sol amerikanski Slovenec LETNICO obhaja letos "Amerikanski ,» Slovenec" )) PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — nd hoja do zmage! N GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIOAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ ))) PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 5. CHICAGO, ILL., SREDA, 8. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 8, 1941 LETNIK (VOL.) L. roca pomoč, demokracijam Amerika se mora sama dobro oborožiti, obenem pa dejansko pomagati drugim demokracijam, povdaril predsednik v svojem letnem govoru. — Opozoril na nevarnost notranjih prevratnežev. Washington, D. C. — Ako se ne bo Amerika z vsemi svojimi silami pripravila na obrambo, dokler je čas, ji grozi nevarnost, da bo delila usodo raznih evropskih narodov, ki so doslej postali žrtev agresivnosti diktatorskih držav. V takem smislu je apeliral predsednik Roosevelt ta ponedeljek.na ameriško prebivalstvo, da se naj to zaveda resnega položaja. Predsednik je imel svoj govor pred zbranima obema zbornicama kongresa ob otvoritvi zasedanja. Ta letni predsednikov govor "o stanju Unije" je predpisan 'v ustavi, Predmet j« bil skoraj isti, kakor ga je vseboval govor po radio pred dobrim tednom dni. V obeh slučajih je predsednik povdarjal potrebo, da se morajo Zed.' države ne samo same za se dobro oborožiti, marveč, da tudi pomagajo dejansko vsem tistim državam, ki stoje danes v boju proti diktatorskim velesilam. Obenem je zopet tudi ponovil, da bi bilo neprimerno, delovati na to, da' bi se kak mir sklenil z. diktatorji. Proti trditvam, da Amerika ne more biti neposredno ogrožena, češ, da je zavarovana od širokega oceana, je predsednik ugovarjal s povdar-korn, da direktnega napada v resnici morebiti ni pričakovati, Pač pa, da se utegnejo tudi tukaj diktatorji posluževati iste metode, ki se jim je tako uspešno obnesla v Evropi, namreč, da s pomočjo svojih agentov v notranjščini dežele same pripravijo ugodna tla, na kar bi šele sledil pravi napad. Za vzgled je navajal predsednik Norveško. Ponovil je predsednik tudi svoj načrt za pomoč Angliji na ta način, da se tej posodi crožje, in povdarjal, da bi ta načrt ne bil nasproten nevtralnosti. Za tiste pa, ki skušajo ovirati bodisi domači oboroževalni program, bodisi pomoč zunanjim demokracijam, je imel predsednik označbo "troublemakers" ter je'priporočal, naj se jih najprej skuša osmešiti, ako pa to ne bo pomagalo, naj vlada nastopi proti njim. -o- Republikanska večina v ZAKONODAJI. Springfield, 111. — To sredo se otvori redno zasedanje illinoiške državne zakonodaje, katero zlasti l-epublikanci z veseljem pozdravljajo. V tem zasedanju bodo imeli namreč v obeh zbornicah večino, česar niso imeli že od leta 1931 naprej. Povrhu bo republikanec tudi novi governer, D. H. Green. ŠE EN KATOLIŠKI GLAS Kat. profesor odobraval apel predsednika Roosevelta. Chicago, III. — Dočim se je včeraj objavilo tukaj poročilo, da je neki katoliški list v Milwaukee ugovarjal predsedniku Rooseveltu glede njegovih izvajanj, da se mora dati v,sa pomoč Angliji, se je pa med tem začul še en glas iz katoliških krogov, ki pa se postavlja na ravno nasprotno stališče, namreč, da ima predsednik popolnoma prav. To izjavo je izrazil v ponedeljek dr. Fr, E. McMahon, profesor na Notre Dame univerzi. V njej je povdarjal, da v sedanji vojni ne gre samo za trg in za o-zemlja, marveč, da se bije borba naravnost za človeško dušo, češ, da nasprotne sile skušajo prevreči, kar nam je bilo doslej dragega v kulturnih in verskih vrednostih. Zato naj Amerika, je. povdaril, pomaga tistim, ki se proti tem silam bore, in obenem opusti vsako govoren je o sklepanju miru s temi silami. SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Na svojem domu 389 No. Parkside Ave. je v torek zjutraj preminul dobro poznani rojak Anton Horvat (p. d. Bobenčkov), rodom iz Žužemberka na Dolenjskem. Pokojni zapušča soprogo Ano in štiri hčere. Pogreb se vrši iz Zefranovega pogrebnega zavoda, 1941 W. Cermak Rd. v četrtek 9. januarja ob 9:30 v cerkev sv. Štefana, kjer bo pogrebna sv. maša ob 10. uri — Truplo pokojnega bo položeno k večnemu počitku na pokopališče sv. Jožefa. Družina pokojnika u-Ijudno prosi, naj se opuste vsake cvetlice. — Člani društva sv. Štefana se vabijo k molitvi sredo 8. januarja ob 7:30 zvečer. — Pokojniku večni mir, družini pa naše globoko sožalje! -o- NAD 3000 MILJ LETEL PAPEŽ APELIRA ZA STALNI, PRAVIČNI MIR Vatikan. — V avdijenci, ki jo je zadnjo nedeljo naklonil rimskim plemenitašem, med katerimi je bila tudi njegova lastna, Pacellijeva družina, se je papež Pij izrazil, da se ne more napovedovati, kam nas bo vodil razvoj dogodkov, vendar pa "naše hrepenenje, naša molitev, naša želja je za pravični in stalni mir." Istočasno je plemenitašem povdaril, da jim njih bogastvo nalaga dve dolžnosti: Prva je, da se ustavljajo skušnjavam lagodnega življenja,druga pa,da uporabljajo svoje premoženje v glavnem v pomoč drugim osebam, ki so v manj ugodnem položaju. i / -o- VESTI O NAZIJSKI AKTIV- Nemci utegnejo korakati še ta teden Bolgarija baje pristala na nazijski ultimat, da dovoli zasedbo nemškim četam. — V Nemčiji vlada pomemben molk glede premikanja čet v balkanskih državah. Iz Jugoslavije Največja slovenska kulturna ustanova, Družba sv. Mohorja, je prejela za svojo osemdesetletnico svojega plodonosnega dela uradno priznanje. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz starega kraja. nosti v mehiki Mexico City, Mehika. — Nedavne manifestacije za na-zije in proti Judom, do katerih je prišlo tukaj, in pa poročilo, da je v Mehiki eden vodilnih članov nazijske tajne policije, je dalo povod, da so oblasti pričele posvečati pozornost nazijskim aktivnostim. Kakor se trdi, je namen nazijske propagande ta, da se zada udarec vplivu Zed. držav v Mehiki. Deloma se vodi ta s "šepetalno" kampanjo, da nameravajo Zed. države stopiti v vojno proti Nemčiji ter potegniti s seboj tudi Mehiko, deloma pa z razširjanjem trditev, da Zed. države gospodujejo Mehiki. -o- predlog proti kon-gresnikom . Washington, D. C. — Eden poslancev namerava v kongresu staviti predlog, po katerem bo prepovedano kongresnikom imeti izven kongresa govore, za katere dobe posebno plačo. Pričakuje se, da bo predlog z lahkoto prodrl, ker je takih kongresnikov le peščica.1 -o--. nta- KRIZEMJVETA — Rim, Italija. — Zaradi zvišanja življenjskih stroškov se je vsem uslužbencem v Vatikanu z zadnjo nedeljo povišala plača. Tistim, ki dobe $50 ali manj plače na mesec, je povišek 10%, od $50 do $100, 8%, in za višje plače 5 %. — London, Anglija. — Tukajšnje prebivalstvo je bilo zadnjo nedeljo tafyo čuječe na delu, da je nemudoma sproti pogasilo vsak požar, ki so ga povzročile nemške vžigalne bombe. Nemški letalci so prileteli nad mesto m metali vžigalne bombe v dveh velikih skupinah. — Vichy, Francija. — Novi ameriški poslanik (za Francijo, Wm. D. Leahy, je prispel semkaj zadnjo nedeljo in svoje poverilne listine je predložil Petainu par dni pozneje. Urad poslaništva je v poslopju nekega bogatega Ameri-kanca. -o- brez postanka Dayton, O. — Neki štirimO torni armadni bombni aerobian je zadnjo nedeljo napravil 3,050 milj dolgi polet brez vsakega vmesnega postanka Polet se je izvršil od tukaj v Fort Worth in nazaj, in sicer s povprečno hitrostjo 190 mlij na uro. Ta aeroplan je zgrajen za polet v višini 15,000 čevljev ali še več, toda seda nji polet se je moral zaradi silnih' višinskih viharjev napraviti po večini v omenjene višine. ožigosal angliji klonjeno organizacijo Birgmingham, Ala. — V nekem tukajšnjem listu je bilo zadnjo nedeljo priobčeno pismo, ki ga je pisal Wm. A. White, in v } sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cen« vt.li,\fe za pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA skazila dodajte k vsaki pošiljatvi $1 00. CENE LIRAM: Za $5.00.................100 lir II Za $0.50..................200 lir Za $22.50.............„...500 lir Pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Zapadna Slovanska DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Pyidsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F- Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.- 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, Box 444, Helper, Utah. URADNO GLASILO: , "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-nrga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotneg^ odbora. 1'roT šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor' tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 0<><><>CK>000-y začetku leta vsaka članica zavzame, da more pridobiti vsaj eno novo članico in-koncem leta društvo postalo stood-v napredovanju, v ponos članstva ter ZSZ. — Iskrena hvala vsem uradnicam in članicam za sodelovanje v preteklem letu. Priporočamo se še za naprej. — Sprejmite voščila za veselo in srečno novo leto v osebnem, domačem in društvenem oziru. V imenu članstva društva sv. Katarine lepa hvala glavnim uradnikom za lepe stenske koledarje. Veselo in srečno novo leto glavnim uradnikom ter celokup nemu članstvu ZSZ želeč do lše večjega uspeha in napredka v letošnjem letu! — S sosester-skim pozdravom, Johanna Mervar, preds. -o-- IZ URADA DRUŠTVA SV. KATARINE ST. 29, ZSZ. Cleveland, O. Cenjene sosestre: — Preteklo je leto 1940 s svojo vznemir-nostjo in razburjenostjo vojnih grozot. Novo leto v svoji rahli mladosti ne obeta dosti sprememb, žalibog le nadaljevanje trpljenja in bridkosti, v stari deželi. Kako naj izrekamo hvaležnost večnemu Stvarniku za to priljubljeno Ameriko in demokracijo, ki jo vlada. Resnično je "God's Country" ali Dežela Večnega Stvarnika. V dnevnem življenju v tej deželi ni veliko sprememb. Ogromni vladni prbgram v pripravah obrambe dežele proti nasprotniku je nekoliko dvignil depresijo vsaj začasno. Želimo ter upamo, da bo vsa ta priprava zadostovala in nas ne pahne v aktivno vojno. Pretekla je tudi glavna letna seja društva sv. Katarine. Udeležba je bila povoljna, ampak ne popolnoma. Po seji se je vršila domača zabava za katero so poskrbele in darovale razne stvari dobre aktivne članice. V imenu društva se lepo zahvalim za darove sledečim sosestyam: Mary Drobnich, Mary Kraje, Frances Ponikvar, sestra Pojnich, Ana Svigel, Antonija Sele, Julija Tomšič, Mary Trentel in Louise Zadnik. — Prav kratkočasno je bilo za vse navzoče. Zakaj bi ne bilo tako pri vseh mesečnih sejah? — Kako smo veselo'pozdravili sosestre, katere že več časa pogrešamo. Pridite vendar! Sprejele smo tudi novo članico Florence Christy, ki je obljubila postati aktivna in se udeleževati mesečnih sej. — Sklenjeno je tudi bilo, da napnemo vse moči, da bi se omogočilo poslati vež-balni krožek na konvencijo v Chicago meseca avgusta. Vse članice naj se zanimajo in uresničilo se bo. Mladina, seved&, se bodo silno potrudile, ampak brez naše pomoči bi bila želja skoraj zaman. Uradnice za leto 1941 so bile izvoljene: Predsednica Johanna Mervar; podpredsednica Ana Svigel; tajnica Frances Ponik-var; blagajničavka Mary Butala; zapisnikarica Louise Zadnik; rediteljica Mary Kraje; načel niča ali supervisor za mladino Stella Herbert; nadzornice sestra Mlakar, Stella Herbert in Mary Zupančič. — Veseli nas, da je zopet postala uradnica sestra Mary Zupančič, bivša predsednica. Ona je bila uspešna delavka in vemo, da bo tudi sedaj sodelovala v polni meri. Želimo tudi, da bo društvo sv. Katarine postalo bolj uspešno, kar se tiče novega članstva. Naj se sedaj v PO MOŽE SI PRIŠLE V AMERIKO Tri dekleta, ki so nedavno prispela iz Oslo, Norveška, v Zed. države, da se tukaj poroče. prišle kar na slepo, marveč so bili s svojimi tukajšnjimi izvoljenci že prej seznanjene. —.............-.............................. - ^ Niso pa IZ URADA DRUŠTVA SVO-BODA ŠT. 36, ZSZ. So. Chicago, 111. Zadnja letna seja, katere se je udeležilo prav lepo število članstva, je lepo izpadla, v zadovoljstvo vseh in upamo, tudi v napredek in korist društva in članstva. Volitve društvenih odbornikov niso prinesle bistvene spremembe in kakor je videti, je članstvo z dosedanjim delovanjem društvenega odbora bilo v preteklem letu povsem zadovoljno. Leto 1940 je za nami, z njim tudi velika mladinska kampanja Če ste zasledovali uspeh kampanje in delovanje raznih društev, kar je bilo poročano v /našem glasilu, ste lahko opazili, da se je tudi naše društvo prav dobro borilo v minuli kampanji in moramo častitati tistim delavnim in požrtvovalnim članom, ki so se potrudili, da smo kljub temu, da naše društvo ni doseglo prve nagrade, vendar ostali na častnem mestu. Zato vsa čast in hvala onim neumornim delav cern, ki so se v minuli kampanji tako požrtvovalno borili in s tem pokazali, da se resno zavedajo svojih dolžnosti do društva in Zveze. Čast jim! Tudi božičnica, ki je bila prirejena za mladino, katera je v našem društvu, je prav lepo izpadla v zadovoljstvo vseh navzočih, starih in mladih. Božični mož je razdelil navzočim članom in članicam božična darila, nakar so dobili še malo prigrizka in sladke pijače. Kar zanimivo je bilo gledati ta zadovoljni živ-žav. Da je bilo vse še bolj veselo, so znani Plutovi trojčki, ki so tudi člani našega društva, zaigrali nekaj prav lepih božičnih komadov na svoje električne instrumente. Naznanjam vam tudi, da se vrši naša prihodnja seja v četrtek 8. januarja. Pridite na sejo kolikor mogoče vsi, ker na tej seji bo novoizvoljeni odbor prevzel svoje dolžnosti, obenem bodo odborniki za lansko leto prejeli svoje place. Pridite na sejo, morda bomo kaj novega u-krenili za nastopno leto 1941, ki je leto konvencije naše tako lepo napredujoče Zapadne Slovanske Zveze. Vedite, da se bo konvencija vršila v Chicagi in bomo morali tudi mi sodelovati z društvom Three Star pri pripravah za konvencijo. — Torej na svidenje na seji. C. Grmek, preds. -o- OD DRUŠTVA VSEH SVET-NIKOV ŠT. 56, ZSZ. Lockport, III. Ker se že dolgo nič ne sliši od našega društva, si bo morda kdo mislil, kaj pa je s 'tistimi Lockportčani, da se nihče ne oglasi, ali jih je sapa odnesla s tistega hriba, ali kaj? — No, včasih res malo preveč navija, pa radi tega se ne pustimo kar tako izlahka odnesti, posebno sedaj še ne, dokler je še kaj rdečega v spodnjem prostoru. Saj veste, kaj mislim. To je tista zapeljiva stvar, da jo ne moreš pri miru pustiti. Če jo pa začneš pokušati, ti pa vso kri razgreje. Zato ni čudno, da včasih katerega glava boli. Leto 1940 je za drugimi prešlo v večnost in ravno tako je šla mimo tudi naša kampanja za minulo leto. S požrtvovalnim delom in trudom naših uradnikov ter nekaterih članov, je nase društvo napredovalo za prav lepo število novih članov, pa bi lahko še več,' če bi vsi skupno delovali. Kakor se razvidi iz poročila naših kapitanov, so nas sovražne čete potisnile daleč nazaj od našega cilja. Dolgo časa smo se uspešno borili in odbijali protinapade, nazadnje smo se morali udati premoči. — Dragi bratje in sestre. Četudi nismo dosegli uspeha katerega smo nameravali doseči, naj nas to nič ne straši, ampak še bolj pogumno in složno stopimo na delo. Torej cenjeno mi članstvo, zavedajmb se svojih dolžnosti in v prihodnje naj bo našo geslo: Vsi za enega eden za vse! Tukaj tudi naznanjam imena naših odbornikov za nastopno leto, ki so bili izvoljeni na zadnji letni seji. Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Martin Gregorich, taj- nik in blagajnik Frank Spe-lich, zapisnikar Edward Vesel, nadzorniki John Glavan, John Kolenc in Stanley Gregorčič, mladinska nadzornica Mildred Gregorich. — Sedaj pa voščim prav uspešno in veselo novo leto vsemu članstvu našega društva in celemu članstvu ZSZ. — S sobratskim pozdravom! Stanley Gregorich, poročevalec KJE JE "MARIJA NA BELEM PRODU?' Kjer se danes razprostira Kranjska gora, so rasti i v davnih časih neprehodni gozdovi. Le južna stran te doline je bila pokrita s peskom — reka, ki dobiva svoje vode izpod ve likanov Julijskih Alp, ga je bila nanosila in po njem sama dobila svoje ime: Peščenica— Pišnica. Široko si je bila začrtala svojo strugo in še dandanes je videti njen levi breg, pod katerim so si ljudje pozneje postavili svoje domove. Mirno je potekalo itod življenje prvih prebivalcev. Le tu in tam jih je predramilo iz tihega življenja spremstvo kakega imovitega kneza, ki se je vozil po potu, držečem iz niže ležečih krajev Kranjske, skozi dolino v Kanalsko dolino in naprej v Italijo ali nazaj v Zilsko dolino. prebivalcev sta bila vzrok, da je vikariat kmalu postal župnija. Gotovo je bilo to pred 1. 1469 — takrat se omenja župnik Mathias — a nikakor ne pred 1. 1440. Leta 1558 se omenja: "die Pfarr bey vnser lieben Frauen in der Cranau." Pod faro so spadale vasi Gozd (Waldt), Srednji vrh (Mitten-perkh,) Log (se omenja takrat "vnter Cranau"), Podkoren, Rateče do 1. 1781 in Bela, peč do srede 17. stol. Zdaj je mogoče zaslediti 26 župnikov nazaj. Leta 1676 je imela fara 1953 duš, a zdaj čez 1600 — seveda brez Rateč in Bele peči. Cerkvi so prizidali leta 1758 stranski oltar, ki je posvečen sv. Jožefu. Na steni visi slikarja Layerja oljnata slika, ki predstavlja smrt sv. Jožefa. Oltar Srca Jezusovega so pa zgradili 1. 1828. Žal, da sta obe stranski kapeli v novoro-manskem slogu in tako v hudem nasprotju s svetiščem samim, ki je v gotskem slogu. Takrat so tudi ladjo cerkve same podaljšali in jo zvezali z zvonikom. Do itakrat je bila med svetiščem in zvonikom lopa, nad katero so imeli spravljen "božji grob" in kjer so se fantiči skrivali. Popravili so tudi lok pred presbiterijem, ki je bil prej tako nizek, da ga ROKA ROKO UMIJE N(eki avtomobilist je drvel s svojim avtom po veliki cesti, da ne bi zamudil znamenite športne prireditve. Za nekim ovinkom je stal slabše oblečen človek, ki je mahal z rokami, češ, naj ustavi. Vozač je pritisnil na zavoro, ustavil ter vprašal onega, kaj hoče. "Na tekmo se peljete, kaj. ne, gospod. Bodite tolikanj ljubeznivi in športni ter vzemite še mene s seboj." Avtomobilist je bil dobrosrčen človek ter je dovolil neznancu, da je vstopil v voz. Ko sta malo nato vozila skozi mestece, je vozač prezrl znamenje na stoj in le za, las je manjkalo, da ni prišlo do nesreče. Seveda je bil službujoči stražnik takoj na mestu, z be-ležnico v roki. Ko je bil popis gotov, je policaj vtaknil be-ležnico v žep, stopil prav do šoferja in ga poučeval, kako je treba voziti in paziti skozi mesta, pozivnico na policijo pa bo že dobil in občutna kazen mu ne odide. Avtomobilist je potrt vozil dalje, končno pa sta le prispela na športno igrišče. "Zelo lepo od vas, da ste me vzeli s seboj, sicer bi te tekme ne videl," se je zahvaljeval sopotnik. "Vi ste napravili uslugo meni, evo, jaz je bilo mogoče s palico dose- j0 pa vam." Pri tem je segel Ob tej poti, na obronku proda je stala cerkvica, posvečena Materi božji, ki se je imenovala Marija na Belem produ. Tako se je potem imenovala tudi naselbina. Ime Beli prod se je pozneje omejilo le na južnovzhodni del vasi, med Logom, desnim bregom Pišni-ce in žel. progo. V listini iz 1. 1793 sem našel za ta predel ime: na Vilem Prodo. Še zdaj pravijo stari ljudje temu delu vasi "Na produ." Vzporedno s tem vulgarnim imenom so se pa razvila imena, ki so jih uporabljali plemenitaši v svojih pismih in listinah: Cro-p.owe (leta 1112), Chraynau, Cranau, Cronau, Kronau in vzporedno s tem najdemo pri Valvazorju tudi že Craingora, Creinska gora. — Marija na Belem produ je bilo torej med prvimi imeni za Kranjsko goro. Pripovedujejo, da je dala zidati cerkev sama španska kraljica:, kateri se je v sanjah prikazala Marija in ji naročila, naj zida cerkev na Belem produ. Pravijo pa tudi, da je bilo prvptno ime za Kranjsko goro "Borovška ves." Podsta-va temu imenu je star bor, ki jo stal, kakor pripovedujejo, lia mestu, kjer stoji zdaj cerkev. In prebivalci še dandanašnji imenujejo sebe Borovce, ne pa Kranjskogorce, kot bi bilo pričakovati. Cerkev je bila najbrž sezidana že v 12. stol., in sicer v romanskem slogu. Stolp, postavljen iz peščenčevih kvadrov in ki stoji še danes, je stal poleg cerkve (campanile.) Pa je bilo prvotno svetišče kmalu premajhno in so najbrž že v 14. stol. postavili drugo v gotskem slogu. — Hitro so polnili naseljenci to dolino, ko je že 1. 1362 takratni oglejski patriarh Ludovik pisal radov ljiškemu župniku pismo, v katerem mu naroča, naj postavi v Kranjski gori vikarj^. Spadala je namreč takrat vsa Dolina pod radovljiškega župnika. Ljudje še v tej dobi pripovedujejo, da so v prvih časih vozili mrliče pokopavat v Ro-dje (Rodine pri Radovljici.) V cerkvi je stal kip Matere božje — pribežališče grešnikov, ki so ga pa pozneje zamenjali z drugim, ki predstavlja Marijino vnebovzetje, ki je patron župne cerkve!. Stari kip je pa zdaj shranjen v rutarški kapelici, nasproti cerkve Srca Jezusovega. Prevelika razdalja med Radovljico in Kranj sko goro ter povečanje števila či. Vsa dela je vodil takratni župni upravitelj Janez Soklič. Prenovljena je 'bila notranjščina cerkve 1. 1900, ko jo je preslikal slikar Matija Bracla-ška iz Kranja. Do leta 1870 so okrog cerkve pokopavali še mrliče. Novo pokopališče je dal napraviti med ljudstvom splošno priljubljeni župnik Blaž Artel. To bi bil površen zgodovinski opis župne cerkve v Kranjski gori. Vas sama privablja od leta do leta več in več leto-viščarjev iz Jugoslavije, kakor tudi iz inozemstva. (-e -e.) -o- GIBANJE NAŠE ZEMLJE Dokazano je, da se giblje naša zemlja v treh smereh, selo verjetno pa je, da se gib-je še v dveh drugih smereh. Ta gibanja bi bila sledeča: 1. Zemlja se giblje okoli svoje lastne osi s hitrostjo 30 km na sekundo. Ta hitrost se zmanjšuje od ekvatorja proti poloma. 2.. Zemlja se vrti okoli sonca s hitrostjo 19 milj na se-undo. 3. Skupno z našim sončnim šestavom se giblje zemlja v mieri zvezde stalnice Vege v ozvezdju Lire s hitrostjo 12 Hilj na sekundo. 4. Četrto gibanje, v kate-•em verjetno sodeluje tudi na-•;a zemlja, je gibanje sonca ;koli osi in traja 25 dni. 5. V poštev bi prišlo še gibanje celega našega zvezdnega sestava, čeprav o tem ne vemo nič točnega. v žep ter mu izročil policaje-vo beležnico ter dostavil: "Jaz sem namreč zelo znan poklicni žepni tat," nakar je izginil v gneči. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI našega ljubljenega* soproga in očeta, Nick Miketič, kateri jc preminul 2. januarja 1940. Dolgo nam je leto, kar Ti dragi v hladni zemlji počivaš. S solzami v očeh zalivamo cvetice ria Tvojem grobu, zaman Te naša srca pričakujejo, cla se vrneš k nam. V duhu boš živel v naših srcih do konca našega življenja. Žalujoči ostali: FRANCES MIKETIČ, soproga in otroci. Pueblo, Colo., 1. jan. 1941.' ZAHVALA West Pullman, 111. Čut hvaležnosti nam veleva, da se kar najiskrenejše zahvalimo za tako nepričakovan lep supra j z (Baby shower) ki so nam ga priredili naši prijatelji v torek dne 17. decembra zvečer. Ta "babe shower" so organizirale Mrs. Carl Ernst, Mrs. Caroline Golobi« in Mrs. Anna Dvorscek. Iz Jolieta: Mrs. Merichka Zdravljevitch, Mrs. Frank Zelesnik, Mrs. Barbara pragovan, Mrs. Po-vitch, Mrs. Martin Dragovan, Mrs. Marie Dragovan, Mrs. J. Sei'cik. Iz Harvey: Mrs. Frances Lekan, Mrs. Veronica Howell, Mrs. Stefanie Lekan. Ostali so: Mrs. Frank Nemanich, Mrs. Caroline Golobic, Mrs. Mike Popovitch, M r s. Okleshen, Mrs. Anna Jaiic, Mrs. Theresa Rus, Mis. Anna Dvorscek Mrs. Carl Ernst, Mrs. Nelson, Mrs. Emma Bockelman, Mrs. Tillie McNutty, Mrs. Nylen, Mrs. Hansen, Mrs. Rose Socjkitz, Mrs. Mary Jaksa, Mrs. Atina Tome, Mrs. Frances N,ovak, Mrs. Johana Knaus, Mrs. John Husar, Mrs. John flusar, Jr., Mrs. Foldesy, Mrs. Janesen, Mrs. Pipp, Mrs. Oleyniczak, Miss Theresa Oleyniczak, Miss Anna Oleyniczak, Mrs. Jones. Ti, ki so dali darove, pa se niso mogli udeležiti so: Mrs. Sefcik, Mrs. Martin Dragovan Mrs. Marie Dragovan, Mrs. Anna OKorn, Dolores-Bee & Edna beauty operators, Mrs. Petchnig, Mrs. Zuhe, Mrs. Bezlay, Mrs. Mary Olson. Vsem »a j prisrčne j ša zahvala za vse darove in za udeležbo, zlasti pa prav lepa hvala organizatorkam: Če bi pa bilo katero ime izpuščeno, nam blagovolite oprostiti. Vsi pa vedite, da smo bili globoko presenečeni nad vašo dobrot-Ijivostjo in je ne bomo pozabili. Bog plačaj! (Ogl.) Mr. in Mrs. Joe Bokal Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 8. januarja 1941 iiUl!illUiUlUAll.tJj:'.' ............................................»Mt,,,|M,|tinMMinmiTHHiiiHTirnHTitrttfTntTT'MHiiiniiitrinii»'rTirttrtnTir'rriTTTMiTt'nuy "Ljubezen, ki ubija" ROMAN P. Bourget: Oče je vstal od mize, preden je bilo kosila konec. Pogledal je na stensko uro in vprašal gospoda Termonda za natančen čas. "Cornells, ali se vam tako zelo mudi?" je rekel Termond. "Da," je odgovoril oče, "moram dobiti nekega trgovskega prijatelja, ki je bolan . . . nekega inozemca. Moram iti k njemu v hotel, da dobim od njega nekaj važnih podatkov in reči. To je posebne vrste človek. Zato bi ga rad čimprej videl. Storil sem nekaj važnih korakov zanj, pa me skoraj prijemlje skušnjava, da bi jih še obžaloval." Od tedaj ni bilo nobene vesti več o njem. Tisti večer smo odlagali večerjo po četr-tinkah ure, ne da bi ga pričakali, njega, ki je bil sicer tako natančen in točen kakor ura. Mati se je začela vznemirjati. Njen nemir je s čakanjem vedno bolj rasel. Zakriti mi ga je mogla tem manj, ker so mi še zvenele v ušesih zadnje besede, ki jih je oče pred odhodom govoril. Bilo je namreč tako nenavadno, da je oče govoril o svojih opravkih, da sem si vse njegove besede tem bolj zapomnil- Pretekla je noč, za njo jutro, nato poldne. Spet se je vrnil večer. Spet sva sedela z materjo drug nasproti drugega pri mizi, kjer je bil prostor razpostavljen pred praznim stolom in je nekako predstavljal na ta način telo očeta, ki je izginil. ' Gospod Jakob Termond, ki ga je, bila mati pismeno obvestila, je prišel po jedi. Poslala sta me takoj spat, a ne* tako naglo, da bi ne bil mogel opaziti izrednega bleska v očeh tega človeka. Imel je sinje oči, ki so se ponavadi mrzlo svetile v finem obrazu, katerega so obdajali plavi lasje. Take malenkosti si vsak otrok zapom-' ni, da se mu čez leta spet prikažejo v spomin, kadar jih ubudi življenje. Podobne so tistim nevidnim črnilom, ki se pokažejo na papirju šele, ko pisanje približamo k ognju. Medtem, ko sem si prizadeval, da bi ostal v sobi pri njima, sem opazoval, kako so vznemirjene njegove lepe roke, ki jih je držal na hrbtu. Vrtel in obračal je z njimi palico iz trstike, ki sem v svojih najbolj skritih željah vedno hrepenel po njej- Če bi ne bil toliko gledal te palice, bi mi bila ta znamenja skrajnega razburjenja zatrdno ušla. Toda, saj je bilo vendar vse tako razumljivo: kako da ne bi gospoda Termonda zgrabilo in vznemirilo, ko je tako nenadno izginil njegov najboljši prijatelj, moj oče. Glas pa, tisti sladki njegov glas, ki obda z žametno mehkobo vse njegove besede, je bil gospodu Termondu hladen. Ta glas mi je rekel: "Jutri bom vse poizvedel, če bi se Cornells do tedaj ne vrnil . . . Toda saj se bo vrnil. Potem bo vse na mah jasno. Morda je odpotoval zaradi opravil, o katerih vam je govoril in je izročil kako pismo za vas postreščku. Ta pa je pismo pozabil od- "Ah," je rekla mama, "kaj mislite, da je to mogoče?" Pogosto sem si v težkih urah obudil v spominu ta razgovor in videl v duši kraj, kjer sem ga slišal. Gospod Termond me je še venomer samo razvajal kakor otroka, rjiiiiiimnimrnimiiMiiniiJiniiiiiiifiHumuM f čeprav sem bil tedaj že v drugem gimnazijskem razredu . . . Ko sem tako sedel na stopnicah, se me je polotil strašen nemir. Zdaj pa zdaj sem znova stresel vrata in na ves glas klical. Nihče mi ni odgovoril vse do trenutka, ko je stopila v sobo dekla, ki me je majhnega pestovala. "Oče," sem zakričal, "kje je moj oče?" "Siromak, siromak . . ." je začela starca stokati, ko me je stisnila k sebi v naročje. Deklo so izbrali, da bi mi naznanila grenko novico. Izvil sem se iz njenega objema in stekel po hodniku. Zdrvel sem skozi dve prazni sobi in preden me je u-tegnil kdo ustaviti, prišel v očetovo spalnico. Groza! To truplo na postelji, ki je bilo trdo povito v rjuhe; to lice brez krvi na blazini, nepremično, z osteklenelimi, na široko razprtimi očmi, kakor jih imajo mrliči, ki jim po smrti niso zatisnili vek; ta beli podbradnik in ta brisalka okoli čela; in pri vznožju je klečala žena, strta od žalosti, a še zdaj oblečena v vesele barve ... to sta bila bila moj oče in moja mati. Kakor brez uma sem se vrgel proti njej. "Andre, sinko," je zašepetala in me strastno objela. V tem njenem kriku je bila tako žgoča bolest in taka divja nežnost v tem objemu, da me peče do dna duše še zdaj, kadar se spomnim na to. Potem me je takoj odnesla iz sobe, da ne bi več gledal tega strašnega prizora. Njene moči je v žalosti podesetorila. "Bog me kaznuje . . . Bog me kaznuje . . .," je ponavljala, ne da bi kaj pazila na besede, ki jih je izgovarjala. In pokrivala mi je obraz, vrat, lase s poljubi in solzami. Zaradi teh iskrenih solza tisti hip naj ti bo odpuščeno vse trpljenje, moje in mrtvega očeta, uboga mati. Vidiš, v najbolj črnih urah, ko me je pozival duh umorjenega očeta na maščevanje, je vsa tvoja žalost govorila glasneje kakor njegova tožba. Zaradi poljubov v tistem hipu ti morem kljub vsemu verjeti. Ne, te solze in ti poljubi niso skrivali nobene zahrbtne misli. Tvoje srce se je prav iz dna upiralo strašnemu slučaju, ki me je oropal očeta. Prisegam pri najinih vzdihih, v tistem hipu ti nisi bila v tej strašni zaroti. Odpusti mi, da si moram še danes to zatrjevati. Če bi ti vedela, kako je človek včasih žejen resnice in gotovosti! Tako žejen, da bi zblaznel! Ko sem takrat vprašal mater, naj mi love o strašnem dogodku, je rekla, da so očeta na vozu napadli. Ker ni imel nikakih listin pri sebi, dva dni niso mogli ugotoviti, kdo je. Veliki ljudje mislijo radi, da je vsem otrokom enako lahko lagati. Jaz sem bil eden od tistih, ki dolgo razmišljajo o tem, kar jim odrasli povedo. Sestavil sem v duhu skupaj vse male podrobnosti in hitro spoznal, da ne vem še vse resnice o smrti svojega očeta. (Dalje prih.) POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: AGITATOR, spisal Janko. Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana _ BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski}. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana........................ Mehkovezana ............................... __ SOc 6CW 40c Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na- roce: POŽURITE SE, DA NE BOTE PREPOZNI! Stenski koledarji "Am. Slovenca" gredo-letos hitro izpod rok. Le še komaj 200 jih je na roki. Takoj ga naročite zase, ali svojim domačim, dokler ga ne zmanjka. Letošnji stenski koledar "A. S." je pravi kras za vsako hišo. Stane s poštnino za tu in stari kraj le samo: * 20 centov Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, ■:■ -:- Chicago, Illinois. 55c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest, 'z stoletja. Brošura z 96 strani......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 »trani ..............r-..............-..........— 50t CIGANKA — Zelo zanimiva povest iz domačih slovenskih hribov. Vsebuje 160 stra.ii.............. CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zalo napetega značaja. Trdovesana * 193 stranmi ............................................ 75« ČRTICE. — Spisal Fran Ks. Me-ško. Črtice: 'Njiva*, 'Črna smrt' in 'Slovenske gorice' so posebno zanimive. Knjiga vsebuje 160 strani ........................................ 55c ČUDEŽ! ČUDEŽ! — Zanimiv sodobni roman, ki ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Franc Kolenc. Brošura vsebu 94 strani in stane ...................................... 35c DENAR, spisal Iver - Kolenc. Vrlo zanimiv roman, 200 strani, broširati, samo .............................. SOc DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsa-* kega. Broširana knjiga, 210 . strani, stane .................................. SOc DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI, spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne .—.............................$1.25 DOM. — Roman iz šlezijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Je to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane........ 75c DRAGARJEVINA, spisal Kolenc Franjo, 232 strani, zelo intere-santna ljudska povest. Broširana, samo ...................... 45i DUHOVNIK S KRVAVO HALJO. — Resnična ir6ka zgodba. Spisal R. De Nevery. Prestavil in priredil Fr. Kolenc ................ SOc DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, v»ak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 4Ž7 strani. Celit povest vsebuje na^ 1100 straši. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Y.si trije deli skupaj ...................................—93.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiv* povest ....................-....................... 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja _._...;..........................—$1.06 FABIJQLA, po kardinalu Weiae-manu. Brošura 222 »trani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva .....................vv 45c PINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvejek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa .....................................-..............$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ............................... 75c Mehkovezana knjiga 239 strani 75c 1092 str., 4 broširani zvezki......$2 00 GUISEPPO MUSOLINO, ali KRVNO MAŠČEVANJE, dolg napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseh osem zvezkov .............................—.......$5.50 GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani............$1.50 HUBERT,—Interesanten roman iz gozdov. Spisal Pavel Keller. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani................................ 85c HABAKUK, zanimiva Remichlo- va povest, 126 strani, broširana 40c IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš'i. P