Leto XV.
Poštnlnafpavialirana.
V Ljubljani, 7. avgusta 1120.
Posamezna SteviSka 1 K.
št. 20.
».aa	-ite.-«	*•-	»vuaait	t.7x*rr	*t».
BDFCIPRAPOR
= GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uhaja vsako sredo in soboto. — Urednittvo In uprava lista ja v Ljubljani. Krekov trg St. 10. - ..RDEČI PRAPOR'* velja v Jugoslaviji mesečno 8 Ki v zasedenem ozemlju (Primorju) Četrtletno O lir, v NemSki Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji Četrtletno 38 jgsl. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se računajo enostolpno za milimeter po 1 K.
Marx in Engels
Proletarci vseh dežel, združite se
Slava žrtvam delavske solidarnosti!
Sodrugi, sodružice in vsi, ki občutite trpljenje delavskega razreda, vdelelite se v nedeijo dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne velike vrtne veselice, ki se vrli na Kozlerjevem vrtu v Sp. Šiški, v prid žrtvam delavske solidarnosti!
Žrtvujte vsi, kar je v vaših močeh! Ne	pozabite, da je	rešitev delavnega ljudstva samo v njegovi	solidarnosti!
Rešitev	proletarijata je v proletarijatu samem! Nihče delavnemu ljudstvu	ne bo pomagal, ako	si ne pomore samo. Današnji dan naj bo dostojno posvečen spominu tistih proletarcev,	ki jih
ni več	med nami,	ker so pali kot nedolžne žrtve delavske solidarnosti.	Najlepši spomin na	njih pa bo v danih razmerah ta, da storimo vse, kar je	v našeh močeh, da se otarejo	solze
onim, ki	so ostali za njimi brez rednika. Spomnimo se vseh onih, ki še danes, po	tolikih mesecih, trpe vsled tega, ker so spolnjevali čisto	navadno razredno dolžnost.
N. Lenin, Moskva, 15. aprila 1919.
Tretja internacijonala, njeno mesto v zgodovini.
Imperijalisti »ententnih« dežel blokirajo Rusijo z namenom, da odrežejo republiko sovjetov kot kužno gnezdo od kapitalističnega sveta. Ti ljudje, ki se bahajo z »demokratizmom« svojih ustanov, so v sovraštvu proti sovjetski republiki tako zaslepljeni, da niti ne opazijo, kako sami sebe smeše. Pomislimo samo to: najnaprednejše, najbolj civilizirane in »demokratične« dežele, ki so do zob oborožene in v vojaškem pogledu nedeljivo vladajo nad celo zemljo, se boje ognja idealne nalezljivosti, ki izhaja iz uničene, gladujoče, zaostale in, kakor trdijo, celo napol divje dežele! Žeto protirečje samo odpira delavskim množicam vseh dežel oči in pomaga razkrinkavati hlinjenje imperijalistov Clemenceau-a, Lloyd George-a, Wilsona in njihovih vlad.
Nam gre v prilog ne samo ta zaslepljenost kapitalistov iz sovraštva do sovjetov, ampak tudi njihovi medsebojni spori, ki jih tirajo, da si mečejo eden drugemu polena pod noge. Sklenili so med seboj pravcato zaroto, da molče kakor mrtveci, ker se bolj boje kakor vsega, da bi se razširile resnične vesti o sovjetski republiki sploh, posebno pa se boje njenih oficielnih dokumentov. Edino glavni organ francoskega meščanstva »Le Temps« je vendar-le objavil novico o ustanovitvi tretje komunističue internacijonale v Moskvi.
Radi tega izrekamo glavnemu organu francoskega meščanstva, temu voditelju francoskega šovinizma in imperijalizma, našo najvdanejšo zahvalo. Pripravljeni smo poslati časopisu »Temps« slavnostno spomenico kot znak našega priznanja zato, ker nam tako srečno in spretno pomaga.
Iz načina, kako časopis »Temps« stilizira svojo vest na podlagi našega radija, se s popolno jasnostjo razvidijo motivi, ki so vodili to glasilo denarne vreče. Hotel je zbosti Wil-sona: Poglejte vendar, kakšni so to ljudje, s katerimi se spuščate v pogajanja. Modrijani, ki pišejo po naročilu denarne vreče, ne opažajo, da se je njihovo strašenje Wilsoria z bolj-ševiki spremenilo v očeh delavskih množic le v reklamo za boljšc-vike. Še enkrat: organu francoskih miljonarjev najvdanejša zahvala!
Ustanovitev tretje internacijonale se je vršila v takih okoliščinah, da ne morejo ni-kake prepovedi, nobeni malenkostni in kla-verni manevri imperijalistov »entente« ali služaibnikov kapitalizma, kakor Scheideman-novcev v Nemčiji, Rennerjev v Avstriji za-prečiti, da bi se vest o tretji internacijonali ne razširila in si pridobila simpatij med delavskim razredom celega sveta. Te okoliščine je ustvarila proletarska revolucija, ki ni rastla samo z vsakim dnem, temveč z vsako uro. Ta milieu je ustvarilo sovjetsko gibanje med delavskimi množicami, ki je doseglo že tako moč, da je postalo že res internacijonalno.
Prva internacijonala (1864.—72.) je postavila temelj internacijonalni organizaciji delavcev s tem plamenom, da pripravi revoluci-jonarni sunek proti kapitalizmu. Druga internacijonala (1889,—1914.) je bila internacijo-nalna organizacija proletarskega gibanja, ki se je razraščala v širino, kar je začasno zmanjšalo višino revolucijonarnega niveau-a in začasno utrdilo oportunizem, česar posledica je bil sramotni polom te internacijonale.
Tretja internacijonala je bila faktično ustvarjena leta 1918., ko je dolgoletni proces
boja z oportunizmom in socijal-šovinizmom, posebno med vojno, pripeljal do tega, da so se v celi vrsti držav ustanovile komunistične stranke. Formelno se je ustanovila tretja internacijonala na svojem prvem kongresu, marca 1919. v Moskvi. In značilna črta tretje internacionale, njen poklic, da izpolni Marksovo. oporoko in jo ožitvori, da uresniči večne ideale socijalizma in delavskega gibanja — ta značilna črta tretje internacijonale se je pojavila iz svojega zasnutka tako, da se je novo, tretje »internacijonalno delavsko društvo« že takoj v neki meri pokrivalo z zvezo socijaiističnlh* sovjetskih republik.
Prva internacijonala je postavila temelj boja internacijonalnega proletarijata za soci-jalizem.
Druga internacijonala je bila doba raz-širjevanja poprišča za gibanje množic v celo vrsto dežel.
Tretja internacijonala je prevzela sadove dela druge internacijonale, odrezala oportunistične, socijalno šovinistične, meščanske in malomeščanske izrastke in je pričela udejstvovati diktaturo proletarijata.
Mednarodna zveza strank, ki vodi naj-revolucijonarnejše gibanje na svetu, gibanje proletarijata, ki hoče zrušiti jarem kapitala, ima sedaj posebno trdno oporišče, ki ga do sedaj ni bilo: več sovjetskih republik, ki v sebi oživotvarjajo v mednarodnem merilu diktaturo proletarijata in njegovo zmago nad kapitalizmom.
Svetovno-zgodovinski pomen tretje komunistične internacijonale je v tem, da je pričela z udejstvovanjem Marksovega velikega gesla, gesla, ki izvira iz stoletnega razvoja kapitalizma in delavskega gibanja, gesla, ki ise izraža v pojmu: diktatura proletarijata.
To genijalno predvidenje, ta genijatna teorija postaja resnica.
Te iatinske besede so sedaj prevedene na vse jezike sodobne Evrope, še več, na vse jezike sveta.
Pričela se je nova doba svetovne zgodovine.
Človeštvo se otresa zadnje oblike suženjstva, kapitalističnega ali najemnega suženjstva.
Ko se človeštvo osvobodi tega suženjstva, bo namerilo svoj prvi korak v pravo svobodo.
Kako se je moglo zgoditi, da je prva dežela, ki je uresničila diktaturo proletarijata, organizirala sovjetsko republiko, bila ena najbolj zaostalih dežel Evrope? Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je ravno protislovje med zaostalostjo Rusije in njenim »skokom« do najpopolnejše oblike demokratizma, preko meščanskega demokratizma do sovjetske ali proletarske republike, da je bilo ravno to protislovje (ne glede na pritisk opotuBističnih. navad in filistrskih predsodkov, pod čigar vplivom je oila večina voditeljev socijalizma) eden vzrokov, ki so na zahodu najbolj otež-kočili in zavlačevali razumevanje vloge sovjetov.
Delavske množice so po celem svetu takoj instiktivno razumele pomen sovjetov kot orožja proletarijata in oblike proletarske države. Samo po oportunizmu skvarjeni »voditelji« so oboževali in še obožujejo meščansko demokracijo, ki jo imenujejo »demokracija sploh«.
Ali se je čuditi, da je uresničenje proletarske diktature najprej pokazalo »protislovje« med zaostalostjo Rusije in njegovim »skokom« preko meščanske demokracije?	(Dalje.)
KOMUNISTIČNA STRANKA JUGOSLAVIJE
vabi tem potom vse svoje somišljenike in one, ki trpe od današnjega družabnega reda, na
javen shod
ki se vrši to nedeljo, dne 8. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoldne na prostoru pred poSto, ob Dunajski cesti.
Dnevni red: Konstituanta In delavno ljudstvo.
Govore sodrugi iz Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Udeležite se shoda vsi, da spoznate vzvišene in človekoljubne cilje naše stranke, stranke
tlačenih in izkoriščanih.
Odbor kraj. pol. org. Komunistične Stranke Jugoslavije.
Za red bodo skrbeli naši, z rdečimi zgaki opremljeni reditelji, ki jih mora vsak upoštevati.
Svetovna revolucija.
(Konec.)
Ali bodo v sili storili to buržoazni razredi?
Ne. In sicer zato ne, ker nočejo, ker zakoni socijalne narave teh razredov ne dovoljujejo kaj takega storiti. Če bi svetovna buržuazija sklenila, da udejstvi te pogoje, bi ■ona s tem umorila samo sebe.
In zakaj?
Uvedba skupnega gospodarskega središča aa točno preskrbo vseh sredstev in njihovo razdelitev po izdelanem načrtu, sistematična •ureditev glede proizvajanja vsake pokrajine pomenja sledeče:
Uničenje svobodne konkurence kapitalistov po posameznih deželah in konec borbe nacijonalnega imperijalističnega kapitala med posameznimi državami. Če bi se namreč delalo po skupnem načrtu in ustvarjali produkti ne radi razkošja in dobička, ampak zato, da bi se zadovoljilo potrebam in se dvignilo svetovno gospodarstvo, se s tem onemogoči borba med posameznimi kapitalisti, kot med kapitalisti v skupinah. Vsaka tovarna, vsaka industrijska družba, vsaka država bi se morala podvreči volji gospodarskega centra. Vsaka produkcijska organizacija bi morala proizvajati ne toliko, kolikor bi ji neslo dobička, ampak toliko, kolikor bi bilo po skupnem načrtu najbolj koristno za vse gospodarstvo.
Ali je to možno za kapital ?
To je samoumor, dejanje proti njegovi naravi. Kajti s tem bi uniči) drug svoj živ-ijenski zakon: samonaraščanje. Kapital mora rasti, mora brezpogojno prerasti samega sebe s požiranjem delavske nadvrednosti in drugih, šibkejših kapitalistov. Vsaka ovira, vsaka omejitev svobodnega naraščanja ie čin proti obstoju kapitala. Kapitalist neha biti, kakor hitro se mu odvzame možnost resnične premoči nad drugimi kapitalisti in nad samim ■seboj.
Buržuazija rpkakor ne more urediti produkcije, ker noben kapitalist ali kapitalistični urad ne da pravilnih informacij o svojem podjetju in početju, vsak prikriva resnico, ker ima pred očmi samo lastno korist.
Torej na noben način ne more pravično, razumno razdeliti bogastev. Kapitalu ni na tem, kaj je največja potreba za njegovo okolico, katere, za ljudstvo najpotrebnejše stvari mora proizvajati, ampak samo na tem, da bi kolikor mogoče povečal svoje bogastvo.
In zato vlada danes po vsej srednji in zapadni Evropi ter po vsej »napredni, svo-
bodni« Ameriki kaos, anarhija, nakopičevanje nepotrebnih produktov, gonja za dobičkom in bogastvom, izrabljanje in izsesavanje vse gospodarske sile kapitalističnega sveta, neekonomsko, neproduktivno izrabljanje teh sil, pešanje proizvajanja in vedno močnejše in čilejše naraščanje nezadovoljstva širokih mas radi teh groznih razmer.
In to nam priča in potrjuje sleherni dan., Mi vidimo, da se v najbolj urejenih državah gospodarstvo ne dviga, ampak da vedno bolj razpada in se ruši, da se ne obnavljajo niti stare razmere, ampak da še današnji niv6 proizvajanja pada, kar povzroča draginjo, visoke cene itd. Mi vidimo, kako se bori svetovni imperijalizem sam s Svojimi zakoni, ko vidi, čuti in razume svoj bližnji pogin in nima nobene moči kot v nezavesti, da bi se rešil in se ne pogreznil v močvirje.
Ali čim bolj desorganizhajo ti gospodje gospodarstvo, tem večjo vznemirjenost, uporno nezadovoljnost povzročajo. V buržuazijska in malomeščanska srca se naseljuje slutnja žalostne smrti, a v proletarskih prsih raste vedno globlje in Izrazitejše nezadovoljstvo, ki izbruhne zdaj pa zdaj v ognju kot podzemski vulkan, to so — stavke. Stavke zmanjšujejo produktivnost gospodarskega mehanizma, povečavajo desorganizacijo, še bolj širijo nezadovoljnost in tirajo kapitalistični sistem v smrt.
In z vsakim dnevom bolj zmaguje zavest: stari sistem svetovnega gospodarstva ne more preprečiti gospodarskega poloma, ker je že preživel svojo dobo, ker niti ne pozna metode, po kateri bi zmanjšal bedo in zmedo, ki je nastala po vojni. Zato mora priti radikalen, korenit preobrat.
Tako pretvarjajo ekonomične, produkcijske razmere z neizogibno konsekvenco na-ziranja, socijalne in politične ideale. Še nedavno so veljali boljševizem, sovjetska vlada, komunistični ideali gospodarstva za nekaj strašnega, divjega, absolutno nemogočega. Toda polagoma prihaja svet k prepričanju, da morejo edino komunizem, nove metode gospodarskih in političnih odnošajev rešiti ljudstvo zla, ekonomičnega obubožanja, pogina kulture in ustvarjajočih sil vsega sveia. In to prepričanje ne zmaguje in se ne utrjuje samo v proletarijatu, ampak že tudi v drugih so-cijalnih razredih. Samo svetovno gospodarstvo, upravljano po enotnem načrtu, le uničenje anarhije in svojevoljnosti proizvajalcev, uničenje razrednega gospodovanja buržuazije, razporeditev bogastva po kolektivno delajočih in ustvarjajočih silah —samo to more roditi pozitivne, velike uspehe za vse ljudstvo.
In čim bolj preveva ta zavest široke kroge, tem bolj narašča nezadovoljstvo, nestrpnost, stremljenje — udejstviti to zavest, odstraniti s poti vse ovire. Z druge strani pa, čim boli razumevajo, čutijo in vidijo to gospodujoči razredi, tem bolj se tresejo za svoje razredno gospodovanje in sklepajo raznovrstne zakone, s katerimi bi uničili sovražnike svojega reda in nasilja. Zalo se kopiči vedno silnejša energija sovražnosti, vedno pogosteje izbruhnejo požari sredi sovražnih razredov. In brez dvoma bo prej ali slej, v tej ali oni obliki, izbruhnil ta vulkan na socijalni površini z veličastnim pohodom svetovne komunistične revolucije.
»Kulturnost« oblik te bodoče razredne borbe na zemeljskem planetu, dolgost pe-rljode, termin začetka In konca ni zavisen od »kulturne stopnje« tega ali onega naroda, dežele ali države, ampak od sile In Intenzivnosti nakopičene razredne energije v dotični deželi in od odpornih sil gospodujočega razreda. Če začne v kaki deželi buržuazija razumevati zgodovinsko potrebo in neizogibnost prehoda k drugim oblikam svetovnega socijalnega ustroja ter se začne sama umikati s svojih postojank brez boja, bo tam borba zavzela milejše oblike. Če pa bo v drugi državi, zaslepljena po svojih vladnih aparatih, mislila, da more z njimi zadušiti vstajajoče sile revolucije, bo prišlo tam do neusmiljene, ljute, krvave, »nekulturne« borbe.
In važne niso oblike, ampak boji sami In njihov konec. Konec bo s popolno gotovostjo — zmaga proletarijata, diktatura delavskih razredov, uničenje razrednega sistema socijalnega človeškega ustroja In prehod h komunističnemu gospodarstvu vsega življenja na zemlji.
Tako bo svetovna komunistična revolucija, ki jo širi ruski proletarec z rdečim praporjem v roki in s krvavo bakljo, morda kmalu upepelila buržuazno Poljsko! In za poljskimi sovjeti vstanejo nemški, azi-jatski, Indijski, ki bodo združeni s francoskimi delavci razobesili rdeči prapor v pariškem Versaillesu in proglasili na grobeh brezmočne buržuazije in razvalinah starega reda krivic, nasilja in zla novo dobo, dobo skupnega dela, življenja, ljubezni. Prerokovanje velikega Marksa se uresničuje in se bo končno udejstvilo, skoro bo zedinil njegov veliki klic: »Proletarci vseh dežel, združite se!« ljudstva vsega sveta v bratski svobodi.
Proletarec Slovenije, ne spi, zavedaj se, v kaki veliki dobi živiš in ta misel naj te spremlja povsod in vsikdar, da ti ne bo očitala vest, da nisi solidarno z milijoni svojih sodrugov pomagal pri gradbi ndvega svetal
Napredovanje rdeče armade. Sovjetska ' Rusija hoče skleniti s Poljsko mir in ne samo premirje. Zato se je poljska delegacija vrnila iz Barauovičev v Varšavo po nova navodila. Boj) se nadaljujejo na celi črti. Ruske čete so sl Izsilile prehod čez Bug v širini 100 vrst ln prodirajo koncentrično proti Varšavi. Poljaki se umikajo brez prave discipline. Varšava se smatra kot izgubljena. Vlada, tuji diplomatje in buržuji se selijo v Krakov. Kamor pride ruska vojska, se povsod snujejo poljski delavski, kmečki in vojaški sovjeti. Tudi v delu dežele, ki jo drži še v rokah poljska buržoazije, se opaža močno revolucijonarno komunistično gibanje. Čas sovjetske Poljske je na vidiku.
Slran 2.
R d • {I Prapor
it. 20-
Zagorje.
Zagorje ob Savi, verdunska trdnjava g. Mihe Čobala, je doživela minulo nedeljo svoj zgodovinski dan. Zagorje je doživelo v nedeljo proletarski shod, kakoršnega mogoče še nikoli, in na tem shodu se je jasno pokazalo, koliko zvestih šteje še Mihatova garda. Veliki Kino-salon je bil poln do zadnjega kotička, tako da je moralo znatno število naših sodrugov ostati pred vratmi na prostem. Na ta javni shod so prihiteli tudi sodrugi iz Trbovelj in iz Hrastnika in tako lahko rečemo, da je poslušal naše govornike ves trboveljski premogovni revir.
Za predsednika shoda je bil predlagan sodr. Mlakar. Na vprašanje, kdo je za to, je obširna dvorana spontano in soglasno zagrmela : vsi 1 In na vprašanje, kdo je proti, se ni oglasil nihče.
Sodr. Mlakar poda nato besedo prvemu poročevalcu, sodr. Gustinčiču.
Sodr. Gustinčič pravi, da se v zadnjem času pri naših nasprotnikih, na široko govori in piše, da so se vrste našega proletariata razbile in razcepile. To razcepitev da smo povzročili mi komunisti. Vsled tega da bi utegnila nastati dezorientacija v naši delavski armadi in zato, da treba, da se o tej stvari na tem shodu porazgovorimo.
Karakteristika sodobnega socialističnega gibanja — pravi sodr. Gustinčič — je, da je prišlo po vsem širokem svetu v vseh socialističnih strankah vseh narodov do cepitve delavskih vrst. Ako pa je to tako, potem ni to goli slučaj, ni to zla volja kakega posameznega človeka, ni to specialiteta slovenskega gibanja, ampak vzrok je globokejše narave in ta vzrok se izplača poiskati ter analizirati.
Ta vzrok tiči v modernem razvoju kapitalističnega gospodarstva, v gospodarskih razmerah, ki so nastale po zločinski kapitalistični svetovni vojni in v sedanjem načinu zasužnjevanja delavskih in kmetskih mas po zapadnem imperialističnem kapitalizmu.
Sodrug Gustinčič naslika najprej razvoj kapitalizma od fevdalne dobe pa do danes in pokaže, kako se je način boja delavstva vedno izpreminjal, kakor so se izpreminjale oblike kapitalističnega izkoriščevanja, kakor se je izpreminjaio gospodarstvo buržoazije, pa zato da sili tudi današnje stanje kapitalističnega gospodarstva proletariat v nov način borbe s kapitalizmom. V prejšnji, mirni dobi razvoja kapitalizma se je borila delavska blagajna proti podjetniški blagajni. Sedaj pa je stopil kapitalizem v svojo revolucionarno fazo, ki bo tudi poslednja, ker v njegovi produkciji vlada anarhija, v njegovem finančnem gospodarstvu polom in zato nastopa proti proletariatu z vso brezobzirnostjo in vso krutostjo. To sili proletariat v revolucijo proti kapitalizmu in zato njegove blagajne danes niso zadostno bojno sredstvo. Boj se bo odločil na političnem polju. Proletariat vsega sveta mora iztrgati kapitalizmu vso državno oblast iz rok in spraviti red v produkcijo in razdeljevanje. Da se vzdrži kapitalizem na površju, se mora posluževati diktature. Danes imamo v vseh kapitalističnih državah diktaturo buržoazije in komunistom je	jasno,	da se	da	ta diktatura buržoazije izpodbiti	samo	z	diktaturo
proletariata. Voliti	imamo	torej med	diktaturo
proletariata in pa diktaturo buržoazije.
Komunisti so v pravem času uvideli ta položaj in zato so napeli vse moči, da strnejo vse proletarske vrste v eno samo falango, ker proti proletariatu se bojuje svetovni kapitalizem združeno in zato mora najti v tem boju tudi eno samo fronto proletariata. Socialni patriotje pa hočejo obnoviti nacionalne države in podpirajo buržoazijo v njeni koncentraciji. Komunisti hočejo buržoazijo oslabiti, socialni patriotje pa ojačati. To sta dve popolnoma nasprotni smeri in zato je moralo priti do razkola med njima.	/
Med tema dvema smerima je imel izbirati tudi proletariat v Sloveniji — in on je izbral. Izbrali ste tudi vi, o tem mi jasno priča današnji shod. (Burno pritrjevanje).
Mi torej nismo šli za tem, da vrste našega proletariata razcepimo, nego da jih strnemo v močne falange. Komunistične organizacije v Sloveniji so danes močnejše, kakor so bile prej enotne socialnodemokratične. Na vukovarskem kongresu pa smo ujedinili naš proletariat tudi še z ostalim proletariatom Jugoslavije, čemur so naši socialni patriotje vedno tako odločno nasprotovali. Ujedimli smo ga v Balkanski Komunistični Federaciji, t. j. z bolgarskim, grškim in romunskim proletariatom. In zedinili smo ga končno v III. Internacionali, katere član je KSJ, z vsem svetovnim proletariatom. (Burno ploskanje).
Naše delo je torej zedinjevalno in ne razkolniško. Razkolniško pa je delo naših
socialnih izdajalcev. Oni ne samo, da niso hoteli zediniti našega proletariata z ostalim jugoslovanskim, nego oni so tudi uničili naše domače organizacije. Evo dokaz! Kakor sem poučen po vas samih, je v Zagorju okrog 1500 rudarjev; v Mihatovo krajevno strokovno organizacijo pa jih Jješko še plačuje 50. Vaša podružnica »Svobode« je štela prej čez 500 članov, danes pa, kakor mi pripovedujete, jih ima teško še 20. To je ustvaril Miha s svojim absolutističnim postopanjem, s svojim terorjem. Taka je slika skoro vseh drugih rudarskih organizacij in ti ljudje se še drznejo očitati nam razkoiništvo. (Glasovi zgražanja).
Ne, sodrugi, mi vas moramo zopet orga-nizovati! Ne gre, da živite danes tako divje življenje, ker to je v kvar celokupnemu svetovnemu proletariatu. Jaz vas tu poživljam, da se takoj strnete zopet v novo strokovno organizacijo, pa naj potem Miha vpije o razcepu, kolikor mu drago! (Odobravanje).
To so naše ideje in naši cilji in kako nas kritikujejo naši socialni patriotje? Zmerjajo nas z mladiči, smrkavci in zločinci. Kradejo nam čast z obrekovanji in denunciacijami. Sodrugi, to jih označuje: ako nimajo drugih argumentov, ti naši ideji ne bodo škodovali. Komunizem ne visi na tej ali oni osebi, ampak on temelji v gospodarskih razmerah.
Pravijo, da je treba proletariat najprej odgojiti za proletarsko državo. Da! Toda, na ministrskih in poverjeniških stolcih se ne vzgaja proletariata. Na predavanjih in v masah pa te gospode mi ne vidimo. (Burno pritrjevanje).
Naj končam torej, dragi sodrugi! Naši sovražniki kritizirajo danes naše delo. Mi jim sporočamo, da naj potrpe do drugega kongresa, pa bodo tedaj kritizirali! To kličemo tudi onim žalostnim centrumašem, ki so se pomotoma bili odločili od socialnih patriotov in se sedaj zedinjujejo s Toneti in Mihati. Za sedaj smo srečno prispeli v 111. Internacionalo in si tako ustvarili temelj za novo delo. In zato: živela 111. Internacionala 1 (Burno ploskanje).
Nato je podal sodr. Mlakar besedo drugemu poročevalcu, sodr. Makucu.
Sodr. Makuc je opisoval v ogorčenih besedah delo Mihatove »Unije«. Njena uloga v delavskih vprašanjih je žalostna. Podraženje premoga gre tiho mimo nje. Ona ve, da bo Trboveljska družba profilirala pri tem podra-ženju na stotine miljonov, od katerih ne bo imelo delavstvo prav nič, toda Čobal se ne zgane. Rudarska stanovanja so pravi kulturni škandal, ali kaj to Mihata briga! V eni majhni sobici od 16—18 m* stanuje, kuha in spi po 7—8 oseb, toda »Unija« molči o tem ko grob. Rudar rije pod zemljo kakor krt, dela kakor črna živina in se uničuje, v stanovanjih pa ga uničujejo kužni bacili in nezdrav, smrdljiv zrak. Zato pa nas taka »Unija«, v kateri nima rudar nikake opore, prav- nič več ne briga. Zagorski rudarji se morajo na novo organizirati in združiti z ostalimi rudarskimi strokovnimi organizacijami. S to reorganizacijo se mora takoj pričeti. (Burno pritrjevanje).
Naši socialni patriotje nas znajo samo zasramovati in obrekavati. Oni nas pomagajo preganjati. Rudarji naj se samo spomnijo, kako je nastopil Prepeluh po tragediji na Zalqški cesti ter proti železničarski organizaciji.
Država nam hoče odvzeti pravico štrajka, toda Unija se za to ne zmeni; ona je tiho in se molče solidarizira z našo buržoazijo. »Delavec« bi moral biti strokoven list, ki bi moral neprestano pisati o razmerah rudarjev, ki so naša največja masa industrijskega delavstva. Toda ta »Delavec« je čisto navadna Pratika in delavstvo nima nikake koristi od njega.
S pozivom, da se zagorski rudarji v velikem številu udeleže veselice za žrtve Zaloške ceste, ki se vrši v nedeljo, 8. t m. v Ljubljani je sodr. Makuc sklenil svoj navduševalni govor.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Solidarnost nemških delavcev In angleških vojakov. (Berlin 31. VII.) Oddelek angleških vojakov, ki bi moral izkrcati v Danzigu ladjo municije in vojnega materijala za Poljsko, se je odrekel temu delu in so jih zaprli.
Češko delavstvo za sovjetsko Rusijo.
(Praga). Tukaj je bila velika manifestacija socijaldemokratičnega delavstva proti vojnim nameram antante in za mir s sovjetsko Rusijo. Delavstvo je enodušno v tem, da uporabi vsa sredstva, ki so mu na razpolago, da Čehoslovaška izpolni svojo dolžnost in osigura stvar socijalizma. V rezoluciji odločno poziva vlado, da stopi brez obzira r^a antanto v prijateljske odnošaje z rusko sovjetsko republiko.
»Narodna politika« se pritožuje, ker se 1. septembra vršijo velika zborovanja socijalistične omladine proti militarizmu in predstoječim naborom.
Rusko-flnska pogajanja za mir. (Moskva) Ruska mirovna delegacija je prispela 27. julija v Dorpat, da nadaljuje mirovna pogajanja s Finsko.
Socljaldemokratičnl protirevolucijo -narcl. Petrograjska »Pravda« razkrinkava podlo ulogo, ki jo igra v WrangIovi pustolovščini gruzinska socijaldemokratična vlada. Dokazuje, da je v prvi vrsti ta lažisocijalis-tična vlada omogočila, da pustolovec \Vrangel poveča svojo armado in preide v ofenzivo proti sovjetski armadi. Iznaša pogodbo, ki so jo gruzinski socijaldemokratje sklenili s belogardističnim generalom Wranglom proti sovjetski Rusiji. Seveda je ta podli načrt propadel.
Krvoželjnost poljskega plemstva. Varšavski dnevnik »Rzecs pospolitu« katere glavni urednik je Paderevvski, piše: Poljski delavski razred je top in izdajalski, on sodeluje s sovražnikom. Treba bo gaziti skozi morje delavske/krvi.
Rusko žito za Italijo. (Moskva). Italijanske ladje, ki so pripeljale v Odeso ruske ujetnike, se bodo vrnile v Italijo z 10.000 tonami ruske pšenice.
Delavsko gibanje v Romuniji. (Bukarešta). Štrajk poštnega osobja se nadaljuje. Službo opravlja vojaštvo. Tudi stavka tramvajskega osobja še ni končana. Železničarski štrajk traja že neprestano 5 tednov. Viada si pomaga z sredstvi belega terorja (znak propadanja buržoazije). Mnogo sodrugov leži po ječah. Tudi med kmeti vre, ker vlada ne more izpeljati obljubljene agrarne reforme. Celo politično ozračje je zadušljivo in Romunija se nahaja pred važnimi dogodki.
Ustanovitev komunistične stranke v Turčiji. Turški vojni ujetniki, ki so se pred kratkem vrnili iz Rusije, so ustanovili komunistično stranko, katere osrednji odbor posluje v Carigradu, ima pa zveze s celo azijatsko Turčijo.
Vojaške demonstracije v Belgiji. V
Bruselju so dne 29. julija priredili vojaki, vračajoči se iz fronte, poulične demonstracije, predrli so policijski kordon in vdrli v parlament.
Kongres druge Internacionale. 31. julija se je otvoril v Ženevi v Švici kongres druge internacijonale (socijalpatrijotične). Precejšni kopici socijalistično - kapitalističnih ministrov so dali njihovi 'kralji in predsedniki dopust od važnih državnih zadev, da so se mogli podati na socijalpatrijotični kongres. Angleški delegat Shaw je bil izvoljen za predsednika. Ta je držal dolg govor in je izrazil svoje veselje, da more pozdraviti svoje somišljenike. Francoski delegat, ki zastopa francoskega ministrskega predsednika, je opozarjal na to, da so Francozje velik narod, in je hotel dognati, kdo je kriv svetovni vojni. Mis Snow-den, aristokratična dama angleških socijalistov je naznanila, da bo govorila o Rusiji. Na koncu je vzkliknil predsednik: »Živela gostoljubna Švica!«
Dopisi.
delavske interese. Da, socijal- patrijotje so veliko delali — toda delali za kapitaliste. Kdo od njih more tajiti, da so oni : 1. Sklenili zavezo s klerikalno in demokratsko stranko, torej z zastopniki reakcije in kapitalizma. 2. Da so glasovali za miljardne vojne kredite in nosijo soodgovornost za vse zločine, ki jih dela buržoazija nad delavnim ljudstvom. 3. Da so, ko so sedeli v vladi, vzeli iz žepov revnega ljudstva pri kolekovanju kron 20 odstotkov od krvavo zasluženih prihrankov. 4. Da so štrajkujočim rudarjem, ki so zahtevali priboljše, pošiljali bajonete. 5. Da so v svojih strokovnih organizacijah vedno zastopali interese podjetnikov. Jasen dokaz za to, da so rudarske mezde na Slovenskem, kjer so živila najdražja, skoraj za 100—200 odstotkov nižje, kakor v rudnikih, kjer vodijo strokovne rudarske organizacije komunisti. Dela govorijo boljše nego vse fraze socijal- patrijotov. Proti temu puhlemu hvalisanju socijalpatri-jotov je večina zbranega delavstva ogorčeno protestirala.
Domače.
Zagorje. Tudi pri nas v tovarni za steklo se nam dan za dnem razmere slabšajo. Veliko vlogo v tem igra naš oskrbnik g. Engelbert Micilovšek. Ta gospod, ki je nestrokovnjak v naši stroki, je skrajno neprijazen z delavci vseh vrst. Če se pride k njemu v pisarno s kako prošnjo ali pritožbo, govori neprijazno in neolikano z ljudmi, a vselej in v vsakem slučaju v škodo samo delavcu s konečno pripombo: »Vi ste leni, nečete delati«, akoravno je nastala škoda akordnega dela radi slabega materijala, ki ga imamo sedaj. Škodo mora trpeti vedno delavec brez svoje krivde, akoravno je dogovorjeno s strani podjetnika tovarne, da se taka škoda od podjetja do gotove mere povrne. In ta gospod je to deloma že odpravil. Tudi izplačila so vedno v neredu. Če zaupniki pridejo v pisarno k temu gospodu in zahtevajo, naj se izplačila pravilno in v pravem času izplačajo, je njegov odgovor: »Samo Vi zaupniki to zahtevate in ljudi hujskate, delavstvo pa tega ne zahteva«, kar gotovo ne odgovarja resrfici. Za enkrat dosti! Ako se razmere v najkrajšem času ne predrugačijo, drugič Še kaj več.
Več steklarjev.
Šoštanj. V nedeljo so sklicali pri nas socijal- patrijotje shod. Neki njihov voditelj je skušal delavcem dokazati, da je 8 urni delavnik napravil gospod Kristan. Razume se, da je navzoče delavstvo razburjeno protestiralo, da se pripisuje zasluge delavstva in delavskih organizacij puhlim voditeljem, ki so neštetokrat stvarno, na delu, izdajali
8 urni delavnik hočejo vkrasti gospodje obrtniki iz Slovenije, Hrvatske in Slavonije, ki so se zbrali pred kratkim v Borovljah. Sklenili so resolucijo, kjer stoji tudi to-le: Zahtevamo, da se nemudoma odpravi na-redba o 8 urnem delavniku za male in srednje obrti in podjetja, ker je ta naredba v očividno pogubo vsega obrtniškega stanu in v veliko škodo naši državi, katera mora zahtevati le delo in delo vseh, posebno obrtnih slojev brez omejitve časa, ker le v neumornem delu je spas države in državljanov. Protestiramo proti kazenskemu zasledovanju malih in srednjih obrti zaradi prekoračenja 8 urnega delovnega časa in zahtevamo revizijo vseh tozadevnih kazenskih aktov, vse obrtnike pa poživljamo, da se zoper vsak takšen odlok pritožijo do ministrstva za socijalno politiko. — Tem gospodom povemo to-le: 8 ur dela na dan je največ, kar more prenesti človek, če si noče popolnoma uničiti zdravja. Mi vas razumemo, zakaj hočete vpreči delavno ljudstvo v suženjski jarem. Bodite pa prepričani, da vam bo to spodletelo. Nesposobni ste urediti narodno gospodarstvo. To bo naloga samih delavcev in kmetov, ko vzamejo vajeti v roke. Ti gospodje obrtniki so obenem poslali, uda-nostno brzojavko v Beograd!
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani objavlja z ozirom na svoječasno na tem mestu objavljeno obvestilo o preložitvi roka za predložitev preračunov za I. polletje 1920, da se po naročilu ministrstva za socijalno politiko z dne 24. julija 1920 št. 8419 podaljšuje vnovič rok za predložitev preračunov za I. polletje 1920 radi predstoječe novele na nedoločen čas. Do izrecnega poziva od strani podpisanega zavoda se torej preračuni za I. polletje 1920 nimajo predložiti. Zamudne obresti se ne bodo računale radi te zakasnitve.
Poltedenski pregled.
Radičeva obsodba. Zagrebško sodišče je dne 4. avg. obsodilo predsednika hrvaške kmečke stranke Stjepana Radiča na dve in pol leti ječe, poostrene s postom vsakega 1. decembra. Kot vzrok tej težki kazni navajajo sodniki, da je Radič hotel osnovati samostojno hrvaško kmečko republiko. Drugi pa pravijo, da je bilo treba zapreti Radiča za to, da ne bi mogel nastopiti pri volitvah, ker ima namreč mož precej pristašev. Državni pravdnik se proti tej obsodbi seveda ni pritožil. Zagrebški buržuji so navdušeni.
Okoli vladnih stolcev. Kronična bel-grajska bolezen »ministrska kriza« se še ni polegla. Radikalci in klerikalci še vedno zahtevajo, da zemlja ostane veleposestnikom, dočim jo hočejo demokratje podariti svojim bankam. Zdravnik g. Pašič še ni prišel iz Francije, da izreče salomonsko sodbo: vsakemu polovico! Zaenkrat so se bosanski kmetje čvrsto vgezdili na tej zemlji in so mnenja, da so bolj pripravni za njeno obdelovanje kot pa banke in veleposestniki.
Koroški »plebiscit.« Demarkacijska črta na Koroškem je odpravljena in ni odpravljena. Vsak jo lahko prekorači, ki je všeč avstrijskim, oziroma jugoslovanskim oblastem. -
Francoska republika. Gospod predsednik francoske republike Deschanel, ki je pred meseci padel iz predsedniškega vlaka v sami nočni srajci, se je pri tem tako nesrečno prevrnil, da revež ni več sposoben za krmarja francoske meščanske republike. Na njegovo mesto pride menda bivši socijalpatrijot Mille-rand, ki bo postavil za svojega velikega vezirja gospoda Poincarča, znanega nemco- in rusožrea.
Albanija. Potem ko so Albanci pognali italijansko armado iz Albanije, je italijanski zunanji minister podpisal kos papirja, kjer potrjuje albanski (tiranski) vladi, da »odstopa« Albanijo Albancem.
Kronce in njihova vrednost. Vrednost kron zopet naglo pada v primeri s franki. Sedaj prihaja zlata doba za banke in njihove tekmece verižnike, ki so si poslednji mesec nakupili tuje valute.
Komunistični katekizem.
Kaj je fevdalizem?
Fevdalizem je družabni sistem srednjega veka, ko je imelo vso politično in gospodarsko oblast v rokah plemstvo in višja duhovščina, t. j. kralji, knezi, grofi, graščaki, papeži in škofje. V poljedelstvu je vladal sistem tiake, v obrtništvu pa cehovski sistem. Buržuazije v današnjem smislu takrat še ni bilo, temveč se je iz meščanskih slojev razvila polagoma šele v času propadanja fevdalne dobe.
Kaj je kapitalizem?
Kapitalizem je družabni sistem, ki je zavladal po propadu fevdalizma. Vso politično in gospodarsko oblast je dobila potom revolucionarnega boja s fevdalizmom bur-žuazija t. j. veleposestniki, bankirji, fabrikantje in veletrgovci. Buržuazni razred jemlje na skrit način potom zemljiške rente, davkov, carine, nadvrednosti v proizvajanju in obrestnega kapitala največji del plodov delavnemu ijudstvu in tako na malo zvitejši način izkorišča, pokori in zatira ogromno večino naroda.
Kaj je komunizem:
Komunizem je tak družabni sistem, kjer bo veljalo načelo: vsak dela po svojih sposobnostih in uživa po svojih potrebah. Razredi se odpravijo. Vsako izkoriščanje postane nemogoče. Vsa orodja proizvajanja — zemlja, rudniki, fabrike, kakor tudi sredstva prometa in trgovine postanejo lastnina cele družbe.
Kaj |e družabna zgodovina?
Družabna zgodovina je neprestani razredni boj. Svobodni in sužnji, graščaki in tlačani, mojstri in pomočniki, buržuazija in proletarijat se neprestano borijo včasih skrito včasih odkrito za obstanek. Zgodovina nas uči, da so po težkih bojih zmagali sužnji, da so tlačani premagali graščake in da je v sedanjem času proletarijat — delavec in revni kmet — v enem delu sveta, v Rusiji, že premagal buržuazijo in ni za gorami tisti čas, ko bo svetovna buržuazija ravno tako uničena, kot so bili uničeni patriciji, plemstvo in graščaki.
Kaj je buržuazija:
Buržuazija je družabni red, ki ima v rokah vsa glavna orodja proizvajanja, fabrike, rudnike, kakor tudi vsa sredstva prometa, železnice, ladje, avtomobile i. t. d., pa tudi sredstva za izmenjavanje — kakor banke, veletrgovine i. dr. Buržuazija je torej razred podjetnikov in delodajalcev.
Popravek. »Rdeči prapor« je objavil v štev. 14. z dne 17. julija t. I. notico »Socijalpatrijotje in 8 urni delavnik.« V smislu § 19. tiskovnega zakona Vas prosim, da objavite naslednji popravek: Ni res,
da je »Na zadnjem občnem zboru obrtnega društva g. Kordelič kot odbornik protestna! proti 8urnemu delavniku in dejal, da bi se bil: morali delodajalci temu zoperstaviti; ni res, da se je % : ordelič s tozadevno resolucijo strinjal in jo tudi sam predlagal.« Res ji le, da seru podpisani Kordelič pojasnjeval, kako je prišlo do Samega delavnika in sem se izrekel proti resoluciji, ki protestira proti osemurnemu delavniku.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1920.
Karl Kordelič.
O. u. Sodrug, ki nam je izročil zgoraj omenjeni članek, predlaga g. Kordeliču, da se objavi zapisnik te seje, v kolikor se nanaša na g. Kor-deliča. Le na ta način se bo dognala resnica.
Vabilo na naroibo
»Rdečega Praporja".
Sodrugi, sodružicel Vprašajte se, ali ste že naročeni na
»Rdeči Prapor1*,
glasilo Komunistične Stranke Jugoslavije.
■■MM
| Izhaja po dvakrat na taden. I ■ Stane mesefoe osem kron. ■ Poštne poloinlce na razpolago. ■■■■■■
Uprava v Ljubljani, Krekov trg 10.
:kh
Vsled pomanjkanja prostora je moralo izostati več dopisov. Konec Radekovega podlistka prinesemo prihodnjič. Uredništvo.
Izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. ~ Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. - Odgovorni urednik Rajko Osterc. - Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.