OSNUTEK PROGRAMA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1978 UVOD Naloge pri uresničevanju družbenega plana občine v letu 1978 izhajajo iz dogovorjenih ciljev v srednjeročnem razvojnem planu občine za obdobje 1976—1980 ter iz ugotovitev analize izvajanja družbenega plana občine v preteklih dveh letih srednjeročnega obdobja. V letu 1978 bo potrebno predvsem težiti k usklajenemu gospo-darskemu, prostorskemu in socialnemu razvoju ter pri tem predv-sem izpolnjevati naslednje naloge: a) v gospodarstvu: — intenzivirati proces preobrazbe pri organiziranju delovnih Ijudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter ureja-nja samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah, — pospešiti gospodarsko rast v skladu z usmeritvami družbe-nega plana občine na tistih področjih, kjer v prvih dveh letih izvaja-nja gospodarskega plana planirane rasti niso bile dosežene (kme-tijstvo, gostinstvo, obrt, gradbeništvo) ter proizvodnja oziroma obseg storitev ni bil usklajen s potrebami tako domačega kot tu-jega tržišča, — pospešiti investicijska vlaganja zlasti v prednostne panoge iz občinskega plana (kovinska, kemična in lesna industrija) in to zlasti v avtomatizacijo in modernizacijo proizvodnega procesa ter doseči doslednejše izvajanje planskih nalog \z investicijskih pro-gramov, — uskladiti gibanje osebnih dohodkov z rezultati dela in ustvar-jenim dohodkom združenega dela ter pri tem izvesti preosnovo obstoječega sistema nagrajevanja z usklajevanjem in izpopolnje-vanjem samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in de-litve sredstev za osebne dohodke, — omejiti rast uvoza zlasti iz konvertibilnega področja z nado-meščanjem uvoženega repromateriala z domačim, s preusmeri-tvijo nabave repromateriala iz ostalih regionalnih področij ter do-segati še nadaljnjo intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela, — dosegati rast družbene produktivnosti zlasti z uveljavlja-njem kvalitetnih dejavnikov razvoja: uvajanjem nove tehnologije, modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, boljšo izrabo delov-nega časa, uvajanje sodobne organizacije dela ter najnovejših znanstvenih dosežkov v proizvodnjo, — zagotoviti z izpopolnjevanjem delegatskega sistema še večji vpliv delavca v združenem delu na oblikovanje in delitev sredstev skupne in splošne porabe. b) družbene dejavnosti: — očistiti splošno porabo vseh obveznosti, ki sodijo v skupno porabo ali drugo samoupravno organizirano interesno območje, — racionalizirati poslovanje delovnih organizacij s področja negospodarstva in uskladiti njihovo rast in obseg storitev s potre-bami združenega dela, — pospešiti povezovanje znanstvenih in raziskovalnih delov-nih organizacij z organizacijami združenega dela in s tem omogo-čiti čim hitrejše vključevanje domačih znanstvenih dognanj v proi-zvodnjo, — pospešiti stanovanjsko gradnjo v skladu s predvidevanji v srednjeročnem programu, tako da bi njena povečana dinamika omogočila izvajanje v ostalih letih srednjeročnega obdobja, — uresničevanje programa samoprispevka II z doslednim upoštevanjem terminskih planov in ostalih določil sprejetih pb izvedbi referenduma v 1976. letu. IZHODIŠČA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINEZALETO 1978 Predvidevanja gospodarskih gibanj v letu 1978 temeljijo na: oceni doseženega razvoja v letu 1977, na predvidenih gospodar- skih gibanjih v prihodnjem letu, na planih delovnih organizacij — pri tem so upoštevani osnovni cilji razvoja iz srednjeročnega go-spodarskega plana občine. Planiramo, da se bo gospodarstvo občine gibalo v naslednjih okvirih: Občina Vič-Rudnik' SR realne st. rasti v % družbeni proizvod 6,3 6 kol. obseg proizvodnje 7,5 7 zaposlenost 2,3 3 produktivnost 3,9 2,9 osebni dohodki (realni) 2 2 izvoz 15 8 uvoz 7 __ Nosilci planirane stopnje rasti bodo predvsem industrijske de-lovne organizacije. Ostale dejavnosti bodo imele predvidoma nižje stopnje, tako da je planirana stopnja rasti družbenega proi-zvoda v gospodarstvu 6,3 %. Plani gospodarskih organizacij za prihodnje leto so precej opti-mistični, saj so predvideli 10% stopnjo rasti družbenega proi-zvoda gospodarstva, vendar ocenjujemo, rja podlagi izvedenih analiz, da bo še za doseganje 6,3% stopnje rasti, zaradi dose-žene visoke rasti gospodarske aktivnosti v letošnjem letu, potre-ben precejšen napor delovnih organizacij. V letu 1978 bi morali dosledno izvajati politiko upočasnjenega zaposlovanja delavcev — število zaposlenih bi se smelo povečati v gospodarstvu le za 2,3 v delovnih organizacijah, katerim bi inve-sticijska vlaganja omogočila, odpirati nova delovna mesta. Pred-videvamo, da bo do večjega povečanja števila zaposlenih prišlo v negospodarstvu z večanjem kapacitet šol in vrtcev, in to za okoli 4,1 %, tako da bo doseženo skupno število zaposlenih konec leta 17.800. Planirano 7,5 % povečanje količinskega obsega proizvodnje in prodajo le-teh bo moč doseči le z intenzivno obdelavo domačega in tujega trga — prilagajanjem proizvodnega programa potrebam trga, z boljšo izrabo delovnega časa ter uvajanjem v proizvodnjo ostalih kvalitetnih dejavnikov rasti proizvodnje. Na podlagi podatkov iz preteklih dveh let srednjeročnega ob-dobja predvidevamo, da bo še vedno prisotna tendenca visoke rasti osebnih dohodkov, in sicer brez povezave z doseženimi re-zultati dela, ustvarjenim dohodkom in rastjo produktivnosli. Za do-seganje planiranih ciljev — 2 % redne rasti osebnih dohodkov — bo potrebno doseči dosledno vključevanje združenega dela v za-črtane smernice, s tem bo zagotovljeno tudi skladno gibanje osebnih dohodkov z ostalimi planiranimi elementi in doseganje primerne rasti življenjskega standarda delavcev. Eden od pomembnih dejavnikov planirane rasti proizvodnje bo intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela. Doseči bo po-' trebno še nadaljnjo rast izvoza, predvidoma bo stopnja rasti zaradi odsotnosti enega od največjih izvoznikov (Elektrooptika) nekoliko nižja od planirane za srednjeročno obdobje. Ena od osnovnih nalog bo zavreti naglo rast uvoza na planirano stopnjo 7 % ter do-seči čim večje pokrivanje uvoza z izvozom. Predvsem naj bi se povečal izvoz proizvodov visoke stopnje predelave na trg dežel v razvoju in socialističnih dežel, medtem ko bi se morala na uvoz-nem področju zmanjšati odvisnost od zahodnega tržišča. Najzahtevnejša naloga pa bo zagotoviti uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov v rasti družbenega proizvoda: modernizacija in avto-matizacija proizvodnega procesa, uvajanje sodobne organizacije in najnovejših znanstvenih dosežkov v proizvodnjo, večanje de-leža znanja v proizvodnji ipd., kar bo zahtevaio izboljšanje kvalifi-kacijske strukture zaposlenih in tudi povečanje možnosti uvoza opreme za izvedbo tistih investicijskih programov, ki so odločilni za doseganje planirane stopnje gospodarske rasti v občini. Investiclje Za leto 1978 planirajo gospodarske organizacije pospešena in-vesticijska vlaganja. Vrsta gospodarskih organizacij s področja občine planira visoka vlaganja v osnovna sredstva, ki se bodo za-čela in končala v 1978. letu ali v enem od dstalih let srednjeroč-nega obdobja. Večja Investicijska vlaganja v letu 1978 Delovna organizacija Tobačna tovarna — nakup poslovnih pro-storov v vrednosti 50.000 din začetek in konec investicije v letu 1978 TOZD Proizvodnja: — nabava opreme za razširitev rekonstrukcije in moderniza-cije proizvodnega procesa v vrednosti 120.000 tisoč din; začetek investicije v 1978, konec 1979, — izgradnja novih proizvodnih prostorov v vrednosti 150.000 tisoč din začetek investicije 1977, konec 1979. Iskra Horjul—investicije v povečanje proizvodnih zmogljivosti v vrednosti 24.000 tisoč din, začetek investicije 1978, konec 1979. Iskra SEM — investicije v razširitev in modernizacijo proizvod-nje C — jeder v vrednosti 44.460 tisoč din, začetek investicije 1978, konec1979. llirija Vedrog — investicije v povečanje strojnih kapacitet TOZD Narta, začetek in konec investicije v letu 1978, — povečanje strojnih kapacitet in gradnja nove svečarne TOZD llirije, začetek investicije 1978, konec 1979, — povečanje kapacitet in rekonstrukcija TOZD Vedrog, zače-tek in konec v 1978. letu, — ter še osnovna sredstva za TOZD Marketing, DSSS, DS Razvoj, začetek in konec v letu 1978, — gradnja nove poslovne stavbe 39.516 tisoč din, začetek v 1978, konec 1979. Skupna vrednost investicij bo 154.940 tisoč din. Vinocet — rekonstrukcija dotrajanega objekta in modernizacija opreme v vrednosti 16.950 din, začetek investicij v opremo 1977, konec 1979, v zgradbo začetek v letu 1979, konec 1981. Tovil — investicije v gradnjo novih zmogljivosti in modernizacijo obratov v znesku 134.574 tisoč din, začetek investicij 1978, konec 1980. Pekarna Center — investicije v rekonstrukcijo proizvodnega obrata v znesku 24.200 tisoč din, začetek 1978, in konec v ietu 1978. Tekstilka — investicije v izgradnjo nadomestitvenega obrata za predelavo tekstilnih sekundamih surovin v znesku 18.310 tisoč din, začetek in konec investicije v letu 1978. Tiskarna Ljubljana — investicije v novogradnjo proizvodnih prostorov v znesku 47.000 tisoč din, začetek investicije v 1978. letu in konec investicije v 1979. letu. Varnost — izgradnja novih poslovnih prostorov. SOZD Mercator — investicija v nabavo terminale in računalni-ške opreme ter soustanoviteljski delež pri Republiškem račun-skem centru v znesku 48.000 tisoč din, začetek in konec v letu 1978, TOZD Grosist — investicije v izgradnjo maloprodajnega skla-dišča v znesku 36.000 tisoč din, začetek 1978 in konec 1979. leta. TOZD Dolomiti — investicije v izgradnjo samopostrežne trgo-vine v znesku 32.700 tisoč din, začetek in konec v letu 1978. Inženirski biro Elektroprojekt — investlcije v izgradnjo novih zmogljivosti v poslovno zgradbo v znesku 35.000 tisoč din, zače-tek marec 1978, konec 1979. Poslovno združenje Mehanografski center — investicije v iz-gradnjo novega poslovnega objekta in nabavo opreme v vrednosti 29.770 tisoč din, začetek in konec investicije v 1978. letu. Liga Galjevica—izgradnja nove livarne v vrednosti 20.000 tisoč din, začetek 1978, konec 1979. Kartonažna tovarna — izgradnja novih proizvodnih in skladišč-nih prostorov na Brdu, začetek investicije 1978, konec 1979. Kemofarmacija — izgradnja novih proizvodnih prostorov, skla-dišča in upravnih prostorov, začetek 1978, konec 1979. PREGLED INVESTICIJSKE POTROŠNJE Z ZAČETKOM VLAGANJ V LETU 1978 V OSNOVNA SREDSTVA, OBRATNA SREDSTVA IN DRUŽBENI STANDARD v 000 din Skupna vred. V tem: invest. z zač. v 78. letu Str. gradb. dela Oprema Ostalo 1. Industrija 523.289 44,7 165.157 340.782 17.350 2. Kmetijstvo - 350 __ 350 __ __ 3. Gozdarstvo 10.960 0,9 5.420 5.160 380 4. Vodno gospodarstvo 2.000 0,2 __ 2.000 __ 5. Gradbeništvo • 3.000 0,3 3.000 — — 6. Promet - 361.907 30,9 134.450 218.909 8.550 7. Trgovine 157.383 13,5 64.590 44.999 47.794 8. Gostinstvo 21.000 1,8 14.622 4.513 1.865 9- °t>rt 22.443 1,9 7.354 10.464 22.443 10. Tehnične storitve 67.572 5,8 45.992 17.369 4.211 Gospodarstvo 1169.906 100 440.935 644.196 84.775 Struktura 100 37,7 55,1 7 2 V zneskih so zajete vse investicije, ki se bodo začele v letu 1978 in bodo končane v jstem letu ali pa se bodo nadaljevale v ostalih letih srednjeročnega obdobja. 60,2% vlaganj je namenje-nih za novogradnje, 37,2% za modernizacijo, rekonstrukcijo in avtomatizacijo in le 2,6% za vzdrževanje obstoječih zmogljivosti na isti ravni, večino sredstev za investicije (71,70%) bodo zbrale delovne organizacije same, 27,5% bo bančnih kreditov. IMP TOZD Skip — izgradnja novih proizvodnih prostorov v Podpeči, začetek investicije 1978, konec 1979. SGP Grosuplje — izgradnja novega centralnega skladišča in avtoparka, začetek investicije 1978, konec 1979. RAZVOJ PO DEJAVNOSTIH Industrija Največji delež v ustvarjenem družbenem proizvodu občine ima industrija (50%), ki je v tem tudi nosilec rasti družbenega proi-zvoda v gospodarstvu občine. Predvidoma se bo v prihodnjem obdobju gibala v naslednjih ok-virih: Realne stopnje rasti v % — družbeni proizvod 6,8 — količinski obseg proizvodnje 75 — število zaposlenih 2 3 — produktivnost 44 Planirana stopnja rasti družbenega proizvoda 6,8 % bo morala biti dosežena le s 2,3% rastjo števila zaposlenih, da bo doseženo 4,4% rast produktivnosti. Rast družbenega proizvoda bo morala preseči planirano za ko-ličinski obseg proizvodnje, zaradi delovanja kvalitetnih dejavnikov rasti, družbenega proizvoda, ki bodo morali v prihodnjem letu v večji meri kot dosedaj vplivati na njegovo rast. Planirana rast količinske proizvodnje je sicer nižja od dosežene v letošnjem letu, ki je bila pogojena predvsem z nizko stopnjo go-spodarske aktivnosti v preteklem letu, vendar predstavlja za indu-strijske organizacije dokaj visok cilj, saj predvideva precejšnjo rast že tako visoke količinske proizvodnje. V prihodnjem letu se bo moral nadaljevati proces samouprav-nega organiziranja delovnih Ijudi v pospešeni meri, ker je to eden od pomembnejših faktorjev planiranega razvoja. Končati se bo morala že začeta reorganizacija v Mercatorju, do ustreznih orga-nizacijskih sprememb bo moralo priti tudi v IGO in Utesiliji ter v drugih organizacijah združenega dela, v katerih samoupravno or-ganiziranje v skladu z določili zakona o združenem delu ni bilo izvedeno. Industrijske delovne organizacije bodo motele v prihodnjem letu omejiti rast zaposlovanja. Podatki iz preteklosti kažejo, da so številne orgaizacije z rastjo proizvodnje večale tudi število zapo-slenih. V prihodnjem letu se bo moralo doseči rast proizvodnje predvsem z boljšim izkoriščanjem kapacitet, uvajanjem sodobne organizacije dela, z avtomatizacijo in modemizacijo proizvodnje. Z vključevanjem organizacij v planske cilje bo omogočena 4,8% rast produktivnosti in konkurenčnosti naših delovnih orga-nizacij tako na domačem kot tujem tržišču. Dosledno in v predvidenih rokih se bodo morale izvajati planske naloge na področju investicijskih vlaganj, navedene v poglavju o investicijah. Kmetijstvo Osnovni cilj delovnih organizacij iz te dejavnosti je za prihodnje leto doseči vsaj 4 % rast proizvodnje in s tem omogočiti boljšo pre-skrbo prebivalstva z osnovnimi živili. Po izvršenih organizacijskih spremembah v preteklem letu proizvajajo sedaj na področju kmetijske dejavnosti tri delovne or-ganizacije: Ljubljanske mlekarne, Kmetijska zadruga Ljubljana ir Kmetijska zadruga Velike Lašče. Povečana kmetijska proizvodnja bo dosežena z: — zajemanjem večjega števila kmečkih proizvajalcev v za-druge in boljšo organizacijo proizvodnje, — širitvijo sodelovanja s kmeti na osnovi dolgoročnih pogodb s področja mesne in mlečne proizvodnje še na poljedelstvo in vrt-narsko proizvodnjo, — približanjem pospeševalne kmetijske službe neposrednim proizvajalcem z njeno organizacijo po zadrugah (do sedaj je bilo organizirano na nivoju TOZD), — z dajanjem ugodnih kreditov kreditno-hranilne službe orga-nizirane pri Kmetijski zadrugi Ljubljana, za nabavo kmetijske opreme in izgradnjo proizvodnih zgradb, — načrtnim proizvodnim sodelovanjem z predelovalno živilsko industrijo, — ter nadaljnjo hidro in agro melioracijo zemljišč. V prihodnjem letu bodo izvedli hidromelioracijo na področju Gmajnice ter agromelioracijo na področju Gmajnice in Bistre. Pomemben dejavnik rasti kmetijske proizvodnje bo mlečna farma Brest, ki se bo predvidoma začela graditi in bo končana v prihodnjem letu; tako da večje povečanje proizvodnje lahko priča-kujemo šele v 1979. letu. Izvajanje navedenih nalog v družbenem sektorju bo omogočilo doseganje planirane rasti proizvodnje tudi v zasebnem sektorju. Ena od osnovnih nalog v kmetijstvu btudi v prihodnjem letu ra-zvijanje dohodkovnih odnosov za doseganje boljših ekonomskih rezultatov te dejavnosti. Promet Vokviru prometnedejavnosti imanapodročju občinesedež le ena TOZD in to iz panoge PTT promet. Temeljni cilji razvoja tega podjetja za prihodnje leto so: — izboljšanje dostopnosti pošte, hitrosti prenosa in kvalitete opravljanja poštnih storitev, — sodobnejša opremljenost in mehanizacija tehnološkega procesa, — ter povečanje telegrafskih in telefonskih kapacitet. ; Za dosego planiranih ciljev so predvidene naslednje večje inve- sticije: 1. investicije v gradbene objekte . —. izgradnja nove pošte na Rudniku . — izgradnja nove pošte v škofljici V . 2. investicije v omrežne in krajevne kable '" — na Brezovici 270km . 3.;/ ; — v Preserjah 70 km ,,._.. . ^ 3. investicije v telefonsko opremo ' > ;" 3.1. za povečavo obstoječih kapacitet — na Brezovici za 240 priključkov — v Preserjah za 60 priključkov 3.2. za prenosne VF telefonske sisteme — v Brezovici DROBNO GOSPODARSTVO V prihodnjem letu bo potrebno zaradi posebnega pomena obrti v zadovoljevanju družbenih potreb, saj dopolnjuje industrijsko proizvodnjo in njeno ponudbo, narediti program razvoja obrti s po-sebnim poudarkom na najbolj deficitarni storitveni obrti. V ta namen bo potrebno izdelati: — analizo o možnostih razvoja obrti na področju občine glede na povpraševanje in na kadrovske, materialne in ostale možnosti razvoja, — na osnovi ugotovljenih potreb bo potrebno zagotoviti za-dostno število lokacij na območju občine za razvoj obrtne dejav-nosti in podpreti izgradnjo poslovnih prostorov za njene namene, — zagotoviti bo potrebno vire za načrtno financiranje nakupa poslovnih prostorov predvsem za storitveno obrt, s tem bi formirali poseben namenski fond poslovnih prostorov v družbeni lasti in omogočili razvoj tudi manj akumulativne storitvene obrti. TRGOVINA V prihodnjem letu se bodo morale končati že začete organiza-cijske spremembe v delovni organizaciji Mercator. Osnoven cilj, ki ga zasledujemo v tej dejavnosti, je izboljšanje oskrbe prebivalstva z živilskimi artikli. V ta namen je predvidenih za prihodnje leto vrsto vlaganj v nove trgovine in adaptacija obstoječih trgovin. Plan gradenj in adaptacij trgovine osnovne preskrbe: — gradnja samopostrežne trgovine v stanovanjski soseski VS 4 — Bonifacija, , ...... — začetek gradnje trgovine na Rakovniku, « . , — izgradnja Trgovine v Vnanjih goricah, - ' ¦¦ '¦ \ — izgradnja manjše trgovine v Podsmreki, — adaptacija trgovine v Šentjoštu, — izdelava projektnre dokumentacije za poslovno trgovski cen-ter VS 104 Langusova z vključevanjem znanih investitorjev. Poleg tega se bodo gradili: — ob Tržaški cesti še novi poslovnotrgovski prostori Agroteh-nike, — novo veleblagovnico bo gradil Merkur iz Kranja. GOSTINSTVO Osnovna naloga gostinske delovne organizacije Vič bo do-končno izvesti integracijski proces, predviden še v preteklem letu, kar mu bo omogočilo uspešno izvajati naloge iz občinskega sred-njeročnega gospodarskega programa. V prihodnjem letu bo potrebno izvesti: — rekonstrukcijo, adaptacijo in razširitev kapacitet gostin-skega obrata Čad (II. in III. faza večanja kuhinjskih in sedežnih ka- | pacitet) — izdelava projektov manjšega hotelskega objekta v okviru poslovnotrgovskega centra VS 104 — ustanovitev konzorcija za organiziranje izvedbe programa in oblikovanja sredstev za izgradnjo rekreacijskega centra na Raktni, — povečanje obsega kmečkega turizma z vključevanjem novih kmetij v turistično ponudbo. Stanovanjsko gospodarstvo Predvidevamo, da bo prišlo na področju občine Vič z izdelavo novelacije GUP-a in sprejetjem 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani in republiki v prihodnjih letih srednjeročnega ob-dobja do pospešene stanovanjske gradnje. Prednostna bo grad-nja na tistih območjih, kjer bi prvenstveno reševali problem nedo-voljenih gradenj z vključevanjem novih stanovanjskih objektov na ta področja (Jurčkova pot, Vinterca, Rakova jelša, Brezovica, Vnanje gorice in Notranje gorice in Škofljica). Za leto 1978 predvidevamo naslednjo 1. blokovno gradnjo dograjeno gradnja — VS 1 Trnovo 306 377 — VS 4 Bonifacija 120 130 — VS6 Vič -. 92 116 — VS3Žičnica — 168 — VS 104Tržaška ' — 60 — Polhov Gradec — 20 Skupaj 518 871 2. družbeno usmerjeno ' ¦ individualno gradnjo — VS 103 Murgle 56 100 — VS 201/5 Dobrovo — 185 — RS 2/1 —2 Rudnik (Jurčkova pot) — 300 — RS 103/2 Vinterca — 130 — Podpeč-Preserje ¦ ;- ""'" — 40 Skupaj . ; 56 755 Družbeno usmerjena individualna gradnja poteka preko orga-niziranih zadrug, do sedaj jih je ustanovljeno že 8 in bo imela tudi v bodoče prednost pred ostalimi oblikami gradenj zaradi večje eko-nomičnosti, boljše izrabe prostora ter tudi socioloških in zdrav-stvenih razlogov. Poleg tega bo predvidoma zgrajenih še 360 objektov, v indivi-dualni gradnji na območju Vrhovci-Brdo, Trnovo, Lavrica, Škoflji-ca, Horjul, Velike Lašče, Ižanska cesta, Ig, Želimlje, Bonifacija, Turjak in v zakonskih okvirih legalizirano 70 črnih gradenj. Pristopilo se bo tudi k revitalizaciji starih gradbenih objektov, v 1978 se bo začelo na območju VS 1 Trnovo (Eipprova ulica), kjer bo revitaliziranih 20 zgradb. V gradnji bodo še domovi: za ostarele občane, upokojencev in učencev srednjih šol. PROSTORSKI RAZVOJ Urbanlzem Prednostna naloga na področju prostorskega planiranja v pri-hodnjem letu je novelacija in dopolnitev urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane. Na podiagi izvršene naloge LUZ-a, spremembe generalnega urbanističnega plana, bo potrebno izvršiti prekvalifikacijo neza-zidljivih površin: — za območje ob Tržaški železnici v proizvodno cono, — za območje ob Podvozni poti v površino za stanovanja, — za območje Rakove jelše v površino za stanovanja, — za območje med Ižansko cesto in Jurčkovo potjo v površino za stanovanja. Prvenstveno bo potrebno v prihodnjem letu izdelati tiste zazi-dalne načrte, katerih izdelava je bila planirana že za leto 1977, a ni bila izvršena: — VS 6 — Vič — Viško polje (za del območja), . — RS 105 — ob Ižanski cesti, ¦' — VS 220-1 — Radne, ... V — VS 225 — za del območja Podpeč, — VS 260 — Velike Lašče, — VS 254-1 — del — Gradežr — VS 206 — Srednja vas pri Polhovem Gradcu, — priprava dokumentacije za realizacijo prve faze poslovno stanovanjskega centra ob Langusovi. Izdelati bo potrebno nove zazidalne načrte: 1. za proizvodno cono: — VP 3-3 — industrijsko cono Vič, . .'' \ ."'.. ' — VP 4 — pri Dolgem mostu, ¦ : — VP 6 — industrijsko cono Brdo ''._' 2. za stanovanjska območja: . ' - — območje Rakove jelše, — VS 245-7 Škofljica, ''-'. ' • — VS 220-2 Brezovica, — VS 210-1 Podolnica, , , — VS251 Želimlje, ' '. : — VW203Turjak .' — VS 201-8 del Gaberje, / |. — RS 103 — Rakovnik (samo tehnični del) — del območja Lavrica. Poleg tega bo v letu 1978 potrebno izdelati novelacije zazidal-nih načrtov za: — RS 105 — ob Ižanski cesti, — VS 5 — Rožna dolina, — za del območja VS 106. Poleg izdelave navedenih zazidalnih načrtov bo potrebno izde-lati še dopolnitve k izdelanim zazidalnim načrtom za: — VS 1 Trnovo, — VS 2 Kolezija, , ... , — VS3Vinterca. Predvidevamo tudi izdelavo in dopolnitve skupinske lokacijske dokumentacije za: — VS 209 Brezje ri Dobrovi, ,. . ¦'• . . — 227-3-1 Kamnik — VM 2 ob Dolgem mostu — VS-8-1a dopolnitev lokacijske dokumentacije. Promet Nadaljevati je potrebno izgradnjo cest po sprejetem programu iz programa presežka posojila za ceste: — gradnja cestne pocovezave med Opekarsko in Ižansko cesto z mostovoma čez Mali graben in Ljubljanico in rekonstruk-cijo Jurčkove poti, — pričetek gradnje podvoza na Gregorinovi ulici. V letu 1978 je predvidena naslednja izgradnja cest po spreje-tem 10-letnem programu izgradnje cest v Ljubljani: — dokončanje Karlovškega mostu, — pričetek gradnje Prešernove ceste z podvozom Erjavčeve, — pričetek rekonstrukcije Tržaške ceste, — pričetek gradnje obvoznice Črnuče — Dolgi most z nave-zavo na avtocesto Ljubljana — Vrhnika — dokončanje in rekonstrukcija Dolenjske ceste. Občinski program izgradnje cest se mora ravnati po že sprejetih načelih in se poleg tega vključevati v program izgradnje cest iz-presežka posojil in 10-letnega programa izgradnje cest v Ljublja-ni, tako da tvori funkcionalno celoto. Po navedenih kriterijih se bo v naslednjem letu investiralo v •podaj naštete lokalne ceste in mestne ulice: — rekonstrukcija ceste v Mateni — izgradnja ceste Pijava gorica — 2«Umi|», — rekonstrukcija ceste Rašica — Rob, — rekonstrukcija ceste na Brdo, — rekonstrukcija Večn« poli, — rekonstrukcija Poktjukafjav* u«c«, — rekonstrukcija Rihaijev« cactB med Devinsko cesto in cesto v Mestni log, — izgradnja Ziherlove ulice (v vezi z izgradnjo VS-1 Trnovo). — nadaljevanje rekonstaikdje ceste v Crno vas. V skladu s srednjeročnim pgoramom vzdrževanja, modemiza-cije in gradenj magistralnih in regionalnih cest v SR SloveniJI vob-dobju 1976—1980 se bo 1978. leta: — nadaljevala rekonstrukcija ceste škofljica — Ig — Podpeč, — izvršila rekonstrukcija ceste Vrhnika — Horjul, — izvršila delna rekonstrukcija ceste 1-1 Doienjska cesta (do novega avtobusnega obračališča) — ter na novo zgradila cesta 1-6 škofljica — Pijava gorica. Komunalno gospodarstvo Pri investicijah v komunalno gospodarstvo so upoštevani tile kriteriji: 1. prednost imajo investicije usmerjene v preskrbo z vodo in v varstvo okolja, 2. komunalna gradnja mora spremljati stanovanjsko, 3. prednost pri komunalni ureditvi imajo stara naselja, ki že vrsto let čakajo na ureditev. 4. planiranje komunalnih naprav, ki so vezane na samoprispe-vekll 5. pričetek sanacije predelov nedovoljene gradnje. V letu 1978 bo potrebno: — komunalno urediti stanovanjske soseske VS 103 Murgle, VS 1 Trnovo in VS 4 Bonifacija, Jurčkova pot, — zgraditi kanalizacijo za naselja Preserje, Notranje gorice, Polhov Gradec, — zgraditi kanalizacijsko omrežje za sosesko Vinterca in Brdo, — podaljšati kanalski zbiralnik v Kozarjah, — začeti graditi vodovodno zajetje v Brestu, — dokončanje plinifikacije Koseze—Trnovo, — izgradnja RTP Vič Vodno gospodarstvo Pri investicijah v vodno gospodarstvo imajo prednost vlaganja v nemoten odtok vode zaradi varovanja okolja pred poplavami in v vzdrževanje drobne mreže barjanskih odvodnikov in polhograj-skih hudournikov. Za leto 1978 so predvidena naslednja dela: — investicijsko vzdrževanje Gradaščice pod Gabrjem ter nad vasjo Šujica, — vzdrževalna dela na Malem grabnu pri novem mostu, — vzdrževalna dela na odseku VS-4 Bonifacija,. Predvidena so tudi melioracijska dela na področju Karlovice ter vzdrževanje obstoječe melioracijske mreže na Barju. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. Vzgoja in izobraževanje Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana-Vič-Rudnik si bo na podlagi analize o izvajanju nalog, opredeljenih v samouprav-nem sporazumu o osnovah plana za obdobje 1976—1980 priza-devala, da bodo opravljene še neopravljene naloge ter naloge, ki so načrtovane za leto 1978. Načrtujemo uresničitev naslednjih nalog: — na podlagi ocene o izvajanju delegatskega sistema v skupščini občinske izobraževalne skupnosti in v zvezi s tem spre-jetimi stališči se bomo vključili v priprave na vofitve delegacij v skupščine SIS in v evidentiranje kandidatov za opravljanje funkcij v izobraževalni skupnosti, — s posebno pozornostjo bomo ocenili vse samoupravne, pe-dagoške in ekonomske vidike sedanje organiziranosti osnovnih šol v naši občini in na podlagi te ocene oblikovali poti in oblike za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, smotrno organizacijo dela in večanje kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela v osnov-nih šolah, — v sodelovanju s koordinacijskim odborom za uvajanje COŠ pri CK SZDL bomo v skladu z družbeno dogovorjeno preobrazbo osnovnih šol in v obsegu samoupravno dogovorjenih sredstev, namenjenih vzgoji in osnovnemu izobraževanju vzpodbujali pre-hod na celodnevno delo šol povsod tam, kjer so za to dani prostor-ski in kadrovski pogoji (Črni vrh, Horjul), — skupaj z drugimi SIS bomo, na ravni občine in mesta, skušali že v fazi osnutka programa za leto 1978 opredeliti obveznosti do skupnih programov družbenih organizacij in društev, ki opravljajo dejavnost, ki dopolnjuje oz. se vključuje v vzgojnoizobraževalno delo osnovnih šol, — skupaj z občinskimi in mestno izobraževalno skupnostjo v Ljubljani se bomo aktivno vključili v preobrazbo šolstva, oblikova-nje mreže usmerjenega izobraževanja v Ljubljani ter uvajanje usmerjenega izobraževanja v skladu z razvojnimi načrti organiza-cij združenega dela, — skupaj z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmii bomo obiikovali sestavo cen vzgojnoizobraževalnih storitev v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o osnovah planov in pri tem v dohodku kot enem izmed elementov cene vračunaili osebne dohodke, tako da bodo usklajeni z osebnimi dohodki do-lavcev na drugih področjih združenega dela, — na podlagi dogovorjenih srednjeročnih usmeritev borno skupaj z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi (OIS) v SRS v okviru Izobraževalne skupnosti Sloveije še naprej dograje-vali sistem solidarnosti za uresničevanje enotnega programa, združevanje sredstev za skupne naloge, ki jih OIS uresničujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije in za vzajernno kreditiranje na-ložb v osnovnošolski prostor, — začetek gradnje Oš Krim-Rudnik in OŠ Preserje po pro-gramu samoprispevka II, — v obsegu sredstev namenjenih za investicijsko vzdrževanje in z združevanjem sredstev 75% združenc amortizacije (krediti) bomo skrbeli za ohranitev materialne osnove osnovnih šol v ob-segu enostavne reprodukcije. 2. Otroško varstvo Skupnost otroškega varstva Ljubljana-ViČ-Rudnik programira v letu 1978 pospešeno izvajanje nalog, ki jih zajema srednjeročni program 1976—1980 upoštevajoč samoupravni sporazum o te-meljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v srednjeročnem obdobju v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. 1. Na področju investicijskih vlaganj v izgradnjo novih prostor-skih zmogljivosti za izvajanje družbeno- organiziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok bo skupnost otroškega varstva združe-vala potrebna sredstva pri Mestni skuipnosti otroškega varstva in sofinancirala izgradnjo objektov: — v letu 1977 bo pridobljena dokuimentacija za VVO Preserje — Podpeč (kapaciteta 60 predšolskih otrok), ki bo dokončan kon-cem leta 1978,. Sredstva bodo združila SOb, SOV in MSOV. Za-klonišče bo grajeno skupaj z Obrtnim gradbenim podjetjem Pod-peč. — Skupaj z izobraževalno skuprnostjo se predvideva izdelava centralnega ogrevanja v stari šoli Velike Lašče, — za adaptacijo enote Mokrškai 60 (VVO Sonje Vidmar — Ko-lezija) so sredstva že zagotovljena, vendar se postavlja problem izselitve stranke, — pri VVO Dobrova bo potrebno sofinancirati napeljavo kana-lizacije, kar je izven srednjeročrusga programa, — iz samoprispevka II je v letu 1978 predvidena izgradnja VVO Vnanje gorice za 100 predšolskih otrok, — podatek 1555 zavmjenih vl og (528 dojenčkov in 1027 pred-šolskih otrok) za sprejem otrok v VVO na področju občine kaže, da se mora občinska skupnost otroškega varstva močno angažirati na področju pridobivanja novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti. Pri tem je treba poiskati vse možne oblike sofinanciranja. 2. Občinska skupnost otroškega varstva si bo v letu 1978 še nadalje prizadevala: — nadalje izvajati in širiti va rstvo predšolskih otrok (od 5 mese-cev do 3 let) v varstvenih dru/iinah, upoštevajoč objektivne mož-nosti v posameznih primerih, — zagotavljati pogoje za nadaljnje vključevanje v vzgojo in varstvo razvojno motenih predšolskih otrok, — na področju preventivnega zdravstvenega varstva predšol-skih otrok, — razvijati dejavnosti cejntralnih VVO za predšolske otroke, ki niso vključeni v VVO. Pri tem gre za izvajanje obveznega 80-ur-nega programa za otroke v starosti 4 in 5 let, ki niso vključeni v VVO, — zagotavljati pogojo za izvajanje letovanj in rekreacij za predšolske otroke, — pospeševati nada.ljnje urejanje igrišč za predšolske otroke. Občinska skupnost otroškega varstva bo financirala tovrstno de-javnost v okviru danih možnosti in v skladu s finančnim načrtom pod pogojem, da bodo pri tem sodelovali tudi ostali odgovorni de-javniki. 3. V tretjem letu srednjeročnega razvoja otrottag« wn(M v občini si bo skupnost prizadevala tudi: — ssofimncaranjem in planiranjem skrbetizastrotaovnikaitarv VVO, da bi asitopoma zagotovili manjkajoči kader za tayiji)i osnovne deja riosti. Pri tem gre za dodatno izobražavani* varu-hinj, vzgojitelji in laičnega kadra, ki naj bi pridobil vsaj mtntmalno ustrezno izobrazbo za delo z otroki, — v skladu z finančnim načrtom za leto 1978 boobOneka skupnost otroi: =>ga varstva namenila del sredstev za štipendha-nje vzgojiteljsker a kadra. 4. Občinska škupnost otroškega varstva bo v okviru ostalih nalog namenila posebno pozornost: — v nadaljnjjemu usklajevanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana SOV za obdobje 1976—1980, — sprejemanju in prilagajanju samoupravnih aktov, — obravnavii problematike v zvezi z dosedanjim delom občin-ske skupnosti otroškega varstva, — povezovamju in skupnemu obravnavanju vseh problemov, ki se navezujejo na izvajanje družbeno organiziranega varstva in vzgoje otrok z drugimi skupnostmi in skupnostjo socialnega var-stva, — sodelovanje z Mestno skupnostjo otroškega varstva Ljub-Ijana glede razreševanja vseh perečih vprašanj, ki se navezujejo na naloge in cilj e skupnega pomena otroškega varstva v Ljubljani; predvsem pri razreševanju prisotne problematike v zvezi s poeno-tenjem diferendranega plačevanja oskrbnin v WO. 3. Kultura V letu 1978 !oo kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik uresni-čevala program, kakor je zastavljen v samoupravnem sporazumu o temeijih plan a kulturne skupnosti za obdobje 1976—1980 in v programu kulturne skupnosti Ljubljana-Vič-Rudnik za isto odobje. Izjajajoč iz dogiovorjenega v samoupravnem sporazumu pomeni, da se bo v letu 1978 pogram kultume skupnosti Ljubljana-Vič-Rudnik slednjič le razširil in vsaj nekoliko zadovoljil že dolgoletna pričakovanja delovnih Ijudi in občanov te občine. Kulturna dejavnost, o kateri bodo delegati občinske kulturne skupnosti nepiosredno odločali, bo potekala kot doslej v krajevnih skupnostih proko kulturno umetniških društev in komisij za kultu-ro, v šolah, kjer so kulturna prizadevanja mladine povezali v šol-ska kultuma clruštva in v organizacijah združenega dela. V kulturno umetniških društvih se bo število dejavnosti pove-čalo z novimi gledališkimi skupinami in novimi pevskimi sestavi, povečala pa se botudi kakovost izvedenega programa s pritegni-tvijo strokovno usposobljenih sodelavcev in s poglobljenimi pri-zadevanji vs«h amaterskih ustvarjalcev. V letu 19713 bo kultuma skupnost, skladno z dogovorjenimi v samoupravnom sporazumu, slednjič le lahko storila kaj več, da bi se dosežki posameznih dejavnosti šolskih kulturnih društev lahko predstavili tudi širši javnosti. Tudi na področju splošno izobraževalnega knjižničarstva lahko pričakujemo v letu 1978 pomembnejši premik pri hitrejšem veča-nju knjižnih sikladov matične knjižnice in vseh 13 krajevnih knjiž-nic v občini,, pa tudi rešitev kadrovske zagate v matični knjižnici, kjer že tri lerta načrtujejo pridobitev še enega sodelavca. Na podračju približevanja kulture delovnim Ijudem in občanom bo kulturna skupnost v še večji meri kot doslej omogočala priredi-tve v okviru kulturne akcije v krajevnih skupnostih in skrbela za kar največjo enakomernost izvedbe programa kulturne akcije v vseh skupmostih. Kulturn a skupnost bo skladno s temelji plana omogočila občin-ski zvezi kulturnih organizacij, da bo razširila svoj program. Kot doslej bo občinska zveza kot povezovalec, spodbujevalec in stro-kovni m&intor skrbela, da bo delovanje kultumo umetniških druš-tev v kraj evnih skupnostih in v šolah čim bolj živo, njihovi programi idejno-esitetsko na primerni ravn, in kar najbolj kakovostno izvo-deni. Občinska zveza bo neposredno organizirala nekatere kultume manifejstacije vobčinskem merilu (revijo gledaliških skupin, revijo pevskih zborov odraslih, srečanje mladih pevcev) kot že leta nazaj, v letu 1978 pa bo dodala še nekaj kulturnih manifestacij mladin e in šolskih kulturnih društev. Tudi v naprej bo občinska zveza »estavljala in organizirala kulturne programe vseh občin-skih p(rcislav in spominskih prireditev ter bo pobudnik in soorgani-zator osrednjih občinskih likovnih in knjižnih razstav. Poleg komisij za kulturo bo uspešna izvedba programa kul-turnt) akcije v krajevnih skupnostih tudi v letu 1978 skrb občinske zvez:e kulturnih organizacij. O t)činski zvezi kulturnih organizacij bo kulturna skupnost omo-goč'il,a, da bo rešila akutno kadrovsko vprašanje, s tem, da bo z ustreznejšim nagrajevanjem laže pridobila strokovne sodelavce, ki bi uspešno vodili posamezne dejavnosti v kulturno umetniških društvih in da bo zadovoljla že nekaj let izkazano potrebo za pri-dobitev še enega stalnega sodelavca. Slednjič bo kulturna skupnost Ljubljana-Vič-Rudnik v letu 1978 začela skrbeti tudi za kulturni program občinske".zveze prijateljev mladine in ga bo finančno omogočila. Srednjeročni program obnove, adaptacij in posodobitve pro-storov za kulturo v krajevnih skupnostih Ijubljansk.ih občin, zasno-van na solidarnostnem načelu, se je v letu 1977 začel uresniče-vati po prednostnem vrstnem redu z razširitvijo tudi na naložbe v posebno opremo amaterskih kulturnih organizaci j in funkcionalno opremo amaterskih umetniških skupin. Kulturnai skupnost si bo prek svojih delegatov v Ijubljanski kulturni skupnosti prizadevala, da se bo ta program uresničeval tudi v prihodnje. Kultuma skupnost občine Ljubljana-Vič-Rudnik bo tudi v letu 1978 prek svojih delegacij v Ijubljanski kulturni skupnosti in v kul-turni skupnosti Slovenije soodločala o oblikovanjiu programa kul-ture v Ljubljani in Sloveniji in za uresničevanje teg a programa, kot tudi programa vzajemnosti in solidarnosti, zdruitevala sredstva pri teh skupnostih. 4. Raziskovanje Celotna aktivnost občinske raziskovalne skupnosti v letu 1978, bo v skladu z samoupravnim sporazumom o temoljih načrta razi-skovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 usmerjena na: — samoupravno organiziranost in delegatski sistem v občin-ski raziskovalni skupnosti ¦ ... — popularizacija raziskovalne dejavnosti — povezovanje gospodarskih organizacij z rai!iskovalnimi or-ganizacijami — inovacijska dejavnost Ustvariti moramo pogoje za učinkovitejšo delovanje delegat--skega sistema, tako da se bo nadaljeval proces podružbljanja ra-ziskovalne dejavnosti, ter da bo omogočen premos interesov in potreb združenega dela na vseh ravneh (ORS, P'RS, RSS). Doseči je potrebno organizirano sodelovanje in programsko povezanost občinskih raziskovalnih skupnosti v Ljubljani. Učinkovita seznanjenost s pomenom in naloga.mi znanosti in raziskovalne dejavnosti ter prepričanost o njuni potrebnosti za skladen družbenoekonomski razvoj sta temeljna cillja pri populari-zaciji raziskovalne dejavnosti. V ta namen bo potrebno: — imenovati komisije za informiranje in propagando, ki bodo pripravile ustrezen program, s katerim bo doseženo: seznanjanje občanov z dosežki raziskovalnih organizacij, predvsem s tistimi, ki so pomembni za družbenoekonomski razvoj občiine in mesta Ljubljane, organiziranje in izvedba poljudnih predavanj v KS, šolah o vlogi in pomenu raziskovalnega dela; razpisi nagradnih nalog med šolsko mladino na to temo in neposredni Ertiki delegatov in šolske mladine z raziskovalci. Da bo možno doseči boljše povezovanje gospodarskih organi-zacij z raziskovalnimi glede potreb po raziskovalnenn delu, si mo-ramo prizadevati, da dosežemo: — programsko povezanost raziskovalnih in gosp>odarskih or-ganizacij — obojestransko seznanjenost uporabnikov in raziskovalcev glede dosežkov in potreb — vgrajenost raziskovalne dejavnosti v srednjeročne razvojne plane OZD na vseh ravneh. Za doseg teh ciljev je pdtrebno imenovati ustrezne komisije za posamezna področja dejavnosti, ki bodo izdelale progr am po po-sameznih področjih. S tem delom je potrebno najprej ugotoviti, kakŠno je stanje v OZD glede posameznih elementov, ki kažejo stopnjo razvitosti raziskovalne dejavnost in potrebe po njijej v OZD, na osnovi ugotovljenega stanja pa bo mogoče izdelati ustrezna izhodišča in razširitev dela občinske raziskovalne sknpnosti in vseh ostalih odgovornih dejavnikov. V plane SIS gospodarskih in družbenih dejavnosti ter OZD je nujno vključiti raziskovalno delo tako v vsebinskem in firuančnem pogledu. Na področju inovacijske dejavnosti je potrebno doseči ra zširitev inventivne dejavnosti in s tem povečati delež znanja v sitrukturi dela. Zaradi nepoznavanja inovacijske dejavnosti in dosegio ciljev, ki smo si jih zadali v srednjeročnem načrtu bo potrebno imie*novati komisijo za inovacije, ki mora izdelati načrt, ki bo vseboval tiste elemente, na osnovi katerih bo mogoče izdelati načrt za posspeši-tev in razširitev inventivne dejavnosti med čim večjm številorn de-lavcev v OZD. Organiziranje posvetov z organizacijami zdcuže-nega dela o tem bo prav gotovo ena najpomembnejših akcij za popularizacijo in vzpodbuditev delavcev za inventivno dejavnost. Pomembna naloga na tem področju je tudi zagotovitev pretoka in-formacij med občinsko raziskovalno skupnostjo in OZD glede ino-vacijske in sploh raziskovalne dejavnosti ter sodelovanje in pove-zava komisije za iinovacije z ustrezno komisijo pri občinskem svetu ZSS in birojem Novum. 5. Socialno skrbsttvo S samoupravnim sporazumom o temeljih plana socialnega skrbstva za leta 1976—1980 je bil določen program socialnega skrbstva. Plan vsebuje naslednje skupne naloge, za katere zdru-žujemo sredstva po sporazumu: — temeljni občinski program socialnega skrbstva — enotni program socialnega skrbstva v SRS — skupne naloge socialnega skrbstva v Ljubljani — skupne naloge socialnega skrbstva v SRS Skladno z možnostmi in interesi bo temeljni program socialnega skrbstva v občinski skupnosti socialnega skrbstva vseboval na-stodnje naloge: — zagotavljanje manjkajočih sredstev za družbeno denarne pornoči kot edini vir, ki jih ne zagotavlja enotni program, — zagotavljanje sredstev za enkratno pomoč, — zagotavljanje socialnega varstva ogroženim ostarelim in kronično bolnim v s.plošnih socialnih zavodih, — zagotavljanje zavodskega varstva v posebnih socialnih za-vodih, v ta namen bo občinska skupnost socialnega skrbstva združila sredstva po načelu vzajemnosti v SR Sloveniji za izvedbo skupnih nalog, ki so splošnega pomena. V letu 1978 bo skupnost socialnega skrbstva združila glede na določila v srednjeročn em programu za ta namen 890.000 dinar-jev, naloge na tem področju so: dokončna izgradnja zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate, udeležba pri gradnji centra za varstvo in rehabilitacijo siepih in slabovidnih v Škofji Loki, izgradnja zavoda za delovno usposabljanje za 250 duševno prizadetih oseb, financiranje tehnične dokumentacije za izgradnjo zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov, za oskrbo oseb neznanega bivališča v zavodu Hrastovec—Trate. Nadalje bo delo skupnosti socialnega skrbstva in strokovne službe centra za socialno delo usmerjeno na zagotovitev zavod-skega varstva otrokom in mladostnikom zaradi habilitacijskih in rehabilitacijskih ter zaradi prevzgojnega procesa, nadalje zago-tavljanje rejništva otrok ter sredstev za zavarovanje rejnic. Poleg teh prioritetnih nalog dopolinilni program občinske skupnosti so-cialnega skrbstva za leto 11978 zagotavlja sredstva za otroke \z socialno in materialno ogroženih družin za plačilo šolske prehra-ne, počitniškega letovanja, plačilo oskrbe v VVZ in preventivno zdravljenje otrok in sofinancir anje klubov zdravljenih alkoholikov. Za realizacijo temeljnega programa občinske skupnosti social-nega skrbstva glede na predvideni obseg nalog bo potrebno za-gotoviti 17.238 tisoč dinarjev »redstev. V skladu s srednjeročnim načrtom na področju socialnega skrbstva v občini je v planu za leto 1978 financiranje prednostne investicije — za opremo depandanse pri Domu na Bokalcah, ki bo zgra-jena iz sredstev SPIZ-a v vrednosti 3 milijone dinarjev — za adaptacijo poslovnih prostorov centra za socialno delo v stavbi na Tržaški cesti 2, v višinii 850.000 dinarjev — izgradnja doma upokojencev v Koleziji. Za realizacijo celotnega prcgrama skupnosti socialnega skrbstva za leto 1978 je planiranih 33.070 tisoč dinarjev, od tega za solidarnostne namene drugih občinskih skupnosti socialnega skrbstva v SRS 2.980 tisoč dinarjev, za skupne naloge v Ljubljani in SRS1.840 tisoč dinarjev, za ostaile stroške poslovanja skupno-sti socialnega skrbstva in centra za socialno delo pa 1,688.960 di-narjev. 6. Zdravstvo V samoupravnih sporazumih o tfemeljih planov za obdobje 1976—1980 so bile opremljene planske usmeritve glede nadalj-njega razvoja zdravstvenega varstva. Skladno s hitrejšim razvo-jem osnovne in preventivne dejavnosti so bile opredeljene pred-nostne naloge, kot so: — boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebi-valstva, — zmanjšanje izostankov z dela ter omejevanje in prepreče-vanje nesreč pri delu in izven dela, — obolenj za poklicnimi boleznimi, invalidnosti in drugih mno-žičnih obolenj, — dopolnjevanje organizacijskih oblik vn nadaljnje izboljšanje kvalitete dela pri izvajanju zdravstvenega varstva udeležencev NOV, — krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje zdravega delovnega in življen-skega okolja, — usposabljanje zdravstvene službe za delo v pogojih druž-bene samozaščite SLO, LO in v izrednih razmerah, — zdravstvena vzgoja in prosvetna dejavnost. Ob navedenih planskih usmeritvah vsebuje družbeni plan re-publike za srednjeročno obdobje in zavezuje zdravstvene skup-nosti v Sloveniji in zdravstvene delovne organizacije, da ukrepajo za racionalnejšo porabo zdravil, preprečujejo neutemeljene izo-stanke z dela, se zavzemajo za skrajšanje čakalnih dob v ambu-lantah in specialističnih zdravstvenih službah ter za skrajševanje ležalne dobe v bolnišnicah. Za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zdrav-stvenega varstva je bilo sprejeto v družbenem planu, da bodo de-lovni Ijudje v bodoče združevali sredstva pri občinski zdravstveni skupnosti, pri regionalni zdravstveni skupnosti in pri zdravstveni skupnosti Slovenije ter s tem postopoma zmanjševali razlike v možnostih pri uveljavljanju pravic \z zdravstvenega varstva. Na osnovi navedenih planskih dokumentov in razvojnih usmeritevso izdelanifinančni programi dejavnosti, ki jih bo možno ob razpolož-Ijivem dohodku tudi uresničiti. Izhajajoč iz realizacije srednjeroč-nega programa so zdravstvenim delovnim organizacijam kot usmeritev za izdelavo programov zdravstvenega varstva dani na-slednji dokumenti: — samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničeva-nju temeljnih planov, — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstve-nega varstva, — nomenklatura zdravstvenih storitev, — samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdrav-stvenega varstva pa je pripravljen obenem s potrebnimi finanč-nimi kazalci za uresničevanje predvidenih pravic. V pripravi je tudi predlog samoupravnega sporazuma o pravi-cah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Za izvajanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva je potrebna ustrezna kadrovska zasedba v posameznih zdravstve-nih organizacijah. Zato bodo zdravstvene organizacije pripravile ustrezne preglede obstoječih strokovnih kadrov in pregled potreb po kadrih v smislu določb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva. Pri opredelitvi planiranega ob-sega dejavnosti in potrebnih sredstev za leto 1978 smo izhajali iz usmeritev, da zdravstveno varstvo predstavlja zaokroženo celoto, vendar pa obseg pravic ni statičen in se ob sprejemanju plana za vsako plansko obdobje prilagaja materialnim možnostim. Pri opredelitvi vrednostnega obsega obsga programov po po-sameznih občinskih zdravstvenih skupnostih so bili upoštevani: — sprejeti samoupravni sporazum o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti na območju regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za obdobje 76—80 za leto 1978 in — realna vrednost programov po cenah iz leta 1975, ki je pre-računana v nominalno vrednost za leto 1978 z indeksom 137,7. Skupni dohodki v regiji so ocenjeni na 2,760.308 tisoč dinarjev, kar je za 22,7% več kot so ocenjeni dohodki za leto 1977. Občinska zdravstvenaskupnost Ljubljana-Vič-Rudnik ocenju-je, da bo znašala vrednost dohodkov za leto 1978 199.541 tisoč dinarjev po nominalnih cenah, kar je 16,8 % več kot v letu 1977, delež teh sredstev v regiji predstavlja 7,2%. V letu 1978 je predviden začetek izgradnje in rekonstrukcije zdravstvenega doma Vič, določena pripravljalna dela v zvezi z dokumentacijo in ustanovitev gradbenega odbora v ta namen so bila opravljena, ter izdelava projekta za razširitev Gerontološke klinike ob Riharjevi cesti. 7. Socialno varstvo Socialno varstvo kot bistvena sestavina socialne varnosti de-lovnih Ijudi in občanov usklajuje programe na tem področju, zago-tavlja ukrepe za uresničevanje sprejetih programov. V socialnem varstvu se povezujejo interesi s področja social-nega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja ter stanovanjske skupnosti. Glede na dosežene rezultate pri postavljenih nalogah iz prete-klih let in ugotovljene potrebe za prihodnje leto ugotavljamo, da bodo prednostne naloge v 1978. ietu naslednje: — sodelovanje gradbenih odborov pri organizaciji v prihod-njem letu začete gradnje iz samoprispevka II, ter drugih objektov namenjenih socialni vamosti občanov, — širitev obsega dejavnosti službe domače nege za ostale ob-čane, — sodelovanje pri organiziranju posvetovanj za združeno delo o varstvu pri delu za preprečevanje nesreč pri delu in poklicnih obolenj, — oblikovanje kriterijev za štipendiranje iz združenih sredtev ter sodelovanje pri oblikovanju štipendijske politike v občini. 8. Zaposlovanje V skupnosti za zaposlovanje delavci in občani urejajo in uresni-čujejo skupne in osebne interese s področja zaposlovanja, poklic-nega usmerjanja, svetovanje odraslim pri zaposlovanju, usmerja-nja mladine ter socialne zaščite. Prednostne naloge v letu 1978 bodo: — zagotavljanje in izvajanje socialne vamosti občanov — usposabljanje in zaposlovanje invalidov v skladu s sprejetim zakonom, — spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja, in minimalnega standarda pri zaposlovanju, — izvajanje štipendiranja iz združenih sredstev o sprejetih kri-terijih ter ostalih zadev s tega področja. 9. Telesna kultura Temeljna usmeritev razvoja telesne kulturne dejavnosti v sred-rtjeročnem obdobju je razvoj množičnosti ob racionalnem in smo-trnem razvoju vrhunskega športa. Samoupravni sporazum o te-meljih plana samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti opredeljuje naloge na ravni občine, na ravni mesta in republike. V letu 1978 je na ravni občine predvsem potrebno realizirati nasled-nje naloge: — zagotoviti šolanje in usposabljanje profesionalnega in ama-terskega kadra za potrebe množičnosti — zagotoviti propagandne akcije širšega pomena (trim akcije, akcije množičnih organizacij, pohode, izlete) — nadalje zagotoviti učenje kot npr. naučimo se plavati, akcije v zvezi z zagotovitvijo telesnokulturnega minimuma, kar pomeni v skladu z srednjeročnim načrtom vključiti do leta 1980 v redno tele-sno kulturno dejavnost 30%, v občasno aktivnost pa približno 40% prebivalstva v občini. Objekti, ki so predvideni za izgradnjo v srednjeročnem obdobju, so odkrite telesno kultume površine v KS (10 objektov) in večna-menska telovadnica pri novi OŠ Krim-Rudnik. Za ta namen se združujejo potrebna sredstva s samoupravnim sporazumom na osnovi svobodne menjave dela in iz drugih virov kot npr. sredstva športne stave in sredstva samoprispevka in drugi prispevki obča-nov.