GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.


Entered >9 Becond-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju Je moč!
LETO—YEAR V.
CHICAGO» ILL., 30. AUGUST (AVGUSTA) 1912.
"Glasilo” izhaja raniti
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osmo tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Oanadi in stari domovini.
Čeme za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrwfcs 8 centov.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma »e ne sprejemajo.
ŠTEV.—NUMBER 32.
Demagogstvo v Wash-ingtonu.
Ljudje, ki imajo zdravo človeško 'lamet, so že zdavnej prišli do zaključka, da je boj, kakeršnega bijejo tukajšni merodajni faktorji proti trustom, navaden švindel — metanje peska ljudstvu v oči.
Današnja družba je zgrajena na priznanju privatne lastnine. Ta privatna lastnina ne prizna le privatno last orodja za proizvodnjo, surovin, rudnin, prometnih sred štev, sploh vseh sredstev, ki so za življenje skrajno potrebna. Tak gospodarski sistem stremi po popolni dovršenosti. Zategadelj jer posledica razvoja, ako se bcgatst-vo osredotočuje čimdalje bolj v ro k ah majhne skupine kapitalistov in se ta skupina neizreeno bogatih vedno bolj krči. Z osredotočenjem kapitala se pa zaeno vrši tudi potrustjanjenje industrije, zadnji čas v Tex. in.Zapadu tudi poljedelstva. Kapitalisti so prišli do spoznanja: kolikor večji je združen kapital v eni stroki industrije ali v eni industriji ali več sodobnih industrij, tolikor večja je tudi njih moč.
Trusti so* torej naravna posledica. današnjih gospodarskih .razmer. Neumnost je, če kdo posameznemu človeku pripisuje očetovstvo trustov. Trusti so nastali, ker je to zahteval kapitalistični gospodarski razvoj in so bile zanje gospodarske razmere zrele. S trusti so se rodili tudi njih dozdevni izrodki. Mi pravimo dozdevni izrodki, ker so trusti že sami na sebi izrodek. Kar je pa že izrodek, ne more druzega roditi kot le izrodke; v celoti je pa vse skupaj izrodek. To smo morali po' vedati, ker nekateri vplivni državniki trdijo, da imamo slabe in dobre trusfe, truste z izrodki in brez njih, da je treba izrodke odpraviti in trusti bodo postali ob-čekoristni za ljudstvo. Izrodki izrodka se pa ne dajo odstraniti, ako ne odstranimo izrodka s korenino, da ne more sesati zase hrane in roditi druzih izrodkov. Kdor hoče odstraniti truste se mora sprijazniti z resnico, da je treba najprvo odpraviti privatno last proizvajalnih, prometnih in razdelivnih sredstev.
Druga .sredstva so popolnoma brezmočna napram trustom. Z drugimi sredstvi se ne more niti ostrašti trustjanov, jše manj pa škoditi trustom. To vedo tudi ljudje, ki nastopajo proti trustom s sodišči, da bi potolažili ljudstvo. Raditega imenujemo tak nastop proti trustom navaden švindel. Da se nismo zmotili v izrazu, potrdijo dejstva. Razdraženi trusti vspevajo še boljše kot pred razdružitvijo. Dobiček trustjanov se množi, delnice delov razdraženih trustov imajo čimdalje večjo vrednost.
Vzlic tej pribiti resnici pa demagogi v Washington;! prihajajo vedno z novimi tožbami za razdru-ženje trustov. Komaj je ena tožba končana, ki je končala klaverno za vlado, prihajajo že z drago proti trustom, ki se slednjič završi kot prva — s porazom za vlado.
Demagogi v Washington!! dobro vedo, da vsi današnji zakoni branijo truste in je blaznost, kdor bi hotel z zakoni priti tru-stom do živega. Ta boj proti tru-stom ne prihaja iz srca. marveč se demagogi le pulijo za naklonjenost. Za to smo popolnoma opravičeni izreči, da mečejo ljudstvu pesek v oči.
Truste je lahko uničiti, ako se odpravi kapitalistični gospodarski red. in trusti postanejo1 splošna ljudska last. Tega pa demago-ig v Wasliingtonu nočejo, ker nočejo škoditi trustom in je boj proti trustom zanje reklamno sredstvo s pomočjo katerega se držijo v sedlu.
Ameriške vesti.
=.= v Washingtonu si profesio-nolni buržoazni političarji belijo svoje ‘‘učene” glavice, ali bi bilo bolje zanje, da bi volili predsednika za dobo šestih let ali le za štiri leta in dva termina. Za ljudstvo je sicer vseeno ali je Janez ali Janezek predsednik, dokler je dovoljeno peščici oderuhov sku-biti ljudstvo.
* V Buffalu, N. Y., je državna komisija za nadzorovanje tovarn z ozirom na žensko delo odkrila gorostasne razmere. Komisija je pregledala 50 tovarn v Utici in Buffalu in dognala, da ženske delajo po 19 do 20 ur dnevno. Po 109 ur v tednu delajo v tovarnah za konzerve. Mnogo žensk dela skozi vso noč, mejtem pa možje opravljajo otroke. Stanovanjske razmere žensk, ki spravljajo sadež v škatlje, so strašne. Komisija j.e našla osem mnogoštevilnih družin, ki so stanovale v eni majhni bajti. V nekem slučaju je spalo šest odrašenih deklet v eni postelji.
Ej, vi hinavci, patentirani varuhi morale! Kdo razdira družinsko življenje in koplje grob morali? — Mar ne kapitalizem?! — Ej, govorite!
Naobratno pa smejo aretirati vsakega potnika, ki je grešil proti zakonom, ako je parnik ali ladja tri milje od obrežja.
* Po dolgotrajni preiskavi so veleporotniki v New Yorku obtožili lajtnanta Beckerja in njegove tovariše, da so umorili Rosentha-la, profesionalnega igralca za denar. Obtoženci imajo zaslombo pri buržoaznih političarjih kakor pri najvišjih lopovih. Zato še tudi ni gotovo, da bodo morali za zvr-šen zločin delati pokoro.
* V Melenu, Wis. so ulomili vitezi svedra v poštno poslopje in odnesli 500 dolarjev. Po zvršenem zločinu so izginili tatovi in niso naznanili šerifu svoje ádrese.
* Perkins, večkratni milijonar
in finančnik pravi, da se ne sme kar nakrat zgrabiti trustov, ker počasna pot vodi tudi do cilja. Častiti finančnik je trustjan, zato meni, da bi se z uničenjem trustov počakalo, dokler ne umrje. Zanj in drage trastjane je nasvet razumljiv, ne more ga pa razumeti ameriško ljudstvo, katerega odirajo trusti.
V Providence, Rhode Island, je policija poskusila svojo srečo, da bi soc. govornikom na ulici zamašila usta in bi ljudstvo ne izvedelo pravih vzrokov o današnji bedi. Policija je naletela slabo. Govornik Hurst je “gospode” v policajski uniformi oštel, pa podučil tako temeljito, da so pobrali šila in kopita ,in niso izvršili nobene aretacije.
* Železniški moloh nikdar ne praznuje in v interesu mastnih di vidend zahteva vedno nove žrtve. Pri Osage City, Kans., je skočil vlak raz tir. Dva potnika sta ranjena težko in bodeta radi zadob-ljenih poškodb najbrž umrla, večje število je pa lahko ranjenih.
Pri Cumberlandu, Md., je isti dan skočil tudi vlak raz tir z razločkom, da so bile tri ženske takoj mrtve, četrta je pa umirala, ko so jo odnesli v bolnico.
Vzlic ponavljajočih železniških nezgod se pa naši zakonodajalci ne ganejo, da bi te vrste morijam napravili konec.
* Ameriška delavska zveza v Chicagi je odredila, da se preiščejo razmere v Stegerju.
Ondotna tovarna ponuja svojim delavcem hiše na “ prodaj'”. Kupec pa ne sme zanesti lastninsko pravo v zemljiščno knjigo. Kedar izgubi delo, izgubi tudi pravico do hiše. V resnici je ves Steger lastnina tovarne.
* V Kaliforniji bodo prihodnji mesec justificirali sedem obsojencev. Obsojenci so morali čakati tako dolgo na zvršitev smrtne obsodbe, ker so v državi glasovali za odpravo smrine kazni. Zakonska predloga ni dobila potrebne večine, zategadelj morajo obsojenci na morišče.
* Prohibicionisti so odkrili novo sredstvo za odpravo draginje. Eugene Chaffin, predsedniški kandidat omenjene strančice, pravi: “Ako bi bila prohibicija upeljana vsepovsod v Zdr. državah, tedaj bi bil farmar prisiljen krmiti svojo živino z žitom, mesto da se spremeni v pivo in žganje. Earmar bi redil velike črede živine in meso bi bilo po ceni.”
Iz govora gospoda Chaffina je raz videti, da je njemu igračiča rešiti najtežje probleme, ki delajo izkušenim državnikom sive lase.
* Hiram Smith, poštni vslužbe-nec v New Yorku je tekom treh mesecev ukradel nad pet tisoč listov, ki so bili namenjeni v Evropo. Pisma, iz katerih si je Hiram Smith prisvojil nad tri tisoč dolarjev, so bila skoraj iz vseh krajev Zdr. držav.
Hiram Smith je dobivali tisoč dolarjev letne plače, ki pa ni zadostovala zanj. Čeke in slike je raztrgal in vrgel proč.
* V New Yorku so prijeli John A. Flaka. nekdanjega bančnega blagajnika, sodnika in cerkvenega moža “odlične dražbe” v Abi-lenu, Kans., ker je na potu v New York vzel -s seboj 60 tisoč dolarjev, ki niso bili njegova last. Zdaj bo vrnil v spremstvu šerifov na mesto njegovega “požrtvovalnega dela”.za svoj žep, da prejne plačilo, ki'ga je zaslužil.
* Senator Dixon je izjavil, da so voditelji volilnega boja v prilog Taftu podkupili večinoma vse inozemske časnike. V ta namen so poslali inozemskim časnikom dopise, v katerih hvalijo Tafta kot edinega odrešenika za Zdr. države, katere so podkupljeni časniki priobčili.
— Državno žganje na Ruskem.
L.	1911 je prodala ruska država 91,641.274 veder žganja (vedro je 12 litrov),, za 2,008.827 veder več kakor 1. 1910. Država je prejela za to množino žganja 782,-557.370 rubljev, za 20 miljonov več kakor leto poprej. Monopol na žganje je svoj čas upeljal minister Witte — z namenom, da omeji alkoholizem.
* Ko je parnik “Manschuria”
zapustil San Francisco in se oddaljil tri milje, od obrežja, je zvezni maršal Elliot aretiral tri znamenite trgovke s človeškim mesom, ki so bile na potu v Yoko-liamo. Parniku je iz luke sledil majhen vladni parnik, na katerega so prekrcali ženice, ki se pečajo z najbolj umazano trgovino, in jih odvedli nazaj v San Francisco, kjer pridejo pred sodišče.
Zvezni zakon se glasi, da Zdr. države nimajo jurisdikcijo nad potniki na suhem, kedar se na svojem potovanju dotaknejo kakšnega mesta v Zdr. državah.
*	Senator Penrose očita Rooseveltu, da se je leta 1904 prodal za 125 tisoč dolarjev trustu za olje.
*	Brzojavka iz New Yorka poroča, da je Josip G. Robin, nekdanji predsednik bankrotirane “Northern” banke in po lastni izpovedi slepar, “zaslužil” zadnje leto, katerega je prebil v ječi Tombs, s špekulacijami en miljon dolarjev. Predsednik bankrotirane banke je imel v ječi “privatno uradno” sobo. ki je bila opremljena s telefonom, brzojavom in pisalnim strojem.
Ali so že kedaj dovolili take ugodnosti kakšnemu delavcu v teči? Najbrž ne, ker smo pred zakonom vsi enaki!
* Zadnji teden je bil krompir na čikaškem trgu za trgovce-ko-misionarje (mešetarje na debelo) po 25c bušelj. Ljudstvo ga pa plačuje na drobno po 80c bušelj. Iz navedenega lahko vsakdo zaključi. kdo draži najpotrebnejša ljudska živila.
* Kongres ni potrdil mnogo uradnikov, predno je zaključil svoje zasedanje, katere je imenoval zadnje mesece Taft in radi katerih se je vnel hud boj. Potrdil ni nad šestdeset poštarjev. Potrjen ni bil Rihard E. Sloan sodnikom v Arizoni, katerega imenovanje so pobijali senatorji omen-iene države. Proti nominaciji Clintona W. Howarda sodnikom mesto ITanforda se je dvignil hud vihar. Nasprotniki Howarda so
* Morse, prejšni kralj ledu, katerega je pomilostil Taft radi slabega zdravja, ko je sedel v zvezni ječi radi zvršene sleparije, je u-stanovil morsko črto med New Yorkom in New Orleansom. Pro-s'tost--4je hitro	Mors e j O vrnila
zdravje. Že po nekaj mesecih je bil sposoben ustanoviti- parobrod-no podjetje, mejtem ko je v ječi ležal na “smrtni” postelji.
Ej vrana vrani ....
V Buffalu, N. Y. je končala deseturna stavka težakbv pri La-kawana in Lehigh Valley 'železnicah in Mutual Transit dražbe. Delavci so izvojevali boljše delovne razmere.
Odlomki iz zgodovine Zdr držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
Prvi je šel zdaj na pot Jernej Gosnold. Do te dobe so vse angleške, francoske in španske ladje najprvo plule do Kanarskih otokov, od tam do zapadne Indije, od koder so zopet obrnile svoje rivce proti severa ob ameriškem obrežjfu. Gosnold je .zapustil topot in v ravni črti preplul Atlantik. S svojo majhno ladjo je potreboval sedem tednov, da je preplul dva tisoč milj in priplul do obrežja sedanje države Maine. S seboj je imel tudi naseljence, ker je hotel vstanoviti naselbino. S svojimi odkritji je pričel pri rtu Elizabeta in priplul do rta Cod. Tukaj je kapitan šel z štirimi svojimi ljudmi na suho. Angleži so prvič stopili na suho v Novi Angliji. Kapitan je potem dvakrat križal rt Malabar, pustil je na desni Nantucket in priplul v zaliv Blizzard. Tu j« izbral najpri-pravnejši otok za naselbino, ki je imela zelo kratko življenje. Naložil je ladjo s sasafrasovimi koreninami, katerim so pripisovali veliko zdravilno moč. Vse je bilo zadovoljno, dokler ni napočil dan, ko je imela ladja odpluti proti domovini. Naseiniki ,so se zbali prezimiti v Ameriki in naprosili so Gosnolda, da jih vzame s seboj na Angleško. Gosnold jih je uslišal in konec je bilo tudi tej naselbini.
Gosnold in njegovi tovariši, vr-nivši se na Angleško, so pripovedovali lepo doneče pripovedke o novem svetu, kar je povzročilo, da so se pričeli pripravljati za novo ekspedicijo. Kmalu sta bili dve ladji pripravljeni, da zapusti-a Anglijo. Na ladje so naložili le tako blago, ki je prijalo Indijancem. V aprilu 1603, nekaj dni po smrti kraljice Elizabete, sta ladji pod poveljstvom Martina Pringa odpluli na široko morje in srečno dospeli v zaliv Penobscot. Po zelo kratkem križanju ob obrežju Maine .sta se ladji zasidrali pred sa-safraskim ozemlju, kjer so ju zopet naložili s koreninami. Po šest. mesečni odsotnosti sta se ladji zopet vrnili na Angleško.
Dve leti kasneje je odjadral Ju' rij Waymouth proti Ameriki. Zasidral se je pred otoki sv. Jurija. Od tukaj je odjadral po reki navzgor, opaž Jjoč veličastvenei, gozde visokih smrek in vitkih jelk. Pričel je vspešno tržiti z Indijanci in vzel nekatere s seboj na Angleško, ki- so se za. silo malo' naučili angleščine. To je bila zadnja pot angleških pomorščakov pred alc-tuelnim naseljevanjem 'Angležev v Ameriki.
V letu 1606 je kralj Jakob I. podpisal dva pooblastila za naseljevanje med štiri in trideseto in pet in štiriideseto severno širino. Prvo pooblastilo je dobila dražba plemičev in trgovcev, ki so bivali v Londonu; draga pooblastilo je dobila enaka dražba, ki se je organizirala v Plvmouthu. Prva se je imenovala Londonska dražba in je imela pravico do ozemlja med 34. in 38. pararelno širino; dragi je bilo ime “Plimutska družba” in njena lastnina se je raz-
izjavili, da je prijatelj Hanforda 'n bi uradoval kot Hanford, Zatolprostirala med 41. in 45. pararel-ie boljše, da ne postane sodnik, jno širino.
Potrjeni niso bili okrajni dr-i Londonsko družbo je organizi-žavni pravniki in mnogo colnin- ral Jernej Gosnold. Njegovi sode-skih uradnikov.	Mavci so bili Edvard Wingfield.
bogat trgovec, Robert Hunt, duhovnik in Ivan Smith, zelo nadarjen človek.
Prve naselbine teh dražb bi se morale ustanoviti na načelih samo vlade. Naseiniki so bili direktno pod vlado zbora, ki je sestal iz na-selnikov in katere je imenoval kralj. Dovolili so naselnikom in njih otrokom, da se smejo naziva-ti Angležem in braniti tudi pred napadi. Zaeno je bila tudi njih dolžnost, da domačine privedejo z lepim ravnanjem v naročje cerkve.
Takšna je bila misel kralja Jakoba o novi koloniji. Kar jim je dal na eni strani, jim je vzel na dragi. Amerika naj bi bila navidezno dežela svobode, obenem naj bi pa izpolnila tiranske želje kralja. Naseiniki naj bi bili njegovi osebni sužnji, obenem "a tudi odposlani tlačani družb. Najprvo so imeli zvršiti dolžnosti napram njemu, potem napram družbam, kar je ostalo, je bilo pa njih. Sa-moposebi se razume, da je kralj poskrbel za to, da naseiniki strogo vršijo naložene dolžnosti. Že za majhne prestopke je sledila smrtna kazen. Tako je izgledal patent ali pooblastilo za ljudi, ki so šli vstanovit naselbino v divjino. Ni bilo dosti, da. je naselnike čakalo v divjini mukotrpno življenje, združeno z raznimi nevarnostmi, marveč so jim naložili še mnogo trdih in jeklenih dolžnosti in za vsak prestopek, je pa prežala nanje smrtna kazen kot strašilo. Jakob je bil kralj in kralji se ne brigajo za ljudske želje, težnje in dobrobit, ampak gledajo zase in uravnavajo svoje posle tako, da nese njim, če tudi ljudstvo pri tem trpi najhujše gorje in bedo.
V mesecu avgustu 1606 je Plimutska dražba poslala svojo prvo ladjo v Ameriko. Ladja je komaj zvršila polovico pota, ko jo je zajela španska bojna ladja. V jeseni je dražba poslala zopet eno ladjo, ki je prezimila v Ameriki, spomladi se pa zopet vrnila na Angleško, da raznese slavospev o novem svetu. Vsled teh pripovedk je dražba spomladi leta 1607 odposlala'nad sto oseb v naselbino. Ko so naseiniki dospeli do ustja reke Kennebec, so pričeli graditi naselbino pod zelo ugodnimi okoliščinami. Zgradili so močne utrdbe, skladišče in nekaj hiš. Naselbini so dali ime Sv. Jurij. Po dovršenem delu so se ladje vrnile na Angleško in pustile v naselbini 45 oseb. Ali zima 1. 1607 do 08 je bila zopet ostra. Nekateri naseiniki so umrli gladu, drugi pa zmrznili. Požgali so skladišče in ko je spomladi nastopila gorko vreme, so pa zbežali na Angleško.
Londonska družba je imela z naseljevanjem boljšo srečo. Opremila je tri ladje pod noveljstvom Krištofa Newporta. Dne 9. decembra so imeli na ladjah sto in pet naselnikov, med katerimi sta bila Wingfield in Smith. Newport, boječ se zimskih viharjev je jadral po stari poti mimo Kanarskih otokov in je prijadral do Amerike še le v aprilu prihodnjega leta. Prvotno se je odločil, da se bo izkrcal v bližini otoka Roanoke. Vihar je pa zanesel ladje severno v zaliv Chesapeake. Ladje so plule od divnem južnem zalivskem obrežju in so slednjič obrnile svoje rivce v reko. katero so krstili na ime kralja. Pluli so po reki navzgor kakih 15 milj in se vsidrali pred polotokom, ki je bil v krasnem cvetju in zelenju. Že v mese cu maju so pričeli graditi Jame stown, najstarejšo angleško na selbino v Ameriki.
Da je naselbina vspela. ima naj več zaslug Šmit Ji. Vsi, ki so imeli kaj govoriti pri naselnikih so bili izvzemši Smitha nepraktični ljud je. Že na morju se je Smith vsem voditeljem ekspedicije zameril ker je črtil in se šalil iz njih kon vencialnega obnašanja in pogovo rov. Voditelji so bili hudo riteoča rani. ko so na visokem morju od prli zapečatena povelja in našli i njih, da je Smith imenovan sveto valcem nove naselbine. Ko so po stali naseiniki nemirni po brez vspešnem iskanju zlata in pota 1 Vzhodno Indijo, so bili plemeniti gospodje veseli, da jim je prepro sti Smith pomagal iz zadrege.
Zgradili so močno utrdbo in ne kaj Nkoč. Prevdarni -Smith je pa pričel trgovino z domhčini in na-
kupil toliko koruze, da so bili naseiniki z hrano dobro preskrbljeni in se jim ni bilo treba bati lakote. Mejtem je pa naraščalo nezadovoljstvo med naseiniki. Go-verper Winfield je podpiliaval naselnike, naj se vrnejo v Anglijo. Končno so ustrelili nekega svetovalca, v naselbini je zopet nastal mir in zmagala je trdna volja Smitha.
Ko je v začetku zime bila naselbina popolnoma umirjena,' se je Smith odločil, da preišče Chicka-hominv. Sprijaznid se je z bližnjimi indijanskimi rodovi in se podal na pot. Prodiral je previdno po reki navzgor, dokler ga niso nekoč zajeli od vseh strani Indijanci, ki so se odločili, da storijo konec njegovim nadaljnim odkritjem.
Kateri drugi človek bi našel smrt. Ali Smith si je znal pomagati tudi v tem nevarnem trenot-ku. Njegova tovariša so vbili na mestu, njega so pa odpeljali kot jetnika brata velikega glavarja Povhatana, ki ga je vjel. Zainteresiral je svoje zmagovalce s pogovori in svojim orodjem. Mejtem je pa imel oči in ušesa odprta, ušla mu ni nobena beseda, ki bi imela koristiti naselbini in njemu. Povhatan ga je sprejel v avdijen-ci in štiri dni kasneje ga je poslal pod varstvom štirih Indijancev in z veliko množino koruze v naselbino. Nikdar pa ne bomo izvedeli, kaj se je zgodilo tekom štirih dni. Verjeti moramo pripovedko, katero je po letih pripovedoval Smith in katere ni nikdo potrdil, ki se glasi zelo romantično.
Smith je pripovedoval, da je Povhaten odločil, da se mu s kolom izbijejo iz glave možgani in tako naredi konec angleški naselbini. Položiti je moral svojo glavo na kamen. Močan Indijanec je stal pripravljen, da ga s: težkim kolom trešči po glavi. Krogin-krog so pa stali Indijanci in čakali,' da se zvrši smrtna obsodba. Mejtem ko je Smith čakal na smrtni udarec, je nakrat prodrla krog Indijancev hčerka glavarja Povhatana imenom Pakahontas in se vrgla preko Smitha in ga zakri-s svojim telesom. Ako bi Indijanec udaril, tedaj bi najprvo moral vbiti njo. Ta čin indijanskega dekleta je po Smithovi pripovedki njemu rešil življenje, ker se ni hotela ločiti preje od njega, da ga je njen oče pomilostil.
Ko se je Smith vrnil z indijan-slkimi stražami, je prišel vprav ob pravem času, da niso naseiniki zbežali na ladjo in se vrnili na Angleško. Kmalu po tem dogodku so prišli novi naseiniki iz Anglije. Ali bili so večinoma sami nezadovoljneži, ljudje, ki so mislili, da v Ameriki leži zlato na tleh in da je človeku treba stegniti le roko, da pobere zaklade na tleh in se vrne kot imovit človek v domovino. Smith je nato zahteval, da naj mu dražba pošlje najmanj trideset tesarjev, vrtnarjev, kovačev, zidarjev, ribičev, sploh rokodelcev, ki so več vredni kot tisoč takih ljudi, kakeršnih mu je poslala do sedaj. Smith je govoril kot pravi pionir. Ali dražba je odgovorila, da naselbina še ni pokrila izdat-kvo, zategadelj je bo prepustila njeni usodi. Smith je na to sporočil, da se vnaselbini ne pobira denar po tleh. da je treba najprvo delati in z delom še le vstvariti bo-gatstvo.
Prihajali so novi naseiniki. Nekatere so pošiljale dražbe. Večinoma so pa prihajali vsi, da napravijo še večjo zmešnjavo v naselbini. Ali Smith je razumel, da je pravi človek na nravem mestu. Ker je londonska dražba zagrozila. da bo naselbino pustila na cedilu, je Smith dal sejati koruzo, tudi z Indijanci je sklenil ugodno pogodbo za dobavo živil. Komaj je minolo leto, odkar je Smith posta governer naselbine, že so imeli vsega dosti in naselbina ni potrebovala pomoči od zunaj.
Zdaj se je vrnil na Angleško in ni nikdar več obiskal Jamestow-na. V letu 1614 je zopet jadral proti zapadli. Jadral je ob severni obali, katero je že razkril Gosnold. Napravil je zemljevide obrežja. Drugo leto je skušal ustanoviti majhno naselbino. Ali viharno vreme mu je prekrižalo njegove načrte. Pri ponovni poskusil ji so ga pa zajeli francoski po-
morski roparji, katerim je všel s svojimi zemljevidi in spisi o Novi Angliji. Ob svojem povratku je bil Smith imenovan admiralom Nove Anglije.
Dne 6. septembra 1620 so zapustili puritanci #), ki so sami sebe imenovali romarje na ladji “May-flower” angleško obrežje. Na potovanju so imeli zelo slabo vreme. Tri in šestdeset dni je bila ladja igračiča viharjev in valov. Dne 9. novembra so se usidrali v nekem zalivu. Izbrali so Ivan Car-ver.ja governer jem naselbine in prisegli so zvestobo Angliji.
Po dveh dneh so izpustili čoln v morje, o katerem so se takoj prepričali, da ni za rabo. Potrebovali so skoraj 14 dni. da so popravili čoln. Standish, Bradford in še nekaj tovarišev je šlo na suho. Ali našli niso druzega kot nekaj koruze pod snegom. Vreme je bilo slabo, ko je dne 6. decembra stopil na suho governer s 15. ljudmi. Hud veter jim je gnal snežinke v obraz. Blodili so ves dan na suhem semintje, proti večera so se pa vrnili nroti morju. Zjutraj so jih napadli Indijanci, katerim so srečno utekli na ladjo. Dvignili so sidro in jadrali proti jugu in zapadu. V soboto zvečer je nastal hud vihar, ki je poškodoval krmilo. Ladja je bila zdaj bolj igračiča valov, kot je vbogala krmarja. Drugi dan je bila nedelja, katero so romarji prebili v molitvi. V pondeljek so se pa romarji izkrcali pri Rock of Plymouth (Plimutski skali).
(Dalje prihodnjič
Ob hudi uri.
— Kadar treska ne smemo iskati zavetja pod vsakim drevesom. Ona drevesa, ki vsebujejo mnogo oljnatih snovi, so pred tleski najbolj varna. V drevesa, ki imajo mnogo skrobovine, a malo olja, trešči najiraje. Oreh in bukev imata mnogo olja; malo olja, a veliko skrobovine imajo hrast, vrba, javor, topol, leskov grm, brest, jesen in glog. Ako razvrstimo drevesa po njihovi dovzetnosti za tresk, tedaj dobimo naslednjo vrsto: oreh in bukev — nevarnost neznatna, večje je že pri jelki in skoraj gotovo tudi pri mecesnu, tisi, tuji in brinju, zelo dovzetna drevesa za strelo so smreka, najbolj pa hrast, vrba in topol. Kedar treska, tedaj je naj- : varnejše v naselbinah, čim gostejše so hiše, tem manj nevarnosti je, da udari strela v eno ali drago poslopje, čim večji je kraj, tem bolj smo varni pred strelo. Seveda se moramo tudi v večjih krajih ogibati ob času treskanja peči in ognjišč, telefoničnih aparatov, plinovih svetilk in vodovodov. Zelo nevarno je tudi postajati v okolici hiš. kjer so stoječe ali tekoče vode, ali kjer je voda talnica blizu površja, ali kjer je gnojnica. Tudi pod kapom je nevarno. Strela namreč lehko umori človeka, če ga prav ne zadene kar neposredno, dostikrat zadostuje odboj od zemeljskih tal, ki omami vsakogar, ki je v bližini ljudi in predmetov, v katere je treščilo. Samotna drevesa so silno nevarna, v gozda je človek pred strelo precej varen, če le ne stoji na kraju, kjer se vzdiguje izredno visoko drevo nad nižjimi. Ako ni daleč naokolo nobene hiše, tedaj je še dosti varno zavetje gosto, razsežno grmičevje, lesena šupa, ali le tedaj, če je človek sam. da ne išče zavetja tam, kjer je čeda živine ali veliko ljudi. Zakaj okolo živih bitij se nabira elektrika, ki privlačuje blisk. Ako zaloti hud/ourje večjo družbo ua širnem polju, tedaj se je treba takoj ločiti; če je hudourje posebno silno, tedaj je najbolje, da se poleže po tleh.*Na poljih in cestah je treba med treska n jem ireskanjem spreči živino, a človek naj ne ostane v njeni bližini, tudi pod voz naj se nikar ne skriva, Zlasti se ogibajmo krajev, v katere je že kdaj treščilo, ker tukaj je nevarnost največja. Posameznik se zelo lehko obvaruje Pred treskom, če le nima namišljenega strahu pred grmenjem in treskan.jem.
*) Puritanci so bili angleški protestanti, ki so se ločili od katoliške cerkve.
GLASILO
SlOMSKe Narodne Podporne Jednote
Izhaja tedensko.
LASTN'.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, 111.
rijo v naši podporni organizaciji ogromno in pretežno večino delavci in da s pomočjo, svojega lista seznanimo svoje člane z vsem, kar zamore koristiti delavcem in jih rešiti današnjega bednega položaja.
Prihod E. Kristana se torej bliža in le kratka doba nas loči, ko bo v naši sredi. Rojaki, Slovenci!
Pripravite se po vseh naselbinah, | cializmu, ko se kjerkoli bo govoril za njegov največ tiče.
Velja *a v»e leto 41.00.
predavanjem in čitamo dobre knjige in časnike.	Pazno	čitain dopise iz raznih
V zadnjem času je postal socia- naselbin o delavskih razmerah, ližem takšno strašilo, da danes Saj taka poročila v prvi vrsti za-ne konča nobena, politična in ver-1 nimajo vsakega delavca. Delavec ska konvencija, da bi se ne raz- se ne more zanimati za sijajne pravljalo o njem. Ako drugi lju- pojedine milijonarjev, kjer baje dje smatrajo, da je važno razprav-j teče šampanjec v potokih, sredi 1 jati o socializmu, zakaj ne 'bi šli dvoran, ki so spremenjene v bujno delavci poslušat predavanja o so- cvetoče južne vrtove, se pa mize delavcev vendar | šibijo jedil, za katere ne poznamo niti imen in katere so izumili
So. Chicago, Ul. I stel j, kjer ostanejo, dokler jih
O R O A N
SLOVEN IG NATIONAL BENEFIT S0GIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL ■ BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, 111.
Subscription, $1.00 per year.
DOPISI.
Willock, Pa.
Brezpomembno s'e mi dozdeva da bi podrobno opisal delavski položaj. Ako je trg ugoden za iz delke, delamo povsod. Kedar se pa svetovni trg zapre za izdelke ih surovine, takrat pa imamo delavci . neprostovoljne počitnice. Ne smemo se pa nikdar ozirati, je li trg ugoden za sadove delavskega dela, kedar gre za našo strokov no. organizacijo, ki tvori eno naših najboljših sredstev, da pomagamo do zmage svojim zahtevam in tirjatvam.
Večinoma je že vsem znano, da je odstopil Feehan, okrajni pred sednik 5. okraja U. M. \V. of A. njegovo mesto je pa prevzel pod predsednik Van Bitner, ki je skli cal takoj izvanredno konvencijo da se sklene in podpiše pogodba za takozvano mrtvo deloi (dead work scale).
Lestvica za mrtvo delo se je že sprejela v Clevelandu na sest an ku naših zastopnikov in zastopni kov delodajalcev. Ali lestvica se je uveljavila le tam, kjer je naša ra darska organizacija čvrsta, njeni člani se pa zavedajo svojih pra vic, ki jim gredo po pogodbi. Žal da je v našem 5. okraju, ako sodi mo s splošnega stališča premalo zavednosti. Temu je največ krivo glavno vodstvo, ki se premalo bri ga za koristi delavcev. Krivi so pa ponekod tudi delavci, ker ne prihajajo k sejam in se na pravem mestu, ne pobrigajo za svoje koristi. Marsikomu je ljubše, da sedi pri čaši pive, mesto da bi se udeležil seje in povedal, kar ima na srcu.
V organizaciji imamo ljudi, katerim je dala lokalna organizacija oblast, da zastopajo v rudniku v smislu pogodbe koristi organiziranih rudarjev v rudniku. Te ljudi imenujemo rudniški odbor (pit committee). Ponekod so pa člani rudniškega odbora prijatelji bosa. Mesto da bi zastopali koristi rudarjev, pa pomagajo bosu, ali so pa strahapetni, da se ne upajo ziniti besedice.
Premogarji v petem okraju! Dobro vodstvo je najboljši porok, da se bo naša pogodba spolnjevala do pičice, kakor tudi da se skle' ne ugodna pogodba za nas, kedar uveljavljena pogodba poteče. V rudarski organizaciji pa imamo vsi člani enako direktno in aktivno volilno pravico. Vsak član sme voliti in vsak član je lahko izvoljen. Kedar se vršijo volitve naših uradnikov, takrat lahko izvolimo tudi dobro vodstivo, ki nas bo vodilo z dobro taktiko do zmage in branilo nevstrašeno že pridobljene pravice. Zategadelj mi ne moremo vodstva zaupati starokopit-nežem, ki še vedno sanjajo o prijateljstvu med delom in kapitalom. marveč moramo izvoliti ljudi, ki gredo z duhom časa naprej in soi odprti zagovorniki delavskih pravic. Kdor je odkritosrčen in nevstrašen bojevnik za delavske pravice, je tudi član soc. stranke.
Društvo “Zveza”, štev. 36 S. N. P. J. bode slavnostno razvilo svojo zastavo dne druzega septembra.
tK! slavnostnemu razvitju smo povabili vsa društva v bližini, kakor tudi vse Slovence v naselbini in okolici. Vsledtega upamo, da bo udeležba ogromna. Saj menda ni Slovenca v tukajšni okolici, ki bi ne pohitel z radostnim srcem na tako prireditev. Ponosen je lahko vsakdo, kdor je član S, N. P. J., napredne in proevitajoče podporne organizacije.
Večini je mogoče že znano, da letos obišče ameriške Slovence Etbin Kristan, pisatelj in edini soc. mestni svetovalec v Ljubljani. Vendar pa hočem omeniti o njemu nekaj besedi v našem “Glasilu”, ker sem prepričan, da tvo-
sprejem. Imeli bodete priliko sli-1 Člani S. N. P. J., delavci sploh I kuhar ji in kuharice, da ustrežejo sati enega najboljših govornikov na shode, na katerih ho govoril okusu bogatih in degeneranih le-vseh narodov. In ta govornik je Etbin Kristan!	nuhov. V njegovi duši ne more
naš, je Slovenec, naš narodni brat Kristanov shod v Conemaugh, vzbuditi zanimaja, če je prvoro in odkritosrčen in nevstrašen za- ravilno na Franklin Borough Henček miljonarke sinček ali govornik delavstva, njegovih te- se bo vršil dne 4. septembra v hčerka. Dušo delavca, polnijo skr-žčnj in pravic.	“Slovenskem Izobraževalnem Do- bi. Zanj je največje važnosti,
Dne osmega septembra bo go- unu”, vogal Locust in Pine st. O- kakšen je splošen položaj delav-oril v Pittsburgu, Pa. v slov en- tvoritev shoda ob osmih zvečer, cev v Uniji: se li dela, ali so tvor skern in lirvatskem jeziku. Po Na shodu bodeta pela dva pevska niče in rudniki zaprti, ali je u-vseh naselbinah bomo raznesli le- zbora: slov. pevsko izobraževalno gasnen ogenj v plavžih! take, da bo sleherni Slovenec na- društvo “Bled” in hrvatski pje- V So. Chieagi je delavski polo-tančno podučen, v kateri dvorani vački zbor “Slavulj”.	žaj ugoden. Ali delavci nikar ne
in ob	katerem	času bo	govoril.	Pesni na sporedu:	mislite, da je položaj takšen, da
“Slovenski	delavci	v	Pittsburgu | “Marzeljeza”, oba zbora.	bi si delavec lahko kaj prihranil
Radnička himna”, oba	zbora,	za dnove nesreče, ne da bi mu
Hrvaticam”, “Slavulj’.	bilo treba kaj odtrgati od svojih
Slovenec i Hrvat”, oba	zbora.	ust. Ako poročam o povoljnem
Jadransko morje”, oba	zbora,	delavskem položaju, tedaj menim
Vstopnina prosta!	da se delo laglje dobi kot ob kri-
Frank Podboj. |zi, ali kedar nimajo tovarne zadostnih naročil. Delo se lahko do Franklin, Kans. Ibi. Ali to delo je mukotrpno in Delavske razmere v državi Kan- j težko ! Plača pri marsikateri šte-
in okolici! Pripeljite s seboj svo e žene in otroke, da bodo razumeli. v kakšnih razmerah živimo in kdo je kriv, da delavci živimo nečloveških .razmerah. Ako je nam nemogoče doživeti boljših časov, boljših živi jenskih razmer, doživela jih bo naša deea, ako mi storimo svojo dolžnost in se bojujemo za odpravo kapitalistične tlake.
sas so srednje. Delamo po tri doI Diru družini ne zadostuje niti za štiri dni v tednu; zaslužek je pa pokritje najnujnejših vsakdanjih Slo\enski delavci zitvujte vsaj j g q J j skromen ker nas tukaj odi- (troskov. Delavci, tak položaj je polovico dneva za svoje m svoje rjjo kapitalisti kot drugod Ven-povsod! Ako delamo, nosi-dece osvobodenje. Dolžnost aa®|dar	Zg čas) da bi se' obrnilo naPa^' zuljave roke, naša kri se susi
veze, da spodbujamo in učimo j jggljgg Jg jjj delavci dobili svojo j k.kplja za kapljo pri plavžu, doli drug druzega, da tem preje raz- p0lno plačo, to se pravd toliko, kot globoko pod zemljo v rudniku padejo veiige in nkovi kapitali-|jg vreden njih produkt. Tega na.iu pa. v tovarni. Nas položaj je
pa kapitalisti ne bodo dovolili sa- vedno enak dokler bo uveljav-mi od sebe. Ako hočemo to doseči, pjen kapitalistični gospodarski se moramo delavci organizirati in sistem.
na volilni dan glasovati zase, svo- Na. društvenem polju pa dobro je žene in deeo. Nam ne pomaga I napredujemo, ako gledamo na
stične tlake.
Jakob Miklavčič, gl. podpreds.]
Conemaugh, Pa,
Dne 4. septembra nas obišče |
sodr. Etbin Kristan iz Ljubljane Ljg^ aji0. smo ggd v ietu ¿0t,ri predek le z enostranskega stali
na poziv J. S. Z. Predaval bode o socializmu med Jugoslovani.
unijski delavci, na volilni dan palača. To se pravi: na eni strani je s svojimi glasovi provzročimo, da napredek, na drugi ga zopet ni. lo poročilu br. in sodr. Petriča, ostanemo še v prihodnje sužnji Društvo "Delavec”, štev. 8 pri tajnika zveze bo njegovo peto- hapitalistov. Delavci, trohni! Ne j vodi dne druzega septembra (La vanje po Ameriki trajalo le d\a poslušajte krivih prerokov v ov- kor day) zabaven večer v prosto meseca. Potrebno je, da ga gremo I e jih oblačilih, ki vam priporočajo vik h- J- Fugma. 9510 Ewing ave slovenski delavci poslušat PO^~|da glasujete za euo' izmed treii JZačetek je točno ob sestih zvečer sod, kjer nam v to dovolijo i’a2* buržoaznih strank. Vse tri stranke rtPam> da se vsi člani(iee) ude mere. Etbin Kristan ni poznan lej gg kupili kapitalisti. Imena strank H®zejo zabavnega večera, kakor v Ljubljani kot mestni svetovalec j gg različna, načela in cilji so pa da ga poselijo bratje in sestre iz in tudi ne le med Slovenci kot do- povsod enaki in vse tri stranke so I Chicage.
ber pisatelj, dramatik in govor- delavcem sovražne, ker zastopajo J interesu vseh bratov in sester nik, marveč je poznan po vsem koristi kapitalistov. Edina delav- našega društva je, da se udeleži slovanskem jugu in v Avstriji kot ska stranka je socialistična, ki se -1° v polnem številu prihodnje najizbornejši soc. predavatelj in|z odprtim vezirjem bori za strmo- redne seje. Na dnevnem redu ima pisatelj, kot neutrudljiv zagovor-1 gnjavljenje kapitalizma, očeta vseh I mo važne točke, ki čakajo rešitve nik socializma. Etbin Kristan jo I zločinov in grehov v današnji čl o -1 ^ saka točka dnevnega reda se socialist.	veški družbi. Vsaka druga stranka bihko le tedaj reši povoljno, ako
Naša dolžnost in potreba je, da je ponižna, dekla ameriških mi- vsi člani pridejo na sejo in se kolikor mogoče udeležimo nje- ljanderjev in miljonarjev, ki zvr- udeležijo razprave. Tem živahne j govih predavanj. Gotovo bomo sli- šuje le ukaze svojih gospodarjev, ša, stvarnejša in obširnejša šali marsikaj koristnega in podu- ne briga se pa za tužni položaj de- razprava, tolikor laglje je rešiti čljivega, kar se tiče našega boja lavecv, katerim se imajo ti gospo- vsako točko v zadovoljstvo vseh med kapitalom in delom, boja, ki| dje zahvaliti za svoje bogatstvo. |Le temeljita in stavrna razprava postaja z vsakim dnem silnejši in
se danes vrši po vseh civiliziranih državah širom sveta. Ta boj se bo nadaljeval, dokler ne podležejo kapitalisti popolnoma napram de lavcem, ne zmaga socializem nad kapitalom. Vrste razrednozaved-nih delavcev se množijo, naše šte-
Prisrčno zahvalo izrekam dru-|štvu “Rožna Dolina”, štev. 92 S. N. P. J. in društvu “sv. Barbare” v Franklin, katerih član sem. ker sta oskrbela, da so me preiskali zdravniško in oddali v bol-Inico, kjer sem ozdravel. Za bolez-
ki se vrši v navzočnosti vseh čla nov. rodi dober sad za napredek društva.
Zategadelj vsi na prihodnj sejo. Na svidenje na zabavnem večeru dne druzega septembra!
Anton Brence, predsednik.
smrt ne reši muk in trpljenja. Tako drvi delavsko življenje v dvajsetem stoletju. Ali tako gotovo kot je dvajseto stoletje prineslo delavcem najhujše trpljenje in muke, ravno tako bodo še pred koncem dvajsetga stoletja delavci svobodni, otresli se bodo kapitalističnih verig in spon.
Delavci so pričeli spoznavati, odkod prihaja gorje. To dokazuje nepričakovano hitro umevanje socializma, novega gospodarskega nauka s strani delavcev vseh narodov. 'Kakor pri vseh narodih, tako so tudi med nami tovariši, ki ne morejo razumeti resnice in so roti vsakemu napredku in ljubijo duševno temo, ker jim ni treba razmišljenjem mučiti svojih možganov.
Včasi se pa v dušah takih dnevnih siromakov naseli tudi škodoželjnost. Ker ne ljubijo resnice,
1 pomagajo z lažjo in oblatijo se, kar diši po nazadnjaštvu. Se-reda se taki ljudje mnogo ne brigajo, ako jim za vedno ostane utisnen pečat lažnjivca in delavske izdajiee. Možgani takih ljudi so prešibki, da bi razumeli škodljivost svojih podlih dejanj in se jih sramovali, ker ne morejo biti nobenemu človeku v čast.
Blamaža, katero so doživeli nekateri tukajlšni prijatelji duševne teme in nasprotniki vsakega napredka, je tako luido učinkovala na njih bolne možgane, da je zagledal v “A. S”, beli dan dopis, ki je bil napad na tnkajšna narodna društva, posebno na uradnike društva “Triglav”. Na j večji trn v peti je tem ljudem društvo “Triglav”, zato so jim tudi uradniki tega društva najbolj želodcu. Da bi imponirali, očitajo društvu “Triglav”, da kupuje lane. Seveda je to velikanska nezmisel, ker vsak človek z zdravimi možgani razume, da društvo ne more kupovati elanov. Ali to ni le nezmisel, marveč je hudobna laž, ki ima namen škoditi društvu na ugledu. Društvo “Triglav’ je med drugimi društvi v Barber tonu trdnjava, kateri taki napa di ne morejo škoditi. Ker so njih napadi na celoto podobni butan ju z glavo ob zid, so udarili, rav najoč se po taktiki vseh nazadnja kov. po posameznih uradnikih društva. Svoj žolč so razlili na br. I. Balanta, društvenega bi a gajnika. ker je neustrašen agita tor za društvo “Triglav” in našo jednoto. Pridobil je največ novih
strašijo napadov s strani mračnjakov. Zaman so navali nazadnjakov, “Triglav” ostane nepremagljiv Gibraltar napredne in svobodne misli!
Martin Železnikar.
Naznanila in vabila.
zastopata naše društvo na konvenciji naše napredujoče jednote. Zato vsi na sejo, katerim je pri sren nadaljni razvoj in procvit društva in jednote!
John Jug, tajnik.
Tajnikom vseh društev S. N. P.
J. v Chieagi!
Pozivljem tajnike društev S. N. P. J. v Chieagi, ki še niso odra-čunali vstopnic skupnega izleta v Willov Sprjngs. da nemudoma pošljejo račun, denar in neprodane liste skupnemu blagajniku br. Thomasu Putzu, 645 Grand Ave, Chicago, 111,
Skupni odbor ima zaključiti račun in razdeliti denar društvom. Dokler pa skupni blagajnik nima računov in denarja od posameznih društev, pa ne more izvesti azdelitve kakor tudi zaključiti ačuna.
Za skupni odbor društev S. N. J. v Chieagi, 111.
Louis Skubic, predsednik.
Buxton, Iowa.
Društvo “Valvazor”, štev. 163 je zaključilo, da bomo imeli še eno sejo predno odide delegat na konvencijo. Seja se bo vršila drugo nedeljo v mesecu septembru.
Vsak brat naj vzame to sporoči' lo na znanje, da bo seja obiskana polnoštevilno.
Frank Čerovac, tajnik.
se
je
, .nijo sem trpel že štiri leta. Naj-, vilo raste vedno in naša vojska L - w W1 zgubn svojo nogo> da
šteje danes že miljone. Nasprotno
se niso člani brigali zame.
Barberton, Ohio.
Kapitalistični, moloh je spremenil tukajšne tovarne v človeške mesnice. V pretečenem tednu sta v tovarni B. W. Cp„ ponesrečila dva slovenska mladeniča. Franku
postajajo kapitalisti z vsakim
dnem bolj besni, bolj požrešni inI RraL delavec! Iz mojega bed-predrzni. Da bi kedaj prišlo med I neVa slučaja se učiš troje. Delav-
kapitalisfti in delavci do pobra- s^_a organizacija mora biti poli ___________________________________ ________
timstva, ne moremo niti sanjati. D^na, strokovna in podporna, Po-1 Škrabi, doma iz Iga pri Ljublja-Kapitalisti študirajo noč in dan, lltlcna organizacija te uči in vež-U- je odtrgal stroj na levi roki kako bi pomnožili svoj imetek:P)a> * pomočjo volilnega listka kazaiec? Ivanu Kastelcu, doma izsesali več iz delavcev in jih pri- postaneš gospodarsko svoboden jz Dobrepolja pa sredinec na des-kovali še na hujšo tlako. Naobrat- človek, btrokovna organizacija te Ld or]jj Slednji je član društva no pa delavci študirajo, kako bi I brani v današnji človeški družbi j < <Ljubljana ’ ’ S. D. P. Z., prvi je se znebili kapitalizma, današnje- Tre(^ grabežljivostjo- in lakomost- La Dil svojedobno član društva ga (gnilega (gospodarskega siste- N0 kapitalistov. Podporna organi- “Mirni Slovenec”, S. S. P. Z., od ma, ki je skrbno negovano dete xaeGa te varuje pred najhujšim, ]iateffega je 0<3stopil iz različnih kapitalizma, in pridobili nadzor- a^® P™ mukotrpnem delu za kapi- vzrokov, da se pridruži drugemu stvo nad produkcijo. Komur je to talistezboliš ali ponesrečiš. Marši- drufetvu. Ali nesreča, ki nikdar stališče jasno, tudi razume, da P^0 legel v prerani grob ali pa|ne počiva, ga je prehitela, med delavci in kapitalisti ne mo-Pz£ubil svoje ude. ki so^ mu pore vladati mir in da prihaja čas, trebni za delo. da ni bil član pod-ko bo delavstvo na celi črti pro-1 l)0rne organizacije, drlo s svopimi zahtevami in bol	Jurij Čerin,
triumfiral socializem.
Da se čim preje uresniči pre-|	Herminie, Pa.
obrat v človeški družbi v dobro Bratje, delavci! Ali ste že kedaj I bakeili prenapolnjen zrak, neza-delavstva, je naša dolžnost, da se slišali 0 gospodarskem nauku so-1 Jbsten počitek in druge zdravju zanimamo za vsak pojav, iz kate- cializmu? Večina je gotovo eita-1škodljive razmere. Velikanska je rega lahko črpamo in kujemo o- j ]a ]injige in brošurice o njem. sli- armada proletarcev, ki odhaja orožje za svojo osvoboditev. Potre' šala ie govornike v tujem jeziku ziutra.l ua mukotrpno delo globo-bujemo znanstva in izobrazbe! razpravljati o njem, malokateri ko v rudnike, v zadnhle tovarne, Zato pa poseeajmo predavanja, je jmei priliko, da je slišal govor-1 visoko gori na stavke in k žare-
nika govoriti v materniščini o so- čim plavžem. Ko pa zvečer zatuli cializmu.
Delavec, kot suženj kapitali sto v je v vedni živi jenski nevarnosti. Njegovo telo je pri delu izpostavljeno strojem in drugim nevarnostim. Njegovo zdravje razjedajo težko delo, z raznimi
kjer se bomo naučili mnogo koristnega. Gimnazici, semenišča in univerze niso vse. Poznamo mnogo oseb, ki so obiskovale šole in ko so dovršile svoje študije, so vstopile v službo vladajočih in zagovarjale krivice, mesto da bi svoje znanje obrnile ljudstvu v korist. Postali so hlapci zatiralcev svobode, njih golo orodje, ki z zofizmi dokazujejo ljudstvu, da na svetu ne more biti drugače, kakor da peščica gospodarjev vla' da in odira ogromno ljudsko večino. Delavci smo bili tako neprevidni, da smo izbrali svojim stari-šem ljudi, ki niso imeli sredstev, da bi nas pošiljali v šolo ali nam oskrbeli akademieno izobrazbo. Že v nežni mladosti smo morali na delo mesto v šolo. Kar smo zamudili vsled krivičnih u!redb v današnji človeški družbi, pa lahko zopet dosežemo, ako hodimo k
Dne šestega septembra bo govoril Etbin Kristan, znan pisatelj, eden najboljših govornikov na svetu in edini soc. mestni svetovalec v Ljubljani v naši naselbini o socializmu.
Bratje delavci, slovenske, žene in dekleta! Pridite vsi na shod do aftdnjega. Prepričali se bodete da vas socialisti ne bodo oropali vaših bornih koč, katerih nimate, da ne bodo delili imetka med seboj. Izvedeli bodete, da bo socializem prinesel vsem trpinom rešitev iz današnjega bednega položaja, osvobodil delavca kapitalistične siržnosti in mu dal gospodarsko svobodo.
Shod se bo vršil v “Slovenski dvorani” ob pol sedmih zvečer.
Anton Sornig.
parna piščalka, da je dnevna tlaka končana, tedaj odhaja armada proletarcev v skrčenem številu s tlake. Nekatere so umorili strupe; ni plini ali razstrelbe, drugi so po padali s stavbiše, nekatere je strgalo zobčasto strojevje, preko drugih se je razlila žareče razbeljena ruda. Smrt je imela povsod bogato žetev, v delavskih kočah žrtev kapitalizma sta se pa nastanili tuga in beda. Drugi prihajajo domov s pohabljenimi udi. Jekle,-ni stroj jim je odtrgal prste, iztrgal kos mesa s kostmi ali pa zlomil roko ali nogo. Nekateri pridejo domov s kalom smrtne bolezni. katere so vsesali v sebe pri težkem delu. Ležejo na postelj, do bi se odpočili in šli drugo jutro zopet na tlako. Zjutraj so njih udje odrveneli, iz njih je izginila prožnost in padejo zopet na po-
či anov, za kar mu tudi v imenu društva izrekam zahvalo za vspe šno agitatoiričmo delo.
Slovencem v Barbertonu toplo priporočam, da pristopijo k dru štvom “Slov. nar. podp. jedno te”, najmočnejše slov. napredne podporne organizacije v Ameriki ki je mati ostalih zvez, ki so usta novljene na temelju napredka in svobodomiselnosti.
Kako nizko mislijo naši mrač njaki, dokazujejo očitki v “A, S.”: “Naša jednota ti podpira tri vogale hiše”. Take nizke duše ne občutijo, da. so zvršili največjo lopovščino, ako očitajo dedičem posmrtnino, za katero je umrli člaa plačeval do svoje smrti in so bili po zakonu njegovi dediči pra Učeni do nje. V tem slučaju pa oseba,, kateri gredo očitki mar, ni podedovala počenega cen ta. Dedščino je dobila njegova sonroga po svoji materi, ki je bi la članica K. S. K. J. Taki posuro veli in lažnjivi očitki ne priporo čajo društva in jednote. Kateri pameten Slovenec bo šel k jedrio ti, pri kateri ni varen, da se po njegovi smrti ne oglasi kakšna surovina in javno v listu očita posmrtnino njegovim dedičem, za katero je do svoje smrti pošteno plačeval vse prispevke in nakla de? Take surovine so prave bi jene, ki ne dajo miru niti mrtvim v grobu.
Krasna ideja, za katero se zavzelo društvo “Triglav”, je za enkrat ponesrečila. To je dokaz da razmere v Barbertonu še niso zrele za zvezo slovenskih društev Poleg društva “Triglav” “Lavdon” S. N. P. J. sta naj bolj napredna društva “sv. Mar tin ’’ J. S. K. J. in “Mirni Slo venec” S. S. P. Z.. Društev, ki se odtegujejo naprednim idejam, pa ni vredno omeniti. Seveda niso odtujevanja krivi člani, marveč, taki uradniki, ki ne razumejo svojega posla. Nobeno društvo, kateremu je za svoj ugled, ne bi smelo sprejemati elanov, ki dolgujejo drugim društvom na prispevkih. Daši šteje društvo “Triglav” skoraj več članov kot vsa ostala društva, vendar ne sprejema društvo takih elanov, ki ostajajo drugod dolžni asesment. ker se uradniki zavedajo, da bi tak član storil mogoče isto “Triglavu”, kair je storil drugemu društvu. Do danes še ni bilo nobeno društvo po krivdi “Triglava” o-škodovano za en cent. Društvo “Triglav” je trdnjava in ostane, dokler bo imelo uradnike, ki se ne
La Salle, 111.
Priporočam vsem sestram društva “Jutranja Zora”, štev. 103 naj se zanesljivo udeleže slavnostnega razvitja zastave bratskega društva “Sokol”, štev. 98, ki se vrši dne druzega septembra.
Sestra, ki se ne bo udeležila slavnostni brez opravičljivega vzroka, plača 50 c v društveno blagajno.
Opozarjani sestre, da se naj redno udeležujejo društvenih sej in točno vplačajo mesečne prispevke-Posebno pa opozarjam sestre, ki niso naznanile pravilnih naslovov, a jih izreče ob prvi priliki, da ne bo sitnosti v korespondenci.
Fanv Novlan.
Fitz Henry, Pa.
Društvo “Svobodomisleci”, št. 169 priredi svojo prvo veselico dne 31. avgusta, na katero vabi najuljudnejše vsa sosedna društva “Slov. nar. podp. jednote”: društvo “Slovenska Zastava štev. 64, “West Newton; društvo ‘Novi Dom”, štev. 117, Yukon in društvo “Lunder Adamič štev. 165, Vick Hawen.
Na veselici bo igrala slovenska godba na pihala iz Collinsburga Pa.
Bratje in sestre na svidenje dne 31. avgusta na veselici!
Frank Juvan, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Naznanjam vsem članom dru-tva “Lipa”, štev. 129. da se vrši dne druzega septembra skupna veselica vseh društev naše jednote v Clevelandu in bližnji okolici v prostorih br. P. Kogoja.
V smislu .sklepa društvene seje dne 9. junija se mora veselice ideležiti vsak član. Kdor se ne bo udeležil veselice, plača en dolar društveno blagajno. Za opravičljiv vzrok velja le bolezen.
Na svidenje na veselici!
Karol Penko, tajnik.
Chicago, 111.
Glasom sklepa na zadnji redni seji društva “Francisco' Ferrer” štev. 131. vrši se prihodnja meseč na seja za mesec september v ne deljo dne 1. septembra, začetek ob štirih popoldne. Člani (ce), ki ki so bili zadnjič odsotni, naj tega ne prezrejo. To je zadnja seja pred konvencijo. Zatorej je želeti da so prisotni vsi člani, ker even tuelno pridejo v razpravo važni predlogi za konvencijo.
John Molek, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Članom društva “Balkan”, šte vilo 133 na znanje !
Prihodnja društvena seja se vr ši dne 15. septembra.
Na zadnji seji sem izročil ta j ništvo1 br. Ig. Urbančiču. 2940 E 82.nd St. le za mesec september, Ako ima kateri članov kakšno za devo, katero ima rešiti tajnik naj se obrne na zgornji naslov.
Pozivljem vse brate, da se za nesljivo udeleže skupne veselice dne druzega septembra v dvorani “Novi Svet”, 6006 St. Clair Ave
Ravnotako veže vse člane dolž nost. da se udeležimo piknika društva “Mir”, štev. 142 dne osmega septembra na vrtu g. Ga-landa, preje Emericka, London Rd. Zbirališče vseh društev je med salunoma bratov Klemenčiča in Urbančiča na Saranae Rd. Col linwood, O.
Člani našega društva se zbere jo točno opoldne na 79 iztočni ee sti in "Wood'land Ave.
Ant. S. Pozarelli, tajnik.
Livingston, 111.
Naznanjam vsem članom društ va “Bratje Vsizaenega”, štev. 96 da se polnoštevilno udeležijo seje dne prvega septembra. Začetek točno ob devetih dopoldne. Seja je trimesečna in dolžno,st veže vsakega člana, da se jo udeleži Na redni seji v avgustu smo za kljueili, da plača vsak član en do lar v društveno blagajno, ki se seje ne bo udeležil, ne da bi za svojo neudeležbo navedel opravič Ijiv in tehten vzrok.
Seja je zelo važna. Razpravljali bomo tudi o navodilih za delegata za peto konvencijo.
F. K. tajnik.
Barberton, O.
Važna seja društva “Triglav” se bo vršila dne enajstega septembra. Začetek točno ob dveh popoldne v dvorani br. B. Kataniča. Na dnevnem redu so važne točke, zategadelj je navzočnost vseh članov potrebna. Voliti bo treba tudi druzega nadzornika, ker je br. F. Poje pristopil k društvu “Lavdon”.
France Tonja. tajnik.
Willock, Pa.
Vsem članom društva “Zveza”, štev. 36. na znanje.
Društvo je sklenilo na zadnji redni mesečni seji, da se prihodnja seja vrši dne sedmega septembra ob pol sedmih zvečer v navadnih prostorih, ker bo istega dne prišel v Pittsburg Etbin Kristan iz Ljubljane, slovenski pisatelj in nevstrašen zagovornik delavstva, da bomo imelLpriliko dne osmega septembra poslušati njegovo predavanje v Pittsburgu.
Priporočam vsem članom, da se omenjenega dne udeležijo seje, ker bo zadnja pred konvencijo in imamo rešiti še mnogo važnih reci,
L. Dolenc, tajnik.
Frontenac, Kans.
Obveščam članice društva “Spomladanska Vijolica”, da se seja vrši v pondeljek mesto v nedeljo. V nedeljo se vrši birma in na sejo bi ne prišlo toliko članic, da bi se mogla vršiti.
Seja se vrši ob devetih dopoldne.
Ana Bene.
Glasovi iz slov. naselbin.
Chicago, 111. Od 12. septembra pa do 15. se bodo vršile v Cicero poleg Chicage zopet tekme z letalnimi stroji. Delegati, ki potujejo preko Chicage na peto redno konvencijo in še niso imeli prilike videli ljudi dvigati se v zrak kot ponosni orel, se lahko prepričajo, da si bo človeški trazum osvojil tudi zračne višave, ako se bodo v zgoraj omenjenem roku vstavili v Chieagi in si ogledali tekme v zraku v sosednem Ciceru.
Ta vest ne velja le delegatom, marveč tudi vsem Slovencem v Chieagi in okolici, ki še niso imeli prilike videti človeka z letalnim strojem v zraku.
Cleveland, Ohio.
Obveščam vse člane društva “Primož Trubar”, štev. 126, ki niso bili navzoči na seji dne 25. avgusta ali so pa zborovanje zapustili prerano, da se vrši izvan-redna seja dne sedmega septembra točno ob 8 uri zvečer v navadnih prostorih br. Kogoja, 6006 St. Clair Ave.
Na dnevnem redu so važne točke radi prihodnje konvencije. Na tej seji bodeta dobila delegata
Gir/ard, O. Društvo “Ljubljana” S. S. P. Z. priredi dne prvega septembra gozdno veselico na Pittsburg Ave. -Na veselici bo igrala izvrstna godba, pa tudi krepčil za želodec bo v izobilju. Na veselico so povabljena vsa sosedna. slovenska društva.
Anton Strah.
Bnrberton, O. Poročil se je br. Frank Merkun, doma iz Iga pri Ljubljani z gospodično M. Likovič, doma iz Preserjev. Merkun je vnet delavec na polju narodne prosvete in zastavonoša društva “Triglav”. Novi zakonski dvojici obilo sreče!
navodila, v kakšnem smislu naj na, O. — M. Ž.
Društvo “Ljubljana” S. D. P. Z. bo razvilo svojo društveno zastavo dne druzega septembra. Najelo je slovensko godbo iz Lorai-
3
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila .	1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce; 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ili.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342. Coueraangh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
ZAPISNIK
Zvezdoznanstvo.
jednotine seje, katera se je vršila dne 19. julija v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora.
O zadevi Fr. Frančiča, člana društva štev. 95, se zaključi, da se društvu sporoči sklep odborove seje.
Ponovno se predloži zadeva br. Peklarja, člana društva štev. 95. O njegovi zadevi se zaključi, da pride v Chicago, kjer se ga ponovno zdravniško preišče po profesorjih. Ako je slep na oba očesa, se mu izplača vsa posmrtnina.
Radi br. Ant. Berina, člana društva štev. 95 se zaključi, da s» društvu pošljejo ponovno bolniške nakaznice, da jih izpolni, ako nima tehnih uzrokov, radi katerih mu ne nakaže podpore. Ako ima društvo vzroke, da mu ne more nakazati bolniške podpore, mora te vzroke sporočiti glavnemu odboru.
Br. And. Vegelu, članu društva štev. 95 se odkloni bolniška podpora, ker je zakrivil sam bolezen s tem, da je skočil z vlaka med časom, ko je vozil vlak.
Radi I. Turkoviča, -člana društva štev. 153 se zaključi, da se mu da odpravnina, ker se glasi izjava zdravnika, da je neozdravljiv.
O zadevi društva štev. 43. radi bivšega člana Jos. Pangerca se zaključi, da se društvu sporoči sklep jednotine seje.
Radi setre M. Žontove, članice društva štev. 130 se zaključi ponovno. da se. ostane pri sklepu jednotine seje.
Radi setre Fr. Križmanceve, članice društva štev. 130 se zaključi, da se ji nakaže za njeno bolezen vsota $13, obenem se sporoči društvu sklep odborove seje.
Radi br. I. Hotak, člana društva štev. 55 se zaključi, da se društvu sporoči sklep odborove seje. Dotični član je umobolen po društvenem poročilu.
Br. J. Likoviču, članu društva štev. 122 se prizna bolniška podpora, ker bolnica zahteva, da se pristojbina za bolnico plača naprej. Z bolniško podporo imenovanega razpolaga društveni blagajnik.
Društvu štev. 123. se sporoči sklep odborove seje radi br. Lav. Kovača.
Radi br. Alex Omanna, člana društva štev. 32 se zaključi, da se društvu sporoči sklep odborove seje.
O zadevi društva štev. 8. se zaključi, da se zadevo prepusti društvu v reševanje.
Na podlagi ponovnih podatkov se prekliče suspendaeija br. Fr. Petriča in br. Ferjančiča, članov društva štev. 123.
Zadevo br. Jos. Gričarja, člana društva štev. 82 se prepusti v preiskavo br. Briceljnu.
F. Namors, gl. zapisnikar.
— Izdatki za angleško mornarico. Na Angleškem bodo izpopolnili svojo mornarico. Drago bo plačalo angleško ljudstvo blazne zahteve mornariškega ministra. Mornariško moštvo bodo povišali za 15.000, to bo veljalo 99.000 funtov št eri in go v. Za gradnjo la di j je proračun j enih 296.000. za ladjine stroje 315.000, za topove
54.000,	za strelivo in torpede 97.-000, za letalne stroje 20.000 funtov šterlingov.
Tako žre moloh militarizem mozeg in kri vsem narodom.
Ako je nebo jasno kot ribje oko, tedaj vidimo včasi, da nerazsvetljeni del lune razsvetljuje temnosiva svetloba. To posebno lahko pazimo s pomočjo daljnogleda, včasi pa tudi s prostim očesom. To je odsev zemlje, svetloba, katero dobiva zemlja od solnca in jo zopet pošilja luni. Kakor luna razsvetljuje zemljo, tako tudi zemlja razsvetljuje luno z razliko, da je svetloba zemlje 14krat močnejša, ker je njena plošča tudi tolikrat večja.
Luna je okrogla kot zemlja. Njen premer znaša 468 milj. Zemlja je torej 49krat večja kot luna, tvarina lune tudi ni tako gosta kot zemlje. Radi tega je tudi njena sila teže na površini slabejša. Ako bi vrgli na luni kamen kvi-ško, tedaj bi poletel šestkrat višje kot kamen na zemlji, ki bi ga vrgli z isto silo, ker ga k površini privlačuje manjša sila teže. Na zemlji pade telo v prvi sekundi 9.8 m., na luni pa v isti dobi le 1.6 m.
Večinoma opazimo pri planetih, da jih obdaja zrak. Dasiravno je luna mnogo bliže zemlji, vendar niso odkrili, da bi jo obdajal zrak, iz česar se zaključuje, da na luni ni zraka. Ako bi luno obdajal zrak. tedaj bi nam zvezde svetile bolj temno izza njenega ozračja, kedar bi luna nadaljevala. svojo pot mimo njih. Zvezde pa zginejo nakrat, kedar jih zakrije lunina plošča in se pokažejo zopet v vsej svoji svetlobi, ko jih zopet odkrije. Vedno temna senca. okoli luninih hribov dokazuje, da na luni ni večernega in jutranjega mraka. Občeznano' je., da mrak nastane, ker solnčni žarki zahajajočega ali še ne vzhajajočega solnca zadenejo zrak, ki jih vrže proti zemlji. Takega lomljenja žarkov pa ne opazimo na luni, kar dokazuje, da lune ne obdaja zrak. Nebo nad luno mora biti popolnoma temno, kakor tildi mi pomotoma govorimo o modrem nebu, katerga po dnevu vidimo nad nami. Kdor je šel na visoke gore, ali se je z zrakoplovom dvignil zelo visoko nad zemeljsko površino, je lahko v viso-činah opazil, da modro nebo dobiva temno barvo, ker so zračne plasti čimdalje bolj tanke.
S! pomočjo daljnogleda1 lahko opazimo, da so madeži na luni, katere smo spoznali za hribe in doline, vedno na enem mestu. Iz tega sledi, da nam luna kaže vedno eno in isto stran in se v isti dobi, ki jo potrebuje za pot okoli zemlje, zasuče enkrat okoli svoje osi. Ako bi z lune gledali zemljo, tedaj bi jo videli trinajstkrat večjo, kot vidimo luno. Za kraje, ki so obrneni proti nam, je zemlja vedno na nebu in se v gotovem prostoru giblje vedno tje in sem. S pol kroglje, ki je obrnena proč od zemlje, se pa nikdar ne more videti zemlje.
Dan na luni traja 354 zemelj skih ur. Ker na luni ni mraka, kar smo omenili na drugem mestu, je prehod hiter. Vročina, katero so lnce doseže o poldne na luni, se malo menja skozi vse leto. Radi-tega je .sprememba letnih časov tudi zelo majhna. Ako bi gledali zvezde z lune, bi jih videli tam kot jih vidimo z zemlje, z razločkom, da bi bila njih svitloba močnejša. Solnce zelo močno ogreva luno, ker ne obdaja lune zrak, ki bi oviral učinke solnčnih žarkov, mejtem ko ima sama malo gorko-te, ker vsled pomanjkanja zraka nič ne omejuje izžarenje njene toplote v svetovni prostor. Vsledte-
ga tudi zelo malo ogreva zemljo po noči.
Z daljnogledi, ki imajo močna povečalna stekla, lahko natančno opazujemo njeno površino. Že ponovno sc napravili njene fotogra-fiene slike. V splošnem se dozdeva, da je površino lune povzročilo vulkanično delovanje. V pradobi so. se morale na luni završiti o-gromne pretvorbe. Pa tudi se dajo na nji dokazati dandanes velike vulkanične spremembe. Gorovje in hribi, katere je videti kot svetle točke na lunini plošči in katere je določno videti s teleskopom, so malo podobni goram in hribom na zemlji. To je takozva-no obročasto gorovje, katerega obdajajo utrdbam podobne strmine in doline, iz katerih se na nekaterih mestih zopet dvigajo druge gore. Iz njih sence se je dala preračuniti njih visočina. Danes vemo, da je najvišja gora visoka nad 7200 m.; torej toliko kot najvišja gora v Afriki. Preje so smatrali temne madeže, katere lahko opazimo tudi s prostim očesom, za morja, radi tega imajo še danes ime “mare”. -V resnici so pa ti madeži ravnine in doline. Na luni ni oceanov in rek. Na nji sploh ni vode. Saj logično ne more biti na nji vode, ako ni oblakov. Površino lune križajo tudi globoki in ozki jarki, ki so nastali iz vul-kaničnega. delovanja, ko se je strdila njena površina. Spoznamo in opazimo jih lahko le s pomočjo močnih daljnogledov. Skoraj ve-•rojetno je, da ni med polovico lune. ki je obrnena proti zemlji in polovico, ki je obrnena proti solnem nobene razlike.
Na vprašanje, ako so na luni živa bitja, je težko odgovoriti. Za živa bitja, kakeršna bivajo na zemlji, je bivanje na luni izključeno. Ker ni zraka, bi se zadušila; ker ni vode, bi umrla žeje; vsled žarke solnčne svit lobe bi pa oslepela. Ako ne morejo živeti na luni živa bitja, kakeršna so na zemlji. ne moremo vsled tega odrekati življenja na luni, ki je popolnoma različno od našega.
Luna sveti in ogreva zemljo po noči. Na vreme ima luna zelo malo vpliva, dasiravno babjeverni ljudje trdijo nasprotno. Se bolj neumno je. če kdo luni pripisuje zdravilno moč. Učinek, katerega vrši luna na zemlpo, opazujemo v oseki in plimi, v dviganju in padanju morske površine. Ker vsa telesa privlačujejo drugo druzga, ne privlačuje le zemlja luno, marveč tudi luna zemljo. Ker je zemlja večja kot luna. se medsebojna privlačnost zrcali v tem, da luna sili k zemlji in se vrti okoli nje, nikdar pa v nasprotnem razmerju. Trda skorja zemlje ne odneha napram privlačni sili lune, pač pa voda, ki je tekočina ali tekoče telo. Kjer je najbližje luni, tare jo luna privlači k sebi. Tako nastane plima. Čas od plime do plime znaša polovico luninega dneva.: plima in oseka se menjata redno dvakrat tekom 24 ur in 50 minut. Vsled te resnice se plima pojavi vsaki dan za 50 minut kasneje. Ako solnce sodeluje pri plimi, tedaj nastane ob času mlade in polne lune visoka plima. Morje se dvigne ob skalnatem obrežju in ozkih zalivih do 20. m. visoko. Najnižja je plima ob času obeh krajcev.
Dalje prihodnjič.
Zmes.
eventualno:	delavski dopusti.
Peta komisija pa se bo posvetovala o zavarovanju delavcev v inozemstvu, o otroškem delu in izvršitvi delavskovarstvenih zakonov. Komisije imajo res lep program. Le škoda, da so posvetovanja bolj teoretična razmotrivanja kakor praktično uspešno spodbujanje.
..— Dolgost človeškega življenja v teku stoletij. Francoski znanstvenik dr. Legrand je izdal znamenito delo, ki je plod temeljitega raziskavanja o higijeničnem napredku in njegovih posledicah. Našel je, da se je zvišala v zadnjih 400 letih povprečna življenjska starost, število zemljanov z visoko starostjo je dandanes mnogo večje kakor v prejšnjih časih. V petnajstem in šestnajstem stoletju je dočakalo od vsakih tisoč ljudi poprečno 582 šestdeseto leto. V sedmnajstem stoletju je naraslo to število že na 655, v 18. stoletju na 718, v 19. na 757 in v
20.	na 806. Število ljudi, ki so bili stari 80 let, znaznaša v 15. in 16. stoletju povprečno 118 na tisoč, v 17. stoletju že 134, v 18. stoletju 194, v 19. stoljetju je napredek neznaten, število naraste na 201, v
20.	stoljetju pa 225. Legrand je dalje našel, da žive žene delj kakor moški. Tako so n. pr. našteli v Združenih državah 1. 1890 3891 oseb, ki so bile stare po sto let; od teh je bilo moških 1389, ženskih pa 2385. Na Nemškem je bilo
1.	1855. 2081 moških .ki so bili stari nad 90 let, ženskih pa 3567. Število žensk v starosti od 95 do 100 let je še enkrat večje kakor število moških iste starosti, ženskih je namreč 641, moških pa 306. Iz neke angleške statistike je razvidno, da dočakajo zlasti one žene visoko starost, ki so imele mnogo otrok. Znana Rumunka Klavdija je umrla v starosti 115 let in je imela 25 otrok; 1. 1909 je umrla v francoskem okraju Aisne skoraj stoletna starka, ki je bila mati 26 otrok. Na Angleškem je od 1. 1881 do 1900 narasla povprečna življenska starost pri moških za 14 let, pri ženskih pa za 6 let, na Francoskem v isti dobi pri moških za 10, pri ženskih za 11 let. Legrand je tudi raziskoval, v katerih poklicih dočakajo ljudje najvišjo starost. Našel je, da dočakajo pri takozvanih svobodnih poklicih najvišjo starost duhovniki, tem slede po vrsti državniki, učenjaki, oficirji, pisatelji in umetniki.
Mednarodna zveza za zakonito delavstvo varstvo. Delegatje mednarodne zveze za zakonito delavsko varstvo zborujejo v Curi-hu od 3.0. do 12. septembra. Po-svetvanja so razdeljena na pet komisij. Prva komisija bo obravnavala o delavskem uradu in njega nalogah, o finančnem položaju urada in zveze, mednarodnih pogodbah za delavsko varstvo, o mednarodnom delavskem pravu in programu mednarodne zveze. Druga komisija se bo pečala s seznamom obrtnih strupov in z vprašanjem o svincu: a) ’ poklic ročnih in strojnih stavcev, b) svinca proste postekline; nadalje se bo pečala z rabo ferosilicija, z delom v rudnikih in kamnolomih vštevši črvno bolezen, z nevarnostjo vraničnega prisada, z zastrupi j en jem z živim srebrom, pri krojaških obrtih z zajejo dlako in pri klobučarjih; nadalje se bo komisija posvetovala z maksimalno obremenitvijo pristaniških delavcev in potapljaleev, o mednarodni statistiki obolelosti in umrljivosti delavcev. Za program tretje komisije so določili: domače delo in minimalne plače, varstvo pred strupom v domači industriji. Četrta komisija: Maksimalni delovni čas v neprekinjenih obratih, delovni čas v zdravju posebno škodljivih in nevarnih obratih (higijenični delavnik), varstvo železniških delavcev, o-krajšanje delovnega časa ob sobotah in dnevih pred praznikom,
kar je vladala odslovljena dinastija na Kitajskem, je bila prva in poglavitna dolžnost dobrega kitajskega državljana, da je nosil kito. iBdor je ni imel. je bil strogo kaznovan kot upornik. Odkar je pa našla evropska kultura pot za obzidano kitajsko cesarstvo' je zgubljala kita precej svojega prejšnega ugleda. Kitajski poslanik v Washingtonu je 1. 1910. poslal svojemu cesarju dolgo spomenico, v kateri priporoča, naj odpravi cesar kite. Ali stoprav zmagoslavni revolucionarci so odpravili to predpotopno frizuro, ki bo prinašala Kitajcem tudi prav lep, žvenketajoč dobiček kakor je izračunal pred kratkim pretkani Hin Hun-Wang : vsak Kitajec potrebuje na dan 15 minut ,da si napravi čedno frizuro, pri brivcu traja še enkrat tako dolgo, čeprav so mezde na Kitajskem zelo nizke, vendar pomehja onih 15 minut vsak dan 1 cent, na leto torej $3.65 z vsakega Kitajca. Na Kitajskem pa prebiva okroglo 100 milijonov moških, ki so stari čez 15 let, torej prihranijo s časom, ki je bil odmerjen za česanje 365 miljonov dolarjev. Če izda povprečno vsak Kitajec na leto 18c za lasne trakove prihranijo zopet s tem 18 miljonov dol. in ravno toliko prihranijo na o-blekah, ker se ne bodo več tako hitro pokvarile, kakor so se doslej. Vsega skupaj bodo torej prihranili Kitajci lepo svoto 401 miljonov dolarjev. Da bi jih le lepi račun v praksi preveč ne razoča-' ral.
Delegati za peto redno konvencijo S. N. v Milwaukee, Wis.
P. J.
—	Kaj si vse upajo! Brezpri-merno sirovost je učinil neki podčastnik v Elsenbornu na Nemškem. Dobil je nalogo, da nadzoruje vojake, ki so morali očistiti barako. Med delom je zadel in-fanterist 'Schmidt ob mizo, na kateri je stala posoda z umazano vodo ki se je vsled sunka zlila po tleh. Podčastnik je nato1 za kazen prisilil Schmidta, da je pil popolnoma umazano vodo iz posode. Schmidtu se je seveda voda studila in je šele na tretje povelje slu-šal, ko ga je sirovi podčastnik tudi še prav pošteno sunil v tilnik. Schmidt je po zavžitju umazane vode bljuval in se je sploh počutil zelo slabo. Sirovi podčastnik je bil obsojen na dvomesečen zapor. Pred sodiščem je izjavil, da je Schmidta silil le za šalo.
—	Avstrijski državni dolgovi.
Ob koncu leta 1911 je imela Avstrija 12,460.000 K-ali 2,492,120,-000 dolarjev državnega dolga. Od tega dolga je treba plačevati 484,-
200.000	K letnih obresti. Na Av strijskem je 27.900.000 prebival v, torej pride na, vsakega prebivalca 437 K 73 h državnega dolga, obresti pa pride na vsakega 34 IK 80 h. Ker imajo menda še premalo dolgov, zato so od novega leta sem napravili še 250 miljonov kron dolga. Jeseni bodo pa ti dolgovi zopet izdatno poskočili, za to bodo poskrbeli že gospodje Slovani in Germani, klerikalci in liberalci, ker bodo v poslanski zbornici prav gotovo z obema rokama glasovali za vse, kar bo le zahteval vojni minister.
— Pekel na zemlji. Francoski potovalec Chevrillon pripoveduje o vročini, ki je na Rdečem morju, sledeče: “Dospeli smo na masu-ansko višino. Grozna, vlažna vročina nas muči silno, vsakdo misli, da mu zdaj in zdaj stopijo udje iz členkov.Vročina ne pojenja dan in noč. Včasih se mi zdi, kakor da bi gorela obleka, najraje bi jo strgal s telesa. Ladja je od vseh strani zagrnjena z dvojno odejo, ki nam zakriva morje in nebo, in vzlie temu imamo vsi od prežarke svetlobe vnete oči. Najlahnejša sapica ne zapihlja, zrak se mi zdi kakor goreča stena.” Vsako leto umrje na vožnji po Rdečem morju zelo veliko potnikov, saj kaže toplomer v senci 50 stopinj. Ravno-tako kakor v Ameriki je tudi tukaj vročina neznosna, ker je zelo vlažna. Vendar pa Rdeče -morje ni najtoplejši kraj na zemlji. V Sahari kaže toplomer celo 67 do 68 stopinj po Celziju. Da približno razumemo, kakšna silna vročina je v Afriki, naj navedemo dogodek iz življenja generala Quesnoyja. General se je peljal s pošto iz Orleansvilla v Tolnes. Sopotnik je dejal ob začetku vožnje: “Danes bo pa vroča vožnja, že sedaj je neznosno.” Postilijon je odgovoril: “Tako vroče bo, da bomo lehko kuhali jajca na soin-cu.” Nato so stavili. Na kočija-žev sedež so položili štiri sirova jajca in preden so dospeli do prve postaje, so bila jajca že trdo kuhana. Ali ne le vročina, tudi mraz stvarja lehko pekel na zemlji. Tak leden pekel je mesto Verho-jansk v Sibirji, kjer ni nobene zidane hiše, temveč prebivajo ljudje v zemeljskih luknjah ali pa v lesenih kočah. V Verhojansku se menjavata neznosna vročina in strupen mraz. Povprečna toplota znaša 30 stopinj, povprečen mraz pa 61 stopinj pod ničlo. Nesrečno mesto ima le 40 dni v letu, ko sije nad njim solnce.
— Zdravljenje raka. Iz Stutt-garta poročajo, da je na zborovanju zdravnikov pokazal dr. Ad. Zeller več bolnikov z rakom, katere je ozdravil brez operacije. Način zdravljenja še prikriva dr. Zeller. V teku desetletij je dr. Zeller zdravil po svoji methodi 57 bolnikov z rakom, od katerih je ozdravilo popolnoma 44 bolnikov, 10 oseb še zdravi, 3 so umrle. Med ozdravelimi so take osebe, ki so bile že dvakrat in trikrat operirane, in take, o katerih' so zdravniki izjavili, da so neozdravljive.
— Stroški za odkritje Amerike.
V Patosu na Španskem so našli pred kratkim stare račune, ki se tičejo odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu. Vsa oprava ladij je veljala 3.000 dolarjev, oficirji so porabili 400 dolarjev, mesečni stroški za enega mornarja so znašali $1.20, tako da ni šestmesečno potovanje veljalo več kakor 4,-600 dolarjev. Ako se k temu znesku prištejejo še nekateri izdatki, ki so tuidi zabeleženi v najdenih računih, tedaj znašajo vsi stroški za odkritje Amerike 8,-000 dolarjev, toliko kolikor znašajo dandanes stroški za dvakratno vožnjo iiz Evrope v Ameriko v prvem razredu.
— Dobiček od odpravljenih kitajskih kit. Kite zanimajo v sedanjem času Kitajce najbolj. Od-
— Zamorke, ki doje prešičke.
Anglež Williamson, ki je več časa proučeval življenje zamorcev na Novi Gvineji, pripoveduje, da je našel rod, ki je na zelo nizki kulturni stopnji. Rod se imenuje Ma-fulus. Za najboljšo jed imajo človeško meso, za tem pa takoj meso mladih pirešičkov. Da postane meso mladih prešičkov tem okusnejše, zato morajo njihove žene dojiti prešičke. Vsaka zamorka ki ima dete, hrani obenem tudi prešička, ki se seveda pri tem lepo debeli.
- POPRAVEK. V naznanilu gle de skupne veslice združenih dru štev v Clevelandu in okolice, se je urinila neljuba pomota. Mesto društva “Lipa”, naj se čita dru štvo “Balkan” prevzame postrež bo od osmih dopoldne do ene po poldne.
Za dr. “Slavija” štev. 1, Josef Verščaj, Louis Skubic.
Za dr. “Triglav” štev. 2, John Vogrič, Thomas Golob.
Za dr. “Adrija” štev. 3, John Hribar.
Za dr. “Bratstvo” štev. 4, Leo Plahuta.
Za dr. “Naprej” štev. 5, Primož Kogoj, Joseph Zalokar.
Za dr. “Bratstvo” štev. 6, Julius Lesjak.
Za dr. “Delavec” štev. 8, Joseph Mihelič.
Za dr. “Bratstvo Naprej” štev. 9, Frank Šetina.
Za dr. “Trdnjava” štev. 10, John Putz.
Za dr. “Sokol” štev. 11, Roman Grškovich.
Za dr. “Edinost” štev. 12, Edd Hoffman.
Za dr. “Edinost”-štev. 13, Rudolph Tomažič.
Za dr. “Sloga” štev. 14, Math Varšek.
Za dr. “Sloga” štev. 16., Ignac Kušljan, Andrej Magister Za dr. “Bled” štev. 17, John Gregorič.
Za dr. “Orel” štev. 19, John Goršek.
Sokol ”štev. 20, Anton Hrast, John Teran.
Orel” štev. 21, Charles Pogorelec, Jacob Henigsman. Za dr. “Domča” štev. 22, Jos. Klobučar.
Za dr. “Edinost” štev. 23, Frank Zrimšek.
Za dr. “Šmarnica” štev. 24, Frank Štucin.
Celje” štev. 27. Frank Krajzel.
Novi Dom” štev. 28, Peter Geshell.
Popotnik” štev. 30. Martin Stefančič.
Sava” štev. 32. Anton J. Terbovc.
Za dr. “Naš Dom” štev. 33, Martin Špec.
Za dr. “Zveza” štev. 36, Frank Sedaj.
Za dr. “Ilirija” štev. 38, Ignac Radovan.
Narodni Vitezi” štev. 39, John Antolič.
Zvon” štev. 40, Martin Miler.
Slovenija” štev. 41, Frank Perko.
Aurora” štev. 43, John Žumer.
M. Danica” štev. 44. Frank Podboj.
Illinois” štev. 47, Steve Loch.
'Triglav” štev. 48, Martin Železnikar.
Skala” štev. 50, Victor Zupančič.
Narodni Dom” štev. 51, Andrew E. Rigler.
Zvezda” štev. 52, Anton Demšar.
V Boj” štev. 53, Dominie Bluemel.
Jutranja Zora” štev. 54, Ignac Žlemberger. Slovenija” štev. 56, B. Lakner.
Planinar” štev. 57, Frank Kučar.
Simon Gregorčič” štev. 60, Jacob Kovsca.
Sparta” štev. 61, Matt Zadnik.
Bratska Sloga” štev. 62, Leo Junko, Frank Lesar. 'Slovenska Zastava” štev. 64, Joseph Kerhliker.
Prvi Maj” štev. 65, Rochus Godina.
Slovenec” štev. 68, John Pucelj.
Napredek” štev. 69, Tom. Prelovšek.
Za dr. Za dr.
Za dr. Za dr. Za dr. Za dr.
Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za -dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr.
‘Spoznanje” štev. 72, Anton Gregorič. “Slovenec” štev. 75, John Zobec. ‘Prijatelj” štev. 76, Lovrenc Malle. ‘Dobrodošli” štev. 79, Matt Kauzlarich.
Za dr. “Svoboda’ štev. 80, Joseph Stipanovič.
Za dr. “Triglav” štev. 82, Frank Miserko.
Za dr. “Planina” štev. 83, Geo. Prijanovich.
Za dr. “Slovenski Dom” štev. 86, Thomas Putz.
Za dr. “Prostomisleci” štev. 87. Joseph Radišek.
Za dr. “Dobri Bratje” štev. 88, Victor Butija.
Za dr. '‘Glas Naroda” štev. 89, Martin Strupek.
Za dr. “Rdeči Prapor” štev. 90, Frank Volk.
Za dr. “Rožna Dolina.” štev. 92. Frank Vegel.
Za dr. “Johnston City” štev. 93, Anton Smode.
Za dr. “Triglav” štev. 94, Peter Erčulj.
Za dr. “Lilija” štev. 95, Mike Sitar.
Za dr. “Bratje Vsizaenega” štev. 96, Leo Zveglieh.
Za dr. “Krim” štev. 97, Anton Kliehek.
Za dr. “Sokol” štev. 98, Joseph Grgovič.
Za dr. “Nada” štev. 102, Frančiška Ručegaj.
Za dr. “Zavedne Slovenke” štev. 104, Ivana Krištof.
Za dr. “Prostost” štev. 106, Ignac Murschetz.
Za dr. “Planinski Raj” štev. 107, Valentine Sever.
Za dr. “Slovenski Rudar” štev. 110, Joseph Mavrin.
Za dr. “Zvezda” štev. 111, Katarina Kastelz.
Za dr. “Slovenski Sinovi” štev. 112, John Kasteliz.
Za dr. “Mangart” štev. 113, Jacob Medved.
Za dr. “Novi Dom” štev. 117, Anton Lovrič.
Za dr. “Gorenjec” štev. 120, John Stalick.
Za dr. “Zveza Detroitskih Slovencev”, štev. 121, Douis Wokač.
• Za dr. “Mednarodna Zveza”, štev. 124, Frank Rotaic.
Za dr. “Hibbing” štev. 125, Frank Hitti.
Za dr. “Primož Trubar” štev. 126, John Marolt.
Za dr. “Narodne Slovenke” štev. 128. Anna Klemenc.
Za dr. “Lipa” štev. 129, Ivan Breskvar.
Za dr. “Francisco Ferrer” štev. 131, John Molek.
Za dr. “Slovenski Napredek’ štev. 132, Matt Panijan.
Za dr. “Balkan” štev. 133, Anton S. Pozarelli.
Za dr. “Napredne Slovenke” štev. 137, Tranja Lovše.
Za dr. “Postojnska Jama” štev. 138, Paul Posega.
Za dr. “Tabor” štev. 139, Mihael Erjavec.
Za dr. “Brod na Kolpi” štev. 141, Joseph Beljan.
Za dr. “Mir” štev. 142, Ignac Petche.
Za dr. “Slovenski Lovec” štev. 143, John Persich.
Za dr. “Slovenci in Horvati” štev. 144, Frank Camenehek Za dr. “Slavček” štev. 145, Tit Jaki.
Za dr. “Kanarček” štev. 146, Mihael Polovich.
Za dr. “Vodnikov Venec” štev. 147, Anton Jerina.
Za -dr. “Bratje Eddinost” štev. 151, John Zupančič.
Za dr. “Gorjanec” štev. 154, Mihael Žugelj.
Za dr. “Zavedni Sosedje” štev. 158, John Ulaga.
Za dr. “Valvazor” štev. 163, John Kraševac.
Za dr. “Spomladanska Vijolica” štev. 164, Mary Skubic.
Za dr. “Lunder Adamič” štev. 165, Joseph Lenšek.
Za dr. “Slava’ štev. 173, Joseph Marinčič.
Za dr. “Novo Leto” štev. 176, Matt Tušek.
Za dr. “Jadranska Vila” štev. 178. Karl Bamzon.
V današnji izdaji “Glasila” smo priobčili vse do sedaj naznanjene delegate za peto redno konvencijo. V slučaju, da je delegat katerega društva izpuščen, prosimo tajnike, da nam to memudoma naznanijo, da se popravi.
John Verderbar, gl. tajnik.
Vsem bratom in sestram!
Vsi bratje in sestre, ki hočejo poslušati razprave na peti redni konvenciji v Milwaukee, pa niso člani gl. odbora ali delegati, naj si pri svojem tajniku priskrbijo potrdilo, da so dobrostoječi člani društva in jedrnate. Na potrdilu morata biti podpis tajnika in društveni pečat.
M.	Potokar, gl. predsednik.
J.	Verderbar gl. tajnik.
Pueblo, Colo.
Člani in članice društ. “Orel”, štev. 21 naj vprihodnje pošiljajo vse reči, ki se tičejo tajništva na dolenji naslov’:
Frank Stupar,
1206 Berwind Ave. Pueblo, Colo.
Vsem delegatom iz Pennsylva-nije!
Delegati, ki potujejo preko Pit-tsburga na peto redno konvencijo v Milwaukee, naj mi naznanijo-njih prihod v Pittsburg. Ako bo zadostno število delegatov, bom skušal pri postajevodju na Union kolodvoru dobiti ugoden prostor na vlaku za vse delegate.
J. Miklavčič, gl. podpredsednik.
* Krvižejni belopoltni ljudje zasledujejo v gorovju De Kalb okraja, Ala. štiri zamorce. Zakaj? O tem molči brzojavka.
Ker se zamorci nočejo seznaniti z linčarji. so ustrelili že tri preganjalce.
Vse to se vrši menda, ker Alabama civilizirana država.
le
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Gospod vitez ne mislite na take bedastoče”, je odgovorila Rebeka, “marveč hitite k regentu, k materi kralja, princu Ivanu — ije mogoče da bodo dovolili, kar ¡hoče izvršiti vaš veliki mojster. Na ta način me branite, ne da bi bilo treba vam žrtvovati1 se zame in zahtevati od mene kakšno plačilo.’’
“Ž njimi nimam opraviti”, in držeč jo za obleko, je rekel: “Govorim s teboj. Kaj naj tvojo voljo meji? In če bi bil demon, smrt je še strašnejša —voli med menoj in smrtjo!”
“Ali ste človek!” Ali ste kristjan!” je glasno dejala Rebeka, ki ga ni hotela dražiti, vseeno mu pa povedati, resnico v obraz. “Ako vam vaša vera v resnici ukazuje usmiljenost, katero vršite bolj z besedami kot v dejanju, tedaj me rešite sramotne smrti, ne da bi za svoje delo zahtevali hvaležno sti od mene, ker bi kaj takega ponižalo vašo velikodušnost v navadno ..kupčijo!”
“Ne, ne, dekle!” je rekel ponosni vitez in vstal-. ‘Ne boš me pregovorila. — Ako- za vržem čast slavo in častihlepnost. tedaj to zvršim radi tebe in bežala bodeva skupaj. Rebeka, poslušaj me” je nadaljeval z milim glasom, “Anglija in Evropa ne tvoirita ves svet. Za me je še mnogo dela za mojo častihlepnost. Odšla bo deva v Palestino, kjer živi Konrad- marki pl. Montferat, moj zve sti prijatelj — bolje je, da greva k sultanu Saladinu, kakor da bi poslušala norčije teh pobožnja kov katere zaničujeva. Našel bom druga pota do slave. Evropa naj čaje korake moža, katerega je'tirala v prognanstvo-! — Mi ljoni križarjev, ki, sio zbrani za vojno, ne morejo toliko storiti za obrambo Palestine; — tisoči in deset itsoči Saracencev ne morejo prodreti tako daleč v deželo, za katero se bojujejo narodi — kot moja moč, združena z onimi brati ki mi bodo sledili vzlic prepovedi pobožnjaka. Rebeka postala boš kraljica —■ postaviti hočem pre stol, katerega bo moja thraJbra roka izvojevala zate, vrh gore Karmel in moja velikomojsteirska palica se bo spremenila v žezlo.”
“To- so -sanje, predrzne sanje”, je rekla Rebeka. “In če bi poist-le resnica, me ne morejo izvabiti. S teboj nočem deliti nobene moči. Pa tudi: domovino in vero cenim tako, visoko, da bi ju ne zavrgla radi strasti, katere goji človek za hčer tujega naroda. Gospod vitez ne zahtevajte daril za mojo osvoboditev. — Ne prodajajte dejanja, ki naj bi izhajalo le iz dobrosrčnosti. — Branite nedolžnost iz plemenitih nagibov, pa ne radi svojega dobička! Obrnite se do angleškega prestola.”
“Nikdar. Rebeka!” je dejal templar. “Ako vržem od sebe redovniško obleko bom to storil za te. Ako odkloniš mojo ljubezen, mi bo vseeno ostala moja častihlepnost. Nočem pa postati bedak v vseh zadevah. — Pred prestolom naj se uklonim? Nikdar, Re -beka! Nikdar ne bom s svojo osebo ponižal sv. temp-larski red. 0-stavim ga lahko, ne morem ga pa izdati ali oblatiti.”
“Bog mi bodi milostljiv!” je glasno izrekla Židinja. “Človeška pomoč je skoraj nemogoča!”
“Tako je,” je odgovoril templar. “Daši si ponosna, vendar si v meni zadela na protiutež. Ako bom šel na bojišče z uravnano sulico, me ne bodo človeški obziri vezali, da ne bi razvil vseh svojih moči. Torej misli na svojo u-sodo! Umrla boš najstrašnejše smrti za najhujše hudodelstvo — plapolajoči plamen te bo požr'! Tvoji udje se bodo spremenili v pepel, katerega bodo raztresli v prvine, iz kterih smo tako čudežno sestavljeni. Noben:: sled ne bo ostala od tvoje krasne podobe, pred katero bi lahko stali m rekli: nekoč je živela! Rebeka, nobena žena ne more gledati taki usodi mirno v obraz. Pa tudi ti boš uslišala mojo snubitev!”
“Bois - Guilbert!” je odgovorila Židinja. “Vi ne poznate ženskega srca in ste občevali vedno s takimi ljudmi, ki so izgubili svoja najplemenitejša čuvstva. Ponosni templar ! Vi niste v najbolj vroči in divji bitki pokazali več poguma, kot žena, ako je treba, da trpi za svojo ljubezen in dolžnosti. Žena sem, ki je bila vzgojena nežno in je po naravi boječa pred vsako nevarnostjo in bolečinami. — Ako se pa snideva na strašnem bojišču — vi, da se bojujete, jaz, da trpim — potem sem prepričana, da bo moj pogum nadkrilil vašega! — Srečno! Nočem izgubljati besed z vami; čas, ki je določen za bivanje hčere Ja-
koba na zemlji, se mora uporabiti drugače. — Poiskati mora tolaž-nika, ki mogoče skriva svoj obraz pred njenim ljudstvom, vendar pa ima uho vedno odprto za one, ki ga iščejo s pravim srcem!’ Ako se morava tako ločiti”, je pričel templar, tedaj naj bi bila božja volja, da bi se ne videla nikdar, ali da bi bila ti plemkinja in kristjanka! — Pri Bogu! Ako te pogledam in se spomnim, kje te bom zopet srečal, tedaj skoraj želim, da bi pripadal tvojemu ponižanemu narodu in mesto Z' mečem in ščitom imel o-praviti z menjicami in zlati; pozdravljajoč sia valjal pred vsakim plemenitkom v prahu, le bankrot nemu in tresočemu dolžniku bi kazal svoj pogum. To skoraj želim Rebeka, da bi bil tebi v življenju bliz-o in bil udeležen tvoje smrti.”
Vi opisujete Žida, kakršnega so vstvarila preganjanja takih ljudi, kot ste vi!” je rekla s pov darkom Rebeka. “Bog ga je v svoji jezi spodil iz njegove domo vine in trgovina mu je odprla e-dino pot do upliva in moči, katerega mu jeza zatiralcev ni zaprla. Oi.tajte zgodovino izvoljenega ljudstva in povejte če je bil narod, v katerem je Jehovah zvršil toliko čudežev, narod lakomnikov in oderuhov! — Ponosni vitez! Izve dite, da imamo v našem ljudstvu imena, ki so v primeri z vašim plemstvom, kakor cedrov les v primeri z bučo! — Imena, katerim lahko sledimo, ko je božja pričujočnosit kraljevala na stolu kerubinov, ki niso dobili svojih imen od posvetnih knezov, tem več onega vzvišenega glasu, ki je nekoč klical njih očete pred božje obličje. Taki so- bili knezi hiše Jakoba!”
Ko je Rebeka govorila o slavi svojega rodu, je plemenita rdečica p*okrila njen obraz, ki je kmalu izginila, na kar je nadaljevala z vzdihljejem: “Taki so knezi Jude — danes niso več! Pohodili so jih v prah kot- pokošeno- travo in zmešali ž njim. Vendar pa živijo med njimi, ki svojemu rojstvu ne delajo sramote. In med terni je tudi Rebeka, hči Izaka, sina Ado-nikama! Srečno! Ne zavidam vas radi vaših okrvavljenih časti — ne zavidam vas radi vašega barbarskega rojstva severnih paga-nov — ne zavidam vas zavoljo vaše vere, ki jo imate na jeziku, ki ni nikdar v vašem srcu, v vašem dejanju!”
“Dozdeva se mi, da sem zača-
Albert. To dekle mi je skoraj vzelo moštvo! -Skoraj sem. se odločil, da stopim pred velikega mojstra in mu povem v obraz, da se odpovem redu in brutalni nalogi, katero mi je naložil.”
“Ti si blazen!” je dejal Malvo-izin. Lahko uničiš sam sebe, pri-j dobil pa ne boš nič, da bi rešil življenje Židinje, ki j-e tako dragoceno v tvojih očeh. Beauma-noir bo imenoval drugega redovniškega brata, da bo branil njegovo sodbo mesto tebe. Obtoženka bo- tako gotovo umrla, kakor da bi bil ti prevzel dolžnost.”
To je napačno”, je spregovoril templar s povdarkom. “Sam bom prijel orožje; ti pa veš, da napram moji sulici ne bo ostal noben vitez v sedlu.”
Ti si pozabil,” je nadaljeval premeteni svetovalec, “da ne boš imel časa in priložnosti zvršiti ta drzen načrt. Pojdii k Beaumano-irju in mu odpovej pokorščino, pa boš videl, koliko časa ti bo tiranski starček pustil oSebno svobodo. Besede bodo komaj prišle iz tvojih ust, pa boš že sto če-ljev globoko sedel v ječi in kot odpadnik čakal na zaslišbo. Ali te pa bodo odgnali v oddaljen samostan, kjer boš trpel v verigah, in te mučili s prekletstvi in vtopili v blagoslovljen» vodi, da bi iz tebe izgnali satana, ki te je obsedel. Brian ti moraš na- bojišče, ker v nasprotnem slučaju si zgubljen in
ran!” je rekel Bois - Guilbert. Skoraj verjamem, da je neumni bedak govoril resnico. Moja čuvstva zate prehajajo v prekona-ravna. — (Krasno bitje!” je nadaljeval svečano in se ji spoštljivo približal. “Tako mlada, tako krasna, pa tako pogumna, pa vendar obsojena, da umreš v bolečinah in sramoti. Kdo bo plakal za teboj ? — Moje oči rosijo, ki dvajset let niso poznale solz. Vendar mora biti tako. nič ne more rešiti tvojega življenja. Ti in jaz sva slelpo1 orodje grenke usode, ki nas goni kot vihar ladje ‘na morju, da se razbijejo druga ob drugi in pogreznejo. Odpusti mi in ločiva se kot prijatelja. Zaman sem se trudil, da bi te odvrnil od tvojega sklepa in moj sklep je tako trden kot jeklene določbe usode.”
“Tako se ljudje izgovarjajo na usodo, kar je zakrivila njih straist. Bois - Guilbert odpustim vam, dasi ste vzrok moje smrti. V vas so tudi plemeniti nazori, ali podobni ste vrtu, v katerem bode plevel prerastel cvetje!” “Tak sem, kot si me opisala, Rebeka! Neukrotljiv — ponosen, da sredi neumnih tepcev in zvijačnih pobožnjakov hranim ono duševno silo, ki me dviga nad nje. Že od mladosti sem bil otrok vojne, vedno stanoviten, visoko hrepeneč in neupogljiv na potu za ciljem, katerega sem n-ameil doseči. Tako mora ostati — ponosen. nevpogljiv in nespremenljiv; ali svet bo izvedel. — Rebeka, ali mi odpustiš ?! ”
“Odpustim ti v resnici — odpuščam ti kot žrtev svojih krvnikov!”
“Srečno!” je dejal templar in hitel iz sobe.
V sosedni sobi je preceptor Albert pl. Malvoizin nestrpno čakal na, njegov povratek.
“Dolgo si ostal pri nji”, je spregovoril Albert. “Čakal sem. kakor bi stal na žrjavici. Kaj bi se zvršilo, ako bi bil prišel veliki mojster ali njegov ogleduh Konrad? Plačal bi prijateljsko uslugo zelo dragoceno. —- Brat, kaj ti je? — Tvoj korak ni odločen, tvoje poteze temne kot noč. Bois Guilbert, ali ti je slabo?” “Skoraj”, je odgovoril temp-ar. “tako slabo kot zavrženeu, ki mora po preteku ene ure umreti. — Pri križu, ne počutim se za polovico tako dobro, ker imamo ljudi, ki so pripravljeni vreči svoje življenje proč, kot drugi mečejo ponošeno obleko. Pri Bogu ¡
onečaščen mož ! ’ ’
“Bežal bom.” je rekel Bois-Ouilbert. “bežal v tujo deželo, v kateri se še niso naselile bedarije in fanatizem. Nobene kaplje krvi tega krasnega bit j q se ne sme preliti brez mojega dovoljenja!” (Dalje prih.)
KAKO SEM UREJEVAL POLJEDELSKI LIST.
Mark Twain.
Začasno sem prevzel urejevanje poljedelkega časopisa, ne brez slutenj — kakor bi kmetovalec ne brez slutenj prevzel poveljstvo nad bojno ladjo. Ampak živel sem v razmerah, ki mi niso dale, dabi preziral plačo. Stalni urednik časopisa si je hotel privoščiti oddih, pa sem sprejel pogoje, ki mi jih je ponudil, in prevzel njegovo mesto.
Čuvstvo, da zopet delam, mi je bilo vžitek prve vrste, pa sem delal ves teden z neumornim veseljem. Romali smo v tiskarski stroj in z nemalo skrbjo sem ča kal en dan, dva, če zdudi moje delovanje pozornost. Ko sem ob solnenem zatonu zapuščal pisarno, se je razpršila na stopnicah stoječa množica mož in dečkov kakor iz notranjega nagiba in se razmaknila in slišal sem dva ali tri od njih: “Ta je!”
Ta dogodek je vplival name zelo blagodejno.
Naslednje jutro sem našel v veži podobno skupino in posamezne pare. pa tudi poedinee, ki so postajali na cesti in me z zanimanjem opazovali. Skupina se je razmaknila, ko sem se približal, in slišal sem moža:	“Le poglej
njegove oči!”
Delal sem, kakor da ne bi bil opazil pozornosti, ki sem jo zbujal. ampak na tihem sem se veselil i n sem sklenil, da poročam svoji teti o lem. Šel sem po stopnicah navzgor in sem začul vesele glasove in glasen smeh. ko sem se bližal svojim durim. Naglo sem jih odprl in zapazil dva kmečko opravljena mlada človeka; obraz
jima je prebledel in se podaljšal, ko sta me zagledala in z velikim hruščem in truščem sta oba planila skozi okno, ko sta me ugledala. To me je presenetilo.
Čez pol ure je vstopil star gospod, z dolgo belo brado in finega, ampak strogega obličja. Na povabilo je sedel. Bilo je, kar da ima nekaj na srcu. Odložil je klobuk. posadil ga na tla, vzel iz njega robec iz rdeče Žide in številko našega časopisa.
Razgrnil je časopis na kolenih in snaživši z robcem svoja očala je dejal:
“Ali ste vi novi urednik?”
Dejal sem, da mi je ta čast.
“Ali ste pred kdaj že urejevali poljedelski časopis?”
“Ne,” sem dejal, “to je moj prvi poskus.”
“Se mi je zdelo . . . Ali imate kaj praktičnih izkušenj v poljedelstvu?”
“Mislim, da ne.”
“Notranja slutnja mi je to povedala.” je dejal stari gospod, si nataknil naočnike in me strogo premeril; med tem je zgibal časopis. “Naj vam preberem to, kar mi je vsililo to instinktivno prepričanje. Tale uvodnik. Poslušajte me in potem mi' povejte, če ste ga sami spisali:
“Repe ni trgati: to škoduje drevesu. Mnogo bolje, da spleza deček nanj in ga potrese.”
“Kai pravite k temu? — Zakaj v resnici sem overjen, da je to vaše delo.”
“Kaj pravim? Mislim, da je ta stvar dpbra, Mislim, da je mnogo zmisla v njej. Niti najmanj ne dvomim, da zgnije leto za letom samo zato. ker je na pol zrela potrgana; če pa bi deček sole
zal in potresel drevo----------”
“Potresite raje svojo staro mater! Repa ne raste na drevju!” “Ali prav zards ne, zares ne? Kdo pa je to trdil? To je le prispodoba, le prispodoba. Vsak, kdor,ima glavo na pravem mestu; ie takoj opaz!l, da sem mislil na ovijačo. ki jo naj deček potrebe.” Zdajci je planil stari mož po koncu, raztrgal časopis na drob ne kosce in jih poteptal z nogami: nato je razbil več predmetov palico in dejal, da sem nevednejši od krave. Nato je odšel in zalo putnil duri za sabo — skratka tako se je obnašal, da sem takoj uganil, da ni pouolnoma zadovoljen. Ker pa nisem vedel, kaj ga je vznejevoljilo, mu nisem mogel pomagati.
Trenotek pozneje je šinila skozi duri dolga, kakor mrlič bleda kreatura, z dolgimi, do pleč segajočimi kodri in s strniščem, ki je štrlelo z gričev in iz dolin njego vega obličja kakor ščetine; polo žil je roko na ustni, sklonil glavo, kakor da hoče poslušati in obstal. Niti glasu ni dal od sebe...
pak pri izreji zahteva silno skrbnost. Uvaža naj se ne pred junijem in po septembru. Po zimi mu je odkazati toplo zavetje, da izvali svoje mladiče.”
‘‘Ni dvoma, da bo naše žito letos jako pozno zorelo. Priporočamo vsem poljedelcem, da zasajajo turščične stroke in ajdove štruklje že v juliju namesto v avgustu.
“Ob uči. Ta jagoda je naj-l.jub.ša pijača domačinov v notranjosti Nove Anglije, ki jo za sad-dne pogače bolj cené in agresa in za kravjo klajo bolj od malin. Buča je edina, -vžitna vrsta pomaranč, ki vspeva tudi v severnejših deželah izimši dve varietete tikve. Ampak navada, da so bučo zasajali po dvoriščih med grmovje, močno peša, ker je dognano in splošno znano, da je buča kot senčnato drevo neporab-na.
“Sedaj, ko se vrača toplo vreme in se gosjaki drsté------”
Dalje prihodnjič.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
Se zmerom je poslušal . . . Nobe nega glasu . . . Potem je obrnil ključ v ključavnici in se mi je po prstih oprezno približal. Potem je ■obstal in motrivši nekaj časa i napetim zanimanjem moje obli čje, je izvlekel iz žepa zganjeno številko našega časopisa rekoč:
“Tole ste napisali vi. Brž. brž mi preberite! Pomagajte mi. Moč no trpim.”
Bral sem — in ko so se usipali stavki z mojih usten, sem videl olehčanje, opazil sem, kako so popuščale mišice in kako se je umikal strah z njegovega obličja in mir in pokoj sta posijala na njegove poteze kakor usmiljena mesečina na zapuščeno pokrajino:
“Gvano je imeniten ptič, am-
$10.35			K. 50
$20.50 				K. 100
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 50®
$204.50 		. 		K. 1000
1020.00 			K. 5000
S temi cenami	so, vračunjem
vsi stroški. PRODAJAMO
ŠIFKARTE.
MENJAMO DENAR, Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago 111.
J. S. JABLONSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 St. Clair Avenije.
CLEVELAND OHIO.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
P
— Žensko delo na Japonskem.
Gospodarski preobrat sili tudi na •laponskem vedno večje število žen in deklet k delu, ki so ga doslej opravljali izključno le moški. V seh delavk je na Japonskem
752.000,	od katerih je 191.000 zaposlenih izven družinskega kroga. Služkinj je 59.000, šivilj
26.000,	prodajalk 24.000, natakaric in hotelskih uslužbenk je
20.000,	učiteljic in žen v višjih poklicih je 14.500. V Tokiu je 30 procentov delavstva žen. Vdove in samice od 15. do 60. leta tvorijo najvecje število ¿lelavk.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
West Mineral, Kans. Da, ako
dovolijo stariši, ali varuh in gosposka. Pozdrav!
Gillbert, Minn. A. E. G. Vaš dopis o sirotišnici in drugimi nasveti za konvencije izide v prihodnji izdaji. Zato izdajo je prišel prepozno. Pozdrav!
LIVINGSTON, ILL.
Slovenski socialistični klub, štev. 64. priredi v sporazumu vseh slovenskih društev v Livingsto-nu, Ul. dne druzega septembra svojo veselico.
Najuljudnejše vabimo vsa bližnja slovenska društva in sosedne klube, da se veselice udeležijo polnoštevilno. Začetek popoldne ob treh! Zvečer se nadaljuje v dvorani.
F. Krek, tajnik.
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N kateri živijo v drugih državah, zop. drugi v stari domovini. Pošiljajo oa> s pošto svoje prihranke, ker je ena na večjih in najvarnejših bank v Am riki. Z enim dolarjem lahko začne: vlagati in vloga vam bo nosila štiri r sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko nn ;• mete hranilni predal (box) iz Armen vega jekla, v katerem so vaši pri vati papirji, vrednosti varni pred ognjen tatovi, vlemilci in drhalskimi napad Vabimo Vas, da si ogledate hranilu predala med uradnimi urami.
E

VAZNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. •
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.,-	-----NEW YORK, N. Y.
VI lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi
Remington-ovega
Pisalnega stroja
za seštevanje in odštevanje
Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO.
(Seštevaini mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli imeli vsoto pravilno izračuneno.
Vidna pisava In seštevanje.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave,
Chicago, 01.
ESE3B9
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111.)
Največja slovanska tvornica za £A STAVE, REGAUJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srb ska društva v Ameriki.
Pišite pe naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in ka teremn so priložena zahvalna pisma od J poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski hrvateki m jo Slan 8. N. P. J., odkar
u Ju&a
t *n hrt ► se je
ustanovila. S2SSS3
$ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE |
4
t
t t t t t
T

Narodna Tiskarna
2/46.50 Blue Island Ave., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
The Lake Shore Ranking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Brazen je in splošni bančni peoli.	Posojila na žemlji«, in draff*
SS. cesta in St. Clair Ave.	Huron Road is Prospect Ave.
Superior Ave. is Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od str.
Pošiljamo denar v staro demevino hitro in zanesljivo. Ter proda jem* j..-brodne listke. Smo zastopniki od vsek glavnih prekmorskih črt.
Želimo Vašega znanstva.
!iio M Gundry, preds. Harley B. Gibbs, po('preds. H. W. King, podptvt J: Horace .Tones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag L. C. Kollie in George F Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale in. Map,