave noge. Iz toga lehko vsakši spozna, da sam od Boga poslani oblübleni Odrešenik. Ar kaj takšega navadni človek ne more napraviti. Tüdi za nas je važno pitanje od Jezuša. Ar njegove reči, njegov navuk sega skoz vsa leta na konec sveta. Za vse.lüdi vala.„ Nebo i zemla prejde, moje reči pa ne bodo prejšle.ˮ Mi se šče gnesden ravno tak moremo ravnati po Kristušovom navuki, kak so se ravnali prvi Jezušovi vučeniki, ki so Ga sami poslüšali. Ne moremo i ne smemo mimo njega, ar to bi bila naša pogüba. Jezuš nam je naš Odrešenik, ki je prišeo v Betlehemi, pa ešče ednok pride. Gda je prvikrat prišeo, smo ne bili poleg, gda drügikrat pride, bomo poleg. Prvomi prihodi se je svet veselio, drügoga prihoda se svet boji. „Jokali bodo vsi narodi zemle.ˮ Računi so vsikdar puni skrbi. Človek se boji, da se ne znori. A najvekši račun de davao vsakši od sebe na konci sveta, ki bo pa telko žmetnejše kelko bole je što šteo Boga znoriti, kelko menje se brigao za zapovedi. O, da ne bi šo nišče skoz advent, ne da bi odpro svoje srce Jezuši i se zdrüžo z njim z vsem svojim živlenjom. Ka pravite na to, gospod urednik? V nekoj občini našega sreza hodijo žene po svoje može po noči. To pa zato, ka tej možje hodijo v neko hišo pit, kama njim žene ne dovolijo. Gda pa pridejo po svoje može, se zgrabijo vküp z ženskov, kama njihovi možje hodijo pit i napravijo celo bojno med sebov. Jeli je to v čast toj občini,tem možom? Ka povete na to gospod urednik?! Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. Na podstavi člena 98. finančnoga zakona za leto 1936.|37. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo, ministra za finance in ministra pravde tole uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. I. p o g 1 a v j e. Člen 1. Ta uredba se nanaša na vse dolgove, ki so nastali pred dnem 20. aprila 1932, in sicer tistih kmetov, ki so bili v času zadolžitve in na dan, ko dobi ta uredba moč, kmetje in ki izpolnjujejo pogoje te uredbe. Člen 2. (1) Za kmeta po tej uredbi se smatra tista fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdelüje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, ki izvirajo nje obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva (poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje in pod.), ki pa nje posestvo ne presega površine 50 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje ali pri rodbinski zadrugi 100 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. Za rodbinsko Zadrugo se smatra tudi tista rodbinska zajednica, kjer sorodniki po krvi ali posvojitvi živijo in delajo v skupnosti in ki ima najmanj 3 moške člane. (2) Uživalci, zakupniki ali spolovinarji, ki obdeiujejo tujo zemljo, najsi nimajo svoje zemlje, a izpolnjujejo ostale pogoje, se smatrajo za kmete po odstavku (1) tega člena. (3) Za kmete po odstavku (1) tega člena se smatrajo tudi samonaselniki v južnih krajinah, označeni v odstavku (7) člena 8. pravilnika št. 50.250/VI-B z dne 3. avgusta 1933 za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933. (4) Omožena ženska, ki živi skupaj s svojim možem, se smatra za kmeta samo, če osebno izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ta uredba za kmeta, in če izvirajo njuni skupni dohodki pretežno iz kmetijstva. (5) V maksimum orne zemlje se všteva osebno posestvo kmeta in posestvo njega žene in otrok, če živijo z njim v hišni skupnosti. (6) Za kmete v smislu te uredbe se smatrajo, če izvirajo njih obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva, njih orna zemlja, kolikor jo imajo, pa ne presega površine, določene v odstavku (1) tega člena, tudi osebe: a)ki ne morejo zaradi bolezni ali drugih neüklonljivih zadržkov same obdelovati svojo zemljo, dalje nedoletni otroci kmetov, dokler njih nedoletnost traja, in zapuščine za kmeti, dokler se ne izroče dedičem; b) ki obdeiujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo — kmetijski delavci, če jim je to glavni poklic in ne plačujejo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka; c) ki se bavijo kot starešine zadruge ali posamezne rodbine ali kot člani le-teh, živeče v hišni skupnosti, z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kakor: preprodajo, domačim obrtom (hišno industrijo), ribarstvom, vozništvom (fijakarstvom) brodarstvom in pod., da pridobe svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse oznake kmeta, več zaslužka; č) ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posli vaškega obrtnika ali vaškega trgovca. (7) Pri ocenitvi velikosti obdavčenih dohodkov se ne upošteva obdavčeni dohodek od hiše, v kateri kmet sam ali s svojo rodbino stanuje. (8) Dolžnik mora priskrbeti na zahtevo upnika ali drugega interesenta Potrdilo o tem, da je kmet. To potrdilo izdajajo občinska oblastva (občinska uprava, mestno poglavarstvo). Da se izda potrdilo, sme zahtevati razen dolžnika tudi vsak interesent. V potrdilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se dá nedvoumno ugotovili, da izpolnjuje dolžnik pogoje iz členov 1. in 2. te uredbe. V ta namen si mora priskrbeti Občinsko ob- * „Slüžbene novineˮ z dne 26. sept. 1936, Štev. 223|LIIIj559. — „Slüžbeni listˮ št. 268J79 iz 1. 1936, lastvo od pristojne davčne uprave podatke o višini posameznih dolžnikovih obdačb. Občinsko oblastvo mora izdati Potrdilo ali pa.sklep, dá ga odklanja, v 14 dneh. Če Občinsko oblastvo tega ne stori, pozove nadzorno oblastvo na zahtevo interesentov občino, naj mu pošlje to Potrdilo ali sklep, da ga odklanja, v 14 dneh. Ob-razec za Potrdilo, predpisan s pravilnikom z dne 16. oktobra 1934, Štev. 71.690/V („Slüžbene novineˮ št. 250 z dne 30. oktobra 1934), ostane v veljavi, dokler se ne izda pravilnik po členu 56. uredbe. Na predlog interesentov preizkusi sodišče resničnost potrdila in izda sklep. Člen 3. (1) Za kmetske dolgove se smatrajo vse obveznosti zasebnopravnega značaja v denarju ne glede na to, s katere osnove izvirajo in ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali pa kot porok. Porok ali solidarni dolžnik, najsi ni kmet, odgovarja za obveznosti kakor glavni dolžnik kmet. Obveznost solidarnega dolžnika ali Poroka se smatra za njegov dolg šele tedaj, kadar mora to obveznost izpolniti. (2) Predpisi te uredbe se ne nanašajo na poroká ali solidarnega dolžnika, če je sám upnik kmeta in se je zadolžil po kmetski menici, ki jo je v ta namen žiriral. (3) Uredba obsega dolgove tudi tistih kmetov, glede katerih je bil uveden stečaj pred dnem 20. aprila 1932. (4) Za kmetske dolgove po odstavku (1) tega člena se ne smatrajo: dolgovi kmetov, če skupaj ne presegajo 250 dinarjev ali če presegajo 500.000 dinarjev; javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; blagovni dolgovi do 500 dinarjev, nastali izza dne 20. oktobra 1931, če niso iz-premenjeni v menične terjatve; dolgovi, če so kriti z ročno zastavo; terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; terjatve obrtnikov do 500 dinarjev za opravljena Obrtna dela, nastale izza dne 20. oktobra 1931. Priznanice, obveznice in druge pisane listine, v katerih se navaja, da izvira dolg iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, ne dokazujejo, da je terjatev res s te osnove nastala. (5) Za kmetske dolgove se ne smatrajo obveznosti, ki izvirajo iz dedovanja, in tudi ne obveznosti iz nasledstvenih pogodb katere koli vrste (darilna pogodba, izročilna pogodba in pod.), če misli dolžnik dedič ali sopogodnik, ki je kmet po tej uredbi, da je dobljena nepremična imovina, iz katere se mora izplačati drugim dedičem ali sopogodnikom dediščina ali nasledstvo v denarju, izgubila več ko 25% svoje vrednosti v času, ko je dolg nastal, sme v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, zahtevati, naj sodišče ta dolg sorazmerno z zmanjšano vrednostjo te nepremična imovine zniža. Ta znižba ne sme presegati 50°/o prvotnega dolga. (6) Za dolgove, nastale izza dne 20. aprila 1932, se smatrajo tisti dolgovi, ki so dejansko novi, ne pa tudi dolgovi, ki so nastali z novacijo (pre-novitvijo) starega dolga, n. pr. z običajno prolongacijo menic in pod. Ob prenosu imovine ali dela imovine osebe, ki je kmet po tej uredbi, na drugo osebo uživa novi lastnik olajšave po tej uredbi glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je izvršil Prenos po dedovanju in če je novi lastnik kmet po tej uredbi. (7) Predpisi te uredbe se ne nanašajo na terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Državne hipotekar-ne banke in Privilegirane agrarne banke, kolikor ni to izrečno navedeno v uredbi (IV. in V. poglavje). Narodni banki je prepuščeno, da v obsegu svoje pristojnosti posebej odloči o olajšavah tistim svojim dolžnikom, na katere bi se ta uredba sicer nanašala. (8) Če je upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, terjatev obseženo s to uredbo, z odstopom (cesijo), prepustil jo lombardiral ali reeskontiral pri kaki kreditni ustanovi, ne more od le-té zahtevati tiste olajšave, ki jih je moral sam dati dolžniku po predpisih te uredbe. (9) Za kmetske dolgove nasproti siromašnim upnikom, ki nimajo svoje imovine niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje, ne veljajo Predpisi te uredbe. Siromašnost ugotovi sodišče na upnikovo zahtevo. Člen 4. (1) Višina kmetskega dolga se ugotovi tako, da se izračunajo ne plačane dogovorjene obresti, toda ne več ko po 12% na leto, do dne 20. aprila 1932 in da se priračunajo glavnici. Tako ugotovljeni znesek dolga je osnova za znižbo dolga po določbah te uredbe. (2) Ne plačane in ne zastarane obresti, ki so se natekle od dne 21. aprila 1932 do dne 15. novembra 1936 in ki so priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov ter odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se prištejejo ne znižane glavnici dolga, ugotovljeni po predtem odstavku. Glavnici dolga se prištejejo tudi pravnomočno prisojeni prisojeni pravilni in izvršil stroški do dne 20. aprila 1932, nadalje dejanski izdatki za zavarovane premije, javne davščine, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe in predznambe), kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika. Tako povečana glavnica ima isti vrstili red kakor s hipoteko ali zaznambo (vknjižbo, pred-znambo) zavarovana prvotna glavnica. (3) Upniki, ki je ubral izza dne 20. aprila 1932 od dolžnika kmeta višje obresti, kot so priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov ter odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se odbije presežek od glavnice dolga. Člen 5. (1) Kmet, čigar posestvo presega površine 50 ha, in rodbinske zadruge, katerih posestvo presega površino 100 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, ne glede na višino sküpne obremenitve Čez 500.000 dinarjev po odstavku (4) člena 3., odplača svoj dolg takole: Skupna vsota dolga, izračunana po členu 4., toda brez vsakršne znižbe, se razdeli na skupno število hektarov za obdelovanje sposobne (orne) zemlje in odplača dolžnik tisti del dolga, ki odpade na 50 oz. 100 ha, če pa znaša dolg na 1 ha več ko 3.000 dinarjev, v 15 letih, če pa znaša dolg na 1, ha 500 do 3.000 dinarjev, v 10 letih, s 4.5% obresti od dne, ko dobi ta uredba moč, v enakih letnih obrokih, katerih prvi dospe dne 15. novembra 1936; za dolg, ki odpade na preostali del posestva (Čez 50 oz. 100 ha), kakor tudi za dolg, ki je manjši od 500 dinarjev na 1 ha na vsem posestva ne veljajo Predpisi tega člena. (2)Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo s pravilnikom, kako se določa, katere parcele je vlevati v površino 50 oz. 100 ha. (3)Terjatev iz odstavka (1) tega člena Privilegirana agrarna banka ne prevzema (Člen 7.). II. poglavje. Člen 6. Kmetje odplačajo svoje dolgove zavarovalni zavodom, ustanovam delavskega in nameščenskega zavarovanja, ustanovam, ki upravljajo pupilarni denar (blagajnam sirotinski stolov, sirotinski in varuškim poverjeništvom, mestnim in občinskim sirotinskim blagajnam in pod.), cerkvenim skladom ter kulturnim, človekoljubnim in prosvetnim ustanovam, ko se ugotovi njih stanje na dan, ko dobi ta uredba moč, po členu 4., vendar brez kakršne koli znižbe, po odplačilnem načrtu v 12 letih s 3% obresti na leto. Prva anuiteta se mora položiti do dne 15. novembra 1936; ostale anuitete pa je položiti vsako naslednje leto najdalj do 15. novembra. Odplačilni načrt. Glavnica 100- dinarjev na dan 15. nov. 1936 se odplačuje 12 let s 3 % izza dne 15. nov. 1936 po temle amortizacijskem načrtu: Za del dolga pod 100 dinari se plačüje anuiteta v sorazmemi višini. (Dalje) NEDELA 6. decembra 1936. NOVINE 3 Urednik Novin so zbetežali. Preminoči tjeden so ležali g. Klekl, urednik Novin. Zdaj so že bolši, a še slabi. Zato ki nema nüjnoga posla, naj jih ne obiskavle, ar morejo meti še mir. Igra Marijine drüžbe v Črensovcih bo na god Nevt. Dev. Marije, 8. decembra po navuki. Pridite drüžbenice iz sosednih far. Igrale bomo, „Vestalko“. — Drüžbenice. Sv. Jürij. Premeščeni so naš g. kaplan Camplin v Maribor za stolnoga kaplana i kateheta. Iz srca nam je Žao za njimi, ki so nas tak lepo vodili, a vseedno se veselimo na njihovom napredüvanji. Bog jih blagoslovi na novoj postaji. Slüžbo je dobila v Šmartnom na Pohorji gdč. Luthar Marjeta z Črensovec. Po petletnom čakanji je to veliko veselje za njo, štero i mi delimo ž njov i njenov drüžinov. Trnje. Vmrli so pri nas Sobočan Štefan, goreči tretjerednik i veliki pomagač pri nabiranji za prvo sirotišnico v Slov. krajini, za „Dom sv. Frančiškaˮ. Naj smilenoj düši bo dober Bog smileni. Turnišče. Vmro je najemnik občinske krčme pri sejmišči, Balažic Štefan. Zakopani je 23. nov. Vnožina naroda ga je sprevodila ná zadnjo pot i Vodstvo gostilničarske zadruge z Lendave. Bog naj reši trplenja njegovo düšo, njegove ostale pa potolaži. Krvavo bitje. Gostüvanje je bilo pri Žižek Števani v Žižkih. Poleg grde stare navade je vünej pred hišov več gostov nepovablenih, kak povablenih v hiši. Med temi nepovablenimi je nastala praska, v šteroj so Zver Elemira dečka z Žižkov razrezali. Dosta krvi je zgübo a zato živlenje njemi je zaednok ne v nevarnosti. Njegov Oženjeni brat, Oton, ki je prišeo po priliki zraven domoidoč iz Polane, je tüdi odneso menšo rano. Nekšega Trnarčara so šteli nabili, a te je vujšeo, tak so si pa te sosedje segnoli v kečko. Špilakovi plačajo ranjenci 800 Din. i nosijo vse zdravniške stroške. Tak so se pogodili. Pametno, ka nede trbelo po sodnijaj hoditi. Ešče pametnej pa bo, več se ne biti. Bitje je rana našega dolnjega kraja i odpravila bi se samo z pomočjov policijske oblasti, če bi te nočne tepešije kaštigala i vse na par dni dala zapreti, ki brez povabila idejo samo v bližino gostüvanjske hiše. Ravnotak bi trbelo kaštigati stariše, ki šolsko deco püščajo po gostüvanjaj. Tü se samo pokvarijo. Vnogo dete tü dobi tisto klico, iz štere poznej požene drevo nečistosti i pijanosti. Ki lübite naš narod, razmišlajte od toga i pomorite, da z zdrüženimi močmi to rano našega kraja ozdravite. Posebno je to dužnost cerkve i oblasti. Pertoča. Novembra 21. so žalostno zaspevali pertočki zvonovje, ar se je poslovo od nas mladi dečko, Šajt Leopold v 31 leti starosti. Pokojni je bio jako dober dečko i ga je vse ra- do melo. To se je tüdi pokazalo 23. novembra na njegovoj zadnjoj poti, gde ga je med 20 venci sprevajalo vnogo naroda. Lübi Jezuš, bodi njemi smileni plačnik! Njegove domače pa naj potolaži Oča nebeski. Sobota. Glavna cesta dobiva jako lepo lice. jarek kre občine je že zasipani. Zdaj se pa popravla jarek na drügom kraji ceste, šteri de tüdi zasipani, tak da na glavnoj cesti ne bodo nikše grabe. Tüdi na drevoredi so vse drevje že odstranili i kak smo čüli, de se že na sprotoletje zidalo več hiš i tüdi nekši hotel. V tom pogledi ide velika Zahvala g. župani Hartneri i celomi odbori, da se Sobota tak lepo razvija i da Siromaški delavci bar nikelko zaslüžijo v tom mrzlom časi, ar Vnogi nema niti telko, ka bi se do sitoga najo, kde pa te ešče za drva, za obüteo i za gvant sebi i drüžini. — Tü moremo Pripomniti, da občinski svet ma zdaj jako dosta i Važna dela, a mislimo, da med najvažnejša dela spada nova bolnica, štero krvavo nücamo. Zato naj občinski svet dela z vsov močjov na tom, da se kemprle začne z zidanjom. Pred oltar. Preminočo soboto, 28, nov.sta oblübila večno verno hištvo eden ovomi v rim. kath. cerkvi v Lendavi g. Paller Dezider. občinski tajnik i Mikola JuIiška, šivilja oba iz Lendave. Mladomi pari Želemo vnogo božega blagoslova. 62,464.181... Ka pomeni ta številka ? — Moč Vzajemne zavarovalnice i njenoga pododdelka lüdskoga zavarovanja „Karitas“. Din. 62,464.181 znašajo vsa dobrostajoča sredstva vzajemne zavarovalnice i zavarovanja „Karitasˮ v Ljubljani. Ali ta visoka šuma ne zadosten dokaz za popuno varnost vseh zavarovanj pri Vzajemni i pri Karitas ? Poglednimo šče drüge številke, ki glasno gučijo, da je za vsakšega človeka sreča, če se zavarüje pri Vzajemnoj zavarovalnici i pri Karitasi. Vzajemna Zavarovalnica (z oddelkom Karitas) ma 108.022 članov. V preminočem leti je mela sledeči promet; Zavarovalna glavnica je narasla pri oddelki za elementarne nesreče za 330 miljon Din., pri živlenskom oddelki pa za 18 miljonov Din. Za požarne škode je Zavarovalnica izplačal 5,161.855 Din. za smrtne slučaje i potečena zavarovanja pa 1,568.465 Din. Zavarovalna glavnica pri „Karitasˮ znaša 50 miljonov Din. V preminočem leti je Karitas izplačal za smrtne slučaje pol miljona Din. Če ste dozdaj premišlavali, ali bi se zavarovali ali ne, si zdaj več ne premišlavlite. V negotovosti je vaše premoženje i živlenje, Zavarüjte vaš dom i vaše živlenje ino živlenje vaših domačih. Rešeni bodete velikih skrbi. Taki se obrnite na zastopnike Vzajemne zavarovalnice ali posebi na zastopnike „Karitasˮ i zvedite vse potrebno. Že s plačüvanjom niskih premij si zasigurate mirno živlenje. Najnižja premija pri Karitasi je 5 Din. Teliko bodete lehko vsaki mesec zmogli. Volitve v Zbornico za TOI za lendavski srez so preminočo nedelo v Lendavi bile jako žive. Zmagao je g. Litrop, turniški župan z 157 glasmi. Fritz, lendavski mehaničar pa je dobo 141 glasov. Tak smo mi obrtniki v lendavskem srezi postavili v Zbornico moža, ki ma velki ugled med narodom i na višjih mestaj i ki bode znao zastopati vse naše obrtniške stanove na vseh mestaj. K izvolitvi g. Litropa se vsi obrtniki veselimo. Novi beogradski nadškof. Dozdajšnji beogradski nadškof, O. Rodič Rafael, iz reda sv. Frančiška, so se odpovedali nadškofijske stolice zavolo otrüjenosti. Na Zadnja leta svojega živlenja se vrnejo nazaj v klošter, da se pripravijo v mirnom samostanskom kotički na srečno večnost. Mi smo mil. g, nadškofa poznali iz Varaždina, odked so hodili v Slovensko krajino spovedavat. Novi nadškof so 56 let stari vseučelišni profesor na ljubljanskom vsevučilišči dr. Ujičič. Rojeni so v Starom Pazini v Istri. Bili so dr. Naglina, škofa tajnik v Trsti, sledkar profesor v Beči, v Gorici i v novoj državi od začetka na univerzi v Ljubljani. Zvünredno vučen mož, odločen dühovnik, ki so vnogim düšam pomogli naprej na poti ne samo zveličanja, nego tüdi na poti vekše svetosti, popolnosti. Gda zdaj zasedejo prvo mesto cerkvenoga kneza v Jugoslaviji, ka drügo bi prosili od naših naročnikov, kak naj sklenejo Prezvišenoga nadpastira v svoje molitve, da bodo znali na tom velevažnom mesti Bogi na čast i rk. Cerkvi na diko uspešno delati. Na svetek Ujedinenja 1. dec. se je v vseh naših cerkvaj opravila slovesna boža slüžba z hvalodavanjom. Tüdi te den je počivalo vse delo po obratovalnicaj i po uradaj. Radi bi znali, kak je zdaj te z Lendavov: Lendava ali Dolnja Lendava? Ka je uradni naziv? Pomotoma smo terjali Bohnec Štefana v Franciji, ki je že vse plačao. Krog. Pomožni Širiteo naših listov Borovič Štefan se je oženo z Žitek Pepicov. Čestitamo i njima želejmo dosta blagoslova v hišnom zakoni od sladkoga Srca Jezušovoga. Za kaplana k sv. Jürji so djani g. Gabor Alojz, letošnji novomešnik iz Petanec. Bog blagoslovi njihovo düšnopastirsko delo med nami. Stari dug z Francije je plačao Legen Vince z Rakičana. Prosimo ešče drüge dužnike, da svojo dužnost spunijo. Dužniki majo za plačat samo par dinarov, nam pa pri stotinaj dužnikov pride na vnoge jezere. Kratki glasi. Blagoslovitev cerkve Kristusa Krala v Hrastniki se je vršila dnes tjeden. Blagoslovili so jo naš prezvišeni g. knezoškof dr. Tomažič Ivan Jožef. Blagoslovitve se je vdeležo i ban dravske banovine dr. Natlačen. Vmrli so v Italiji oča bivšega uradnika na glavarstvi v Soboti g. Budin Božidara. Pokojni so bili jako prilüblena oseba po celom Goriškom. Naj počivajo vu miri. Odkrito komunistično gnezdo v Zagrebi. 27 oseb, med njimi tüdi uradnike, je Policija aretirala, ar so meli zveze z komunisti v Beči i od tec dobivali tüdi orožje. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Naročnikom i širitelom Novin i Marijinoga Lista na znanje za leto 1937. Zadnji mesec letošnjega leta je prek praga cerkvenoga leta stopo i nas opomina, naj ponovimo novo naročnino na novo leto. Da ne bo več zaostankov, kak je dozdaj bilo i ne bo teliko brige z izterjavanjom zaostane naročnine, smo določili sledeče predpise, ki se jih morajo držati i naročniki i širitelje. Prečtite zato to dobro oboji i se jih držite točno: 1. Novin cena na sküpni naslov za leto 1937. je kak je bila letos, to je 24 Din. letno. Plačati se mora zdaj do konca decembra 6 Din., v novom leti pa vsaki mesec do konca junija 3 Din. 2. Marijinoga Lista cena na sküpni naslov za leto 1937. je kak je bila letos, to je 16 Din. Plačati se mora zdaj do konca decembra 4 Din., v novom leti pa do konca junija vsaki mesec 2 Din. Ki ma oba lista na sküpni naslov, plača zdaj 10 Din., v novom leti pa vsaki mesec 5 Din. do konca junija. S tov olejšavov damo priliko najvekšemi siromaki i delavci, da si lejko naroči Novine i Marijin List, širitelom pa tüdi olejšamo njihov preteški poseo izterjavanja. Do konca junija bo vse plačano, zato pa moremo hitrej začeti z kalendarom i nede te velike skrbi, kak je dozdáj bilo. Prosimo zato vse širitele, naj začnejo zdaj na Marijin den, 8. decembra nabirati naročnike za novo leto. Gda bodo pole tiskane, dobijo vsi širitelje edno polo, kama naročniki lastnoróčno zapišejo svoj naslov i svoje plačilo. Edno popisano polo dobimo tüdi mi na upravo. Naročnina na posamezni naslov je ista, kak je letos bila za Novine 30 Din., za M. List pa 20 Din. Polovica se mora plačati zdaj decembra, ostala Polovica pa do konca junija. Naročniki prek mej države pa plačajo polovico naročnine zdaj dokonca decembra, drügo polovico pa do konca junija. — Naročnina ostane, kak je bila letos, v Ameriko i Canado 3 dolare, v Francijo i drüge države tostran morja 100 Din. za Novine i Marijin List sküpno. Za same Novine se pa plača mesečno 6 Din., za sam Marijin List pa 40 Din. letno. Prosimo pod obrambov Blažene Device Marije prečastito dühovščino i vse goreče krščenike, naj podpirajo delo za nabiranje novih naročnikov za naše domače krščanske liste, ki so i bodo šče nadale zid proti brezverskomi komunizmi, najvekšemi sovražniki Boga, naših düš i vsega našega živlenja. V Marijinom imeni začnite širitelje! Podpirata naj vas častitliviva slüžabnika boživa Slomšek Anton Martin i Baraga Friderik. — Uprava Novin i Marijinoga Lista v Črensovcih. Štefan Kühar in Mohorjeva drüžba. (K medsebojnim stikom.) Št. Kühar (ml. 1887—1922) je bil Mohorjan že kot bogoslovec. Za 1. 1911. je imel Mohorjeve knjige naročene kar v Szombathelji. Znane so mu pa morale biti te knjige že kot majhnemu otroku. Saj so v tišinske župnijo prihajale že od 1. 1872. dalje. Zato jih je že zgodaj moral poznati in — brati. Že kot bogoslovci so bili Mohorjani tudi sledeči naši duhovniki : dr. lvanócy Franc, Klekl Jožef (st.), dr. Rogač Franc, Baša Ivan, Baša Jožef-Miroslav in Hauko Jožef. Po novi maši (1911) je ostal Št. Kühar na Tišini kaplan. Naslednje leto — septembra je — prišel v Beltince za kaplana. Od tu je začel dopisovati s tajnikom Mohorjeve družbe ! Sploh je beltinska župnija z ozirom na Moh. družbo zelo važna. Beltinci so imeli prvega Mohorjana v Slovenski krajini (kaplan Št. Zemljič za 1868). Béltinski župnik Marko Žižek je bil zelo vnet poverjenik Mohorjevih knjig in kar je Mohorjeva drüžba pridobila na Dolinskom za njegovega časa, je njegova zasluga. Največ Mohorjanov je bilo v Beltincih. V Beltince je prišlo nad 17.000 knjig (31.90%) — skoraj tretjina — pred prevratom došlih Moh. knjig v Slov. krajino! Št. Kühar je tudi kot kaplan v Beltincih stopil v stik z Mohorjevo družbo. Ohranilo se je njegovo drugo pismo, ki ga je pisal tajniku Moh. družbe 13. septembra 1913. Pismo je zelo zanimivo in je važen dokument k medsebojnim stikom Slovencev tostran in onostran Mure. Iz pisma spoznamo, kako zelo si je Št. Kühar želel, da bi se med „našimi Slovenciˮ čimbolj razširile Mohorjeve knjige. Tajniku namreč med drugim piše: „Ar ka je moja želja? Ka bi naši Slovenci bole polübili vaše knjige. Ar vij ste močni, vij telko date na edno leto, ka dojde na celo leto za čteti, ka mi siromaki nemremo včiniti. Vogri tüdi majo spodobno drüštvo, kakše je vaše, nego tüdi se lehko skrije nad vašov. 25.000 kotrig ma za 2 koroni na leto. Či še vogri so tak slabi, mi Slovenci tem bole ... Ali čteti, dobre knige, dobre pisane prijatele moremo meti, ar ovači se med nas vdarijo slaba pisma po vašem jeziki (Štajerc) i po vogrskom jeziki (židovske novine)ˮ. Zato predlaga Moh. družbi, naj izda 600 strani obsežno knjigo v prekmurščini, katero bi on napisal. Knjigo bi krasilo 300 slik. Knjiga bi izšla v dveh zvezkih, prvi bi izšel za 1. 1914. za vse Mohorjane in drugi za naslednje leto. Pismu je priložena 9. Štev. Marijinega lista (1913), kjer opisuje Št. K. svoje romanje v Tours v duhovniškem odposlanstvu po ostanke sv. Martina. K temu pravi: „Ali znábiti se vij bojite, ka bi vaši Slovenci naš vogrski slovencov jezik ne razmili ? Znábiti. Vidite, zato sam pa poslo s tem vred eden jedini naš mesečen list: „Marijin listˮ. Edno malo štacijo sam vu njej doli spiso. Prosim prečtite to. I te Sodite: jeli do razmeli to vaši tüdi ali nejˮ. Če drüžba ugodi njegovemu predlogu, potem bodo vsi Mohorjani prejeli 5 slovenskih in 1 prekmursko knjigo. „Či bi (Slov. Moh. prekmurski) jezik nej tak razmeli, vu jeziki nej veselili, veselje bi najšli vu podobaj z vseh krajov !ˮ On sam bi potem „v našem listi samo goripozvao naše lüstvo, naj se kem več da notri spisati, či začetek bode — nadele tüdi obdržijo te knigeˮ. Lepo priznava: „Pri našem lüstvi . . . dnes i vsigdar največ lehko včini slovenski jezik, slovenskoga jezika knige, vaše (Mohorjeve) knjige !ˮ Toliko iz tega obširnega Küharjevega pisma, ki bo ob priliki v celoti objavljeno. Že iz povedanega moremo razbrati, na kako izreden način za pogon vekšega stroja v jako dobrom stanji se oda. Zraven pripada kanta za vodo i žlibovje. Več se zve pri BALKANYI ERNESTI v Lendavi. je skušal Š. K. — kot dveletni kaplan — razširiti med našimi Slovenci Mohorjeve knjige. Da se ta njegov predlog ni uresničil, sodim, je v glavnem vzrok v izbruhu svetovne vojne. O vsebini nameravane Küharjeve knjige se ne da iz pisma ničesar razbrati. Gotovo pa jo je imel precej, če ne celo vso, napisano. Pravi namreč: „Či do (scil. odborniki Moh. družbe) dobro sodili, te njim pošljem celo deloˮ. Če bi bila njegova zapuščina ohranjena, bi se gotovo še kaj našlo v njej važnega, mogoče celo ta spis. Pa takrat ni bilo koga, ki bi na to pazil da bi se take stvari reševale uničenja in zbirale: Vsaj n. pr. korespondenca in podobno. Sedaj imamo že svoje „Prekmursko muzejsko drüštvoˮ, ki bo moralo posvečati veliko pažnjo tudi takim stvarem. Pri + Prši je bilo še nekaj prekmurskih knjig, še več pri + Kleklu in + Slepcu. Ali je kdo to rešil? In zbral kdo njihovo korespondenco, če je je bilo kaj ? Na to ne smemo nikakor pozabiti! — iš — Benzin motor 4 N O V I N E 6. decembra 1936. Bogoskrunstvo i Bogokletstvo. V Maribori je neki profesor jezik držao proti Križi i pravo dijakom, da če je Bog, ga bo kaštigao. A ar ga je ne kaštigao, ga nega. — V Kranji pa je vučiteo za spevanje deci razlagao, da Kristuš ne Bog i da je Marija navadna grešna ženska itd. — So vredni takši lüdje, da bi je naše verno lüdstvo plačüvalo? Ali so vredni plače, ki se v dühovniška oblačila oblačijo i tak skrunijo verska čüstva naroda ?! Ali so vredni plače, ki proti križi gučijo, ki je v šolskoj sobi i deci grajajo spoved vmirajoči?! Nikdar ne. 70 miljonov dolarov herbije je zapüsto v Sev. Ameriki Pinter Oremuš (Hieronim). Ne znati, odkod je bio, gotovo pa iz Vogrske ali iz krajov, ki so spadali pod Vogrsko so zdaj v Jugoslaviji, Čehoslovaškoj ali Romunskoj. Ki misli, da njemi je rod, naj se glasi za herbijo. Narod i narodna Zavednost Vnogi mislijo, da lübijo svoj narod s tem, če znajo na jalen trgovski ali kakši drügi;način odirati siromaški narod. Nešterni mislijo (šteri so že obogateli od siromaških žülov), da ga lübijo, če sedijo pripuno obloženom stoli pasejo manjosi i zbijajo šale na rovaš siromaškoga naroda, rekoč: „Ve, je ne tak slabo, kak nešterni mislijo.ˮ I šteri pravijo, meni je vseedno, če sem Slovenec ali ne, če spadam pod Jugoslavijo ali Kitajsko, samo da se meni dobro godi, kaj me briga za drüge, ali so to dobri člani naroda? Ali je to narodna zavednost i lübezen do naroda? Ne, to so izdajalci i narodni krvocecalci. Takši lüdje pa navadno dužijo drüge, kričijo v svet z nekšov narodnov nezavednostjov, preglašajo nedužne, za državi nevarne. Vsi tisti, šteri mislijo, da jim narod ali država mora biti dojna krava, ne lübijo svojega naroda, svoje domovine, zato, ka je njim želodec več kak pa narod. Takši ne mislijo nikdar na sküpnost, nego na samoga sebe. Takši ne nosijo sküpno z narodom narodnoga trplenja, se sküpno ne veselijo i ne žalostijo, za vse to takši lüdje nemajo čüta, zato ka je njim narod samo telko vreden i lüblen, kelko majo od njega dobička. I takši lüdje vüpajo v oči metati Siromaškomi, kmečkomi i delavnomi narodi, šteri takrekoč nema od države drügo, kak da njemi čuva varnost živlenja, i da njemi šola deco, vse drügo so same dužnosti, i šteri dela od zore do mraka za svojo i sküpno blaženost, šteri takrekoč vstvarja vse dobrine za sramotno nizko plačo i ceno, od šteroga dela se samo drügi mastijo. Takšim lüdem se v oči meče i se je biča, da so državi nevarni, šteri so duga stoletja čuvali najdražji kinč svojih prededov, jezik, vero, navade i izročila i šteri šče vse to zdaj čuvajo, lübijo i spunjavajo, ne zato, da je k tomi sili zakon ali moč- na roka, nego, da jim tak pravi srce i lübezen, da svoj narod, svojo domovino, sveto herbijo svojih očakov lübijo i prenašajo trplenje i žrtve za njo. Ali v vsem tom nega nikaj lülezni i narodne Zavednosti? Svoj narod lübijo, šteri so premagali žele po osebnom haski. Vnogokrat prostim lüdem v oči meče nezavednost tüdi od strani takših lüdi, šteri ščejo biti, ali pa se že delajo za narodne voditele i šteri se z raznimi drüžabna, gospodarskimi i polüdno svetovnimi nazori i sistemi lüdem vsiljavajo i obečavlejo bolšo bodočnost. I če lüdstvo tem laži voditelom, šteri v istini iščejo samo sebe na rovaš siromaškoga naroda, nešče nasesti, te se na vse štiri spravijo i tak kričijo, da je lüdstvo narodno nezavedno. V istini je pa tak, da je prosti narod zadosta narodno zaveden i lübi svojo domovino, ne lübi i ne mara pa takših ponüjanih laži voditelov z raznimi versko i drüžabno prevratnimi novotarijami, štere ne bi škodile samo posameznikom, nego vsemi narodi. Kmečki narod se zaveda svoje dužnosti do naroda i tüdi dejansko lübi svoj narod, če pa ne mara i ne zavüpa vsakomi kričači, so to že njegove sküšnje. Kaj pa materni jezik? Jeli je ne bio kmečki prosti narod dugo dobo tista trdna pečina, na šteroj so se valovje madžarizacije vsikdar najbole odbijali!? Vsi drügi so odpovedali zvün dühovščine i nekaj drügih izobražencov i so ešče takrekoč poma- gali razorožavati i ropati lastne brate njihovoga jezika. I tisti lüdje so kričali te i kričijo zdaj kmečkomi narodi, da je narodno nezaveden, sami so pa bili i so še najvekši mešetarje i poganjačje z narodnov zavednostjov, ki jo vedno majo na odajo, če se le pokaže kakša osebna korist. Mi kmečki lüdje mislimo, da lübi svoj narod i je narodno zaveden tisti, ki se je odpovedao osebnim haskam na rovaš drügih, da je narodno zaveden tisti, ki nikdar ne misli, kak bi koga na jalen način stiskao ali oropao, bodisi v premoženji ali njegovih pravicaj. Mi mislimo, da tisti lübi svoj narod, ki rad pomaga tiho, mirno, nesebično, pa naj bo to štokoli i na kakšemkoli mesti. Mi mislimo, da je narodno zaveden tisti, ki se ne sramüje svojega maternoga jezika, ki ga ne zataji, pa naj bo kdekoli i v kakšojkoli stiski. Mi mislimo, da je narodno zaveden tisti, ki dela nesebično za sküpnost, ne pa samo za sebe! Alí ne prav? G. M., kmet. Politični preg1ed. Nemirna Francija. V Franciji se pripravla veliki Štrajk. Vojni minister Daladier je dao izjavo, da odstopi, če bodo tüdi v tistih fabrikaj štrajkali, v šterih se dela orožje. Delodajalci se tožijo ministerskomi predsedniki Blumi, da delavci ne držijo sklenjenih pogodb, da najmre ne bodo zasedali fabrik i zato nemajo vole, da bi nadale sprejemali delavce na delo. Vojska je puna komunistične agitacije. CeIo z penezi podküplavajo vojake za komunizem. Francoska negda najmočnejša i najbole junaška vojska je puna komunističnih mislih i je ne tak zanesliva, kak bi mogla biti v tej nevarnih časaj. Vojaške oblasti list etak piše: ..Francija kaple pod vodstvom Leona Bluma, — ki je sam vlovlence revolucionarcov — ar ne mogoče vervati, da bi delao sporazumno ž njimi — Francija kaple v veliko narodno nevarnostˮ. I med govorom predsednika vlade, Leona Bluma, gda je izjavlao, da se Francija ne bo mešala v španjolske zadeve, so njemi etak kričali: „Štüke i strlivo za Španijo!ˮ Francija je na tak nevarnoj točki, da je Italijanski veleposlanik v Lon- doni, Grandi Bino izjavo: „Če bi se zgodilo, da komunisti posküsijo kakšo revolucijo v obmejnih krajaj Francije, bi bili mi ltalijani prisiljeni, da se vmešavamo i vpostavimo znova red. Ravnotak bi postopao tüdi Hitler, če bi komunisti posküsili kakšo revolucijo v pokrajinaj vzhodne Francijeˮ. Jasne reči, štere jako skrbijo Francoze. Za Nemčijov pride Italija. Japonska je sklenila vojaško pogodbo, kak smo pisali, proti Rusiji z Nemčijov, ki je bila te dni podpisana v Berlini. Zdaj pa Japonska ravnotakšo pogodbo skleple z Italijov. Ka Italija ne ostane sama, je samoobsebi razumlivo. Europa se deli v dva tabora v boljševiškoga i protiboljševiškoga. Po pravici, čebi meli državniki samo piknjico vere, ne bi trbelo te tabore nastavlati, v začetki bi mogli brezverskomi boljševizmi protistanoti, pa bi meli zdaj mir i nebi trbelo teliko trošiti na orožje. Boji okoli Madrida se ešče vršijo. Verolomci so najmre dobili dosta orožja iz Rusije i tüdi dosta vojakov na pomoč, zato so pa stavili naprejidenje veroborcov. So tej toti v Madridi i so prišli pali naprej ali celoga ešče nemajo, kajti komunisti ma- jo samo strojnih pušk dvejezero v Madridi i vnogo tüje vojske. Napadnoli so pa Francovi veroborci komunistične ladje i komunistično mesto Malago pa napravili veliko škodo obema. Tri ruske ladje so Potoplene. Ar so komunisti strelili sina bivšega ravnitela Španjolske, Primo de Revera, so veroborci strelili sina predsednika rdeče vlade Larga Caballera. Roosevelt v Braziliji. Predsednik Zdrüženih Držav je obiskao Brazilije, kde so ga z velikim navdüšenjom sprejeli. Roosevelt dela nato i ž njim tüdi države Jüžne Amerike, da se vse povežejo v edno sküpino, naj se morejo proti nemirnoj Europi enotno braniti i nevarnost komunizma odstraniti. Amerika več ne računa na pomoč niedne europske države, ar vidi, ka nega med njimi složnosti, nego so razceplene zavolo sebičnosti i sovraštva. Mandžurija. Italija je priznala od Kitajske po Japoncih odtrgano Mandžurijo, Japonska pa v zahvalo priznala italjansko casarstvo v Abesiniji. Pač gda dva lovita tüje blago, se razmita. Pošta. Fartelj Jožef, Sandlllon. Din 90 sprejeli. Višek ostane za novoletno naročnino, če ste ga ne v drügi namen poslali. Lejko kalendar želete? Göplin za 2 konja ali krave, v jako dobrom stanji se po niskoj ceni oda. VELEPOSESTVO GORNJA LENDAVA. Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. Kdo si upa trditi, da mu je pomagal v sili samo zato, ker si je s tem svojim dobrim delom hotel povečati plačilo v večnosti. Se ti je sploh utegnil v teh par trenutkih spomniti na večnost, na nebesa. Nemogoče! Pač pa je kot dober krščanski mladenič videl pred seboj siromaka, človeka, brata v Kristusu in mu je polagal. Zato je pomagal temu in še mnogim drugim, kakor sem pozneje zvedel, ker se je kot dober katoličan zavedal dolžnosti biti „usmiljen, kakor je usmiljen naš Oče v nebesihˮ. Proletarci sveta, ki zaman pričakujete od vašega „spasiteljaˮ Marksa in Stalina raj, odrešenje in pravico na zemlji, ne bodete našli vsega tega pri vaših laži spasiteljih, ki vas ščuvajo na divje besno klanje in bratomorne revolucije, ki vas kakor mesar živinče, vodijo na vojki svojih lažnjivih in žal vse uničevalnih naukov v mesnico, kjer se potem koljete in mrcvarite, da preko vaših izmozganíh in izkrva-vljeníh trupel korakajo k zlatemu teleta neizmernih bogastev. Tí pa katoliški delaven človek ne pozabi, da je tvoj največji dobro-tvorec, tvoj Zveličar dal »novo" zapoved, zapoved krščanskega usmilenja, da pomaga tam, kjer ne more več pomagat krsčanska pravičnost. (Dalje sledi.) »Tüdi teli pomaga..." Nikak je boječe sklonkao. „Ja — Naprej!“ Notri je stopo eden moški, nerodno vrto v rokaj klobük, pa povedao. Ja, pa zakaj ste nej včasi po meši prišli: 10 vöra je, morao bi iti v šolo!" Da njim je pa komaj po meši naednok prišlo božno; vküp so spadnoti, znan boži žlak. — Hitro je bilo vse krédi, še hitrej sta Šla. Betežnica je že nej več gučala, samo na po slepe oči je neprestano vrteia. Ob-jokana hči njoj začnola razlagati, što je prišao. Nikaj. »Čakajte, najprle njim dam slednje mazanje: to tüdi teli pomaga!" Kumaj je svestvo bilo podeljeno : kak da bi nevidno vezalje popüstilo, betežnica je začnola prekimati izsüšena vüsta. Dühovnik je ščista sklonjeni spitavao: »Jeli, ka vsem iz srca odpüstite. — Ste komi kakši velki kvár včinoti? — Zdaj vam pa dam bože Telo, ka tüdi vašemi teli pomore. — Te mogli požreti?" — Kak če bi bože Sunce tüdi njeni telovni obraz raz-svetlilo, tak se njoj lice razjasnijo, vüsta so se razširila v bláženi smehlaj. — Kak večerna zarja zahajajoče-ga sunca, za šterov so znova prihajale večerne pa nočne sence bližnje smrti. Nato so prišli v hižo šče drügi lüdje. Dühovnik je dopunjavao Obred, opravlao je predpisane molitve, ki jih prle izpüsto. „Te so pa že dobili slednje mazanje ?“ — „Prečiščeni so tüdi?" so se Skrivoma šepetajoč spitavati. Sami so prosili slednje mazanje ? je nekak zvedavao, gda je vido, da dühovnik zapira knigo. „Ah, ka bi, —“ je odgovarjao: »Vej so nikaj nej mogli več gučati. — Te sem njim pa dao najprle slednje mazanje pa so včasi k sebi prišli". „Ja, vej z našim dedekom se tüj tak zgodilo !ˮ se je drügi spomno. Jeziki so se razvezali, spomin je iskao, vera se je poživlala. »To pa za edno mešo, ka so nas bogaliˮ. „Vej to moja dužnost.— Ali na mešo rad vzemem, za živoga raj kak za mrtvoga, ar smo se včiti (pa pamet to tüj pravi), da bogše, če damo na mešo za sebe, gda smo ešče živi, ar več milošče dobimo: že s tem, či tüdi sami idemo k tistoj meši, tam posebi molimo. In ta daritev nam pomaga ne samo kak zadostilna, liki tüdi kak najpopunejša hvalna, zahvalna i prosilna, dokeč purgatoriumske düše lejko dosegnejo samo sade zadostačinenja za vremenite kaštigeˮ. Tüdi nekaj mladih, ki so biti navzoči, se je globoko zamislilo. Sko- ron bi nej opazili, gda je dühovnik odišao. — Mogoče tüdi to zrno sad obrodi . . . Horvat Joškö Domača pošta. Trgovec Jankovič se je priselo iz Bosne i Prinas odpro trgovino. Včasi, kak je prišeo, se njemi je povidilo, posebno se njemi pa dopadnola naša ravna krajina. Zato je pisao vsem znancom pa rodbini i njim naznano, kama je prišeo i kak njemi ide. Tak je napisao preci pisem, jih dao hlapci Jüriji i njemi velo: To maš peneze ! Idi i v trafiki küpi marke po 1.50 Din, jih zalepi vgornjem kükli i vrži pisme v „sanduk ˮ Preteklo je eden, dva i tri mesece, a odgovora nega od niket. Piše ponovno i palik da Jüriji, da küpi štempline, jih zakeli na pisma i vrže v „sanduk, a tüdi zdaj je zabadav čakao odgovor. Kak je to, si premišlavle, da odniket nikšega odgovora nedobim. Gvišno Jüri namesto da küpi štempline, peneze dene v žep, pisma pa ta vrže, si je sam pri sebi mislo. „Čakaj fakin! Prideš ti meni v roke !ˮ si zguči, napiše par pisem, pozove Jürija i njemi kak prle, tak tüdi zdaj veli:______________ „Idi i v trafiki küpi marke, zalepi je na pisma pa je vrži v „sanduk!ˮ Trgovec pa, da bi znao, ka Jüri s pismami dela, zgoni küharico, naj ide za njim i ga pazi, kama de pisma devao. Jüri ide naravnost proti trafiki, küpi štempline i je zakeli na pisma, nato pa ide nazaj proti domi. Küharica ide za njim. Najde ga ravno, gda je v trgovcovoj sobi odpirao kufer i pisma metao notri. Pita ga, ka dela, a on njoj odgovori „Gospod mi je velo, da naj denem ta pisma v kuferˮ. Küharica ide i povej trgovci, kak je Jüri s pismami napravo. Trgovec ide i odpre kufer, v šterom je najšeo vsa pisma, štera je zadnje čase pisao i na štera je zabadav čakao odgovor i na vsakšem štemplin. Pozove Jürija i njemi pove, kakšo norijo je napravo, ar njemi je on velo ka naj pisma vrže v sanduk pri pošti. „Ja gospod!ˮ pravi Jüri, jez sam ne znao, či se tisto tüdi sandukˮ zove. Jaz sam mislo, ka ví na vaš „sanduk“ mislite. Ka si je znao trgovec. Napisao je drüga pisma. Jürija pa več nikdar nej gono na pošto, nego je raj sam odneso pisma. Novine izhajajo vsaki četrtek na prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkáyi Eenest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.