PROLETAREC
ŠTEV.—NO. 1096.
CHICAGO, ILL., 13. SEPTEMBRA, (SEPT. 13,) 1928.
LETO—VOL. XXIII.
VSEBINA.
ČLANKI.
Milijoni, ki zanemarjajo volilno pravico. Terorizem v stavkah in vzroki. Ali smo pred zakonom res vsi enaki? Kdo so vaši kandidat je? Razstava Peruškovih slik na Elyju. Ali bo pivo — ali ga ne bo? Konferenca Jugoslavenskog Prosvjetnog Saveza.
Deset let prohibicije (Anton Garden). Louis Adamič in odmevi na "bohunke".
iz našega gibanja.
Izlet članstva kluba JSZ. v Barbertonu. Norman Thomas bo govoril v Chicagu v nedeljo 23. septembra. Naša kampanja v Westmoreland Co. — Štirje naši sodrugi kandidirajo v zakonodajo. Nace Žlemberger ob svoji šestdesetletnici.
Dvajsetletnica druš. št. 88 SNPJ. v Moon Runu.
Poročilo o šesti konferenci JSZ. v vzhodnem Ohiju.
Zahvala in drugo iz Glencoe.
Piknik collinwoodskih "Struggler jev".
Po primarnih volitvah v Wisconsinu.
Zapisnik ilIinoiske-wisconsinske konference J. S. Z.
Kampanjski fond J. S. Z.
Imenik klubov in Konferenc J. S. Z.
Priredbe klubov J. S. Z.
razno.
Nova orientacija na polju dramskih aktivnosti v Waukeganu.
Šubljevi koncerti.
Zahvala milwauških društev SNPJ.
Vščipci.
Odgovor Mr. Chas. Pogorelcu (Frank Sto-nich).
Entered as second-class matter December S, 1907, at the post offle« at Chicago, 111., tinder the Act of Congress of March Srd, 1878.
Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna DruZba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak ietrtek. Published Ever; Thursday. Naročnina (Subscription Rates): United States and Canada za vse leto (per year) {3.00, pol leta (half year} $1.75; Foreign Countries, za leto (per year) »8.60; pol leta (half year) »2.00.
Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864.
.................................................minimi............................
232348482323484848482353234823535353535323535348532353482353535353532353532353235353232348484848485353234848535323
4823482353484823532353234823535353484823532353482353532348484823535353230248535348235353532353485353532348485348535353234848532348
..........................................................................iiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiu.....iropuniiBniiii^^.......wni||
I JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA (
3639 W. 26th Street, CMcago, III.
y	pridružena
SOCIALISTIČNI STRANKI AMERIKE
^jn[itiitimiiaimttmnimitiuiiiiiMiiHiiitninntmni[ruiiniHiin»iiimniimiHm(miiiiiMii[»niiimuim^^	uiimiiiiiiiiiiiiiininmiimnijiaiiiirtuiiiiiiMiiiiintuiuiiniiiiiiniiiiiiiiiriiiiuiiiniimuiiHiiiiuiniiiniiiiiiiiiimiitHiimu
Eksekutiva Socialistične Stranke:
Victor L. Berger, Milwaukee, Wis., predsednik; Morris Hillquit, New York, mednarodni tajnik; Daniel W. Hoan, Wisconsin; James Oneal, New York; George E. Roewer, Massachusetts; Lilith Wilson, Pennsylvania; Jasper McLevy, Connecticut; James H. Maurer, Pennsylvania; Win, Van Essen, Pennsylvania; Jos. W. Sharts, Ohio. — Eksekutivni tajnik Wm. H. Henry.
Glavni urad: 2653 Washington Blvd., Chicago, III.
Tajništvo J. S. Z.: Tajnik: Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St., Chicago, III.
Eksekutiva J. S. Z.: Frank Alesh, Sava Bojanovich, Geo. Maslach, Filip Godina, Fred A. Vider, F. S. Tauchar, Frank Zaitz.
Nadzorni Odbor J. S. Z.:
Donald J. Lotrich, Blaž Novak, Peter Kokotovich.
Prosvetni Odsek J. S. Z.: Charles Pogorelec, Andrew Kobal. Joseph Oven.
Nadzorni Odbor Slov. Sekcije JSZ.: John Turk, Frank Udovich. Frank Florjančič.
"Proletareo",
glasilo in last slovenske sekcije JSZ.
Upravni odbor Proletarca: John Olip predsednik; Vinko Ločniškar podpredsednik; Frank Alesh tajnik; Filip Godina blagajnik; Peter Bernik, Donald J. Lotrich, Fred A. Vider, nadzorni odbor.
Urednik: Frank Zaitz. Upravnik: Chas. Pogorelec.
KLUBI J. S. Z.
COLORADO ŠT. 132, PUEBLO.—Tajnik John M. Stonich, M. R. A., Box 54.
ILLINOIS ŠT. 1, CHICAGO.—Tajnik-blagaj-nik Peter Bernik, 2758 S. Ridgeway Ave. Organizator F. S. Tauchar. Zapisnikar John Turk. Zboruje vsaki četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ.
ŠT. 4, LA SALLE.—Tajnik Frank Martinjak, 24 Fourth St.
ŠT. 20, CHICAGO.—Tajnik Sava Bojanovich, 2250 Clybourn Ave.; org. Sava Bojanovich; zapis. Geo. Maslach. Zboruje v svojih prostorih, 2250 Clybourn Ave.
ŠT. 45, WAUKEGAN. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helmholz Ave. Blagajnik John Gantar. Organizato-riea Frances Zakovšek. Zapisnikar Rudolph Skala. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu.
ŠT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joseph Ovca, 1841 S. 15th St. Orga-niz. Anton Per; zapis. Fr. Čemažar. Seje vsako 3. nedeljo v m. v Slov. nar. domu po društveni seji.
ŠT. 50, VIRDEN.—Tajnik Frank tempihar, R. F. D. 41. Box W.
ŠT. 60, GILLESPIE.—Tajnik John Krainz, R. 2, Box 10.
Št. 128, NOKOMIS. — Tajnik-blagajnik Steve Milavec, 522 East St. Zapisnikar Rok Božičnik. Organizatorji Luka Groser, John Rak in Alojzija Plahutnik. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dop. pri S. Plahutniku.
ŠT. 224, PULLMAN.—-Tajnik P. Verhovnik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111.
INDIANA
ŠT. 41, CLINTON.—Tajnik Ignac Spendal, 560 N. 11th St.
ŠT. 238. UNIVERSAL. — Tajnik Vincent Vrhovnik. Box 92.
KANSAS
ŠT. 3, COCKERILL.—Tajnik Jos. Pillich, R. 3, Box 196, Mulberry.
ŠT. 21, ARM A.—Tajnik Steve Du-das, P. O.
ŠT. 157, GROSS.—Tajnik John Kunstelj, R. 1, Box 39-A, Arcadia, Kans.
MICHIGAN
ŠT. 114, DETROIT.—Tajnik Jos. Menton, . 15824 Normandy Avenue. Blag. Rudolph Potochnik. Organizator Andrej šemrov. Seje vsaki četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v Woodman's Hall, 42 Victor Ave. H. P.
OHIO
ŠT. 2, GLENCOE. — Tajnik Nace Žlemberger, L. Box 12. Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri N. Žlem-bergerju.
ŠT. 6, WEST PARK.—Tajnik Paul Slabe, 4666 W. 130th St., Cleveland, Ohio.
ŠT. 11, BRIDGEPORT. — Tajnik Jos. Snoj, R. F. D. 2, Box 7. Zapisnikar John Kocjančič, organizatorja Louis Goren in Frank Blatnik.
ŠT. 26, NEFFS. — Tajnik John Mauri, Box 441.
ŠT. 27, CLEVELAND. — Tajnik-blagajnik John Krebelj, 6409 St. Clair Ave. Organizator Anton Garden. Zapisnikar Jos. Jauch. Seje vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v svojih prostorih v Slov. nar. domu.
ŠT. 49, COLLIN WOOD.—Tajnik-blagajnik Joseph Pezdirtz, 14314 Sylvia Ave. Organizator John Bozich. Zapisnikar Vinko Coff. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. domu.
ŠT. 123, MAYNARD. — Tajnik Andy Zlatoper, Box 22.
ŠT. 189, BLAINE.—Tajnik Frank Garm, Box 31. Organiz. Martin La-pornik.
ŠT. 222, GIRARD. — Tajnik John Kosin, 1006 State St. Fiank Gorenc, blag.; organiz. Louis Blažič; zapis. John Tancek. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu.
ŠT. 232, BARBERTON.—Tajnik John Jankovich. 1218 N. 4th St.
PENNSYLVANIA
ŠT. 5. FRANKLIN-CONEMAUGH. —Tajnik Stephen Zabric, 39 Pine
St., Conemaugh. Zapisnikar Adolph Krasna. Organizator Andrew Vid-rich. Seje vsako 3. n. v m. ob 2. pop. v Slov. izob. domu v Franklinu.
ŠT. 7, FARRELL.—Tajnik Frank Kramar, Box 441.
ŠT. 10, FOREST CITY.—Tajnik Frank Rataic, Box 685.
ŠT. 13, SYGAN.—Tajnik Frank Ursitz, Jr., Box 546, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrence ■ Kaučič. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizator Frank Wirant. Zboruje prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. št. 6, SNPJ. ob 10. dop.
ŠT. 16, BRADDOCK. — Tajnik John Rednak, 1634 Poplar Way.
ŠT. 17, GRAYS LANDING.—Tajnik Tony Zupančič, Box 53, Greensboro, Pa.
ŠT. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton Jeram, Box 12.
ŠT. 32, WEST NEWTON.—Tajnik Joseph Juvan, R. F. D. 2, Box 108.
ŠT. 69, HERMINIE.—Tajnik An-ton Zornik. Box 202.
ŠT. 118, CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Paul Posega, Box 197, Strabane; organizator John Ter-čelj, J. Koklič in M. Tekavec. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 10. dop. v dvorani druš. SNPJ.
ŠT. 131, PITTSBURGH.—Tajnik-blagajnik Anton Chater, 5601 Duncan St. Organizator in zapisnikar John Ban. Zboruje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v Slov. domu.
ŠT. 175, MOON RUN. — Tajnik Jack Tomec, R. D. 10, Box 191, Crafton, Pa.
ŠT. 178, LATROBE. — Tajnica Mary Fradel, 1004 Alexandria St.
ŠT. 184, LAWRENCE. — Tajnik Louis Britz, Box 34.
ŠT. 218, LUZERNE.—Tajnik-bla-gajnik Anton Klančnik, 744 Bennett St. Organizator John Strempfel.
ŠT. 225, AVELLA.—Tajnik-bla-gajnik Frank Bregar, Box 363. Zapisnikar John Cotelj. Organizator Louis Zgonik. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v dvorani dr. št. 292, SNPJ. (Nadaljevanje na 3. strani platnic.)
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV—NO. 1096.
CHICAGO, ILL., 13. SEPTEMBRA, (SEPT. 13,) 1928.
LETO—VOL. XXIII.
UprmrniStTO (Offlee) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
MILIJONI, KI ZANEMARJAJO VOLILNO PRAVICO
Pri predsedniških volitvah l. 1924 ni glasovalo petindvajset milijonov državljanov
V BORBI ZA VOLILNO PRAVICO so ljudstva ter sloji, ki so jo zahtevali, veliko pretrpeli. Tisoči in tisoči so bili preganjani, mnogo je bilo ubitih, tisoče agitatorjev za volilno pravo je bilo vrženih v ječe, izgnanih in pregnanih. Narodi pa so bolj in bolj zahtevali besedo pri odločevanju o usodi svoje dežele, v gospodarstvu in v drugih vladnih poslih. Ko so jo dobili, dasi po stopnjah, so gospodarji spoznali, da jim ni nevarna, kajti ljudstvo je v svojem neznanju glasovalo tako, kakor je bilo všeč gosposki. Nastale so stranke, ki so večinoma zastopale isto, kakor preje avtokratični mogotci. A nastale so tudi stranke, ki so hotele predrugačenje sistema — novo uredbo, v kateri ne bo gospodarjev in hlapcev — bogastva na eni in beda na drugi strani. Socialna demokracija je bila šola, v kateri se je ljudstvo v preteklem pol stoletju učilo o pomejiu volilne pravice — kaj z njo lahko doseže, ako ve, kako priti do cilja. Socialistične stranke evropskih dežel so bile v početku šibke, šibkejše kakor je danes npr. ameriška. A so rasle kljub silnemu pritisku reakcije, ki se ni strašila v boju proti zavednemu delavstvu nikakega sredstva. "Železni kancelar" Bismarck s svojimi zakoni in terorjem ni zatrl nemške socialne demokracije. V stari Avstriji ji niso mogli izpodkopati tal. Od leta do leta je pridobivala na moči; število glasov, ki so jih dobivali njeni kandidatje, se je večalo in se veča sedaj, in glasovi kapitalističnih ter skrajno reakcionarnih strank padajo, pa četudi beleži ta ali ona v tej ali oni deželi triumfalni povratek, npr. stranka torijev v Angliji.
V mnogih evropskih deželah se udeležuje volitev povprečno devetdeset odstotkov državljanov. Nekatere imajo zakon, ki določa, da mora glasovati vsak državljan. Izvzeti so le bolniki in pa oni, ki so odsotni iz dežele.
Na Japonskem je ljudstvo šele letos dobilo splošno volilno pravico; prve volitve po novem zakonu v japonski državni zbor so se vršile 20. februarja t. 1. Do tedaj je imelo le okrog tri milijone Japoncev volilno pravico, sedaj jih je dvanajst milijonov. Volilnega prava se je po-
služila velika večina volilcev. V deželah kakor je Nemčija, Avstrija, Francija, Anglija itd., se udeleže volitev skoro vsi, ki so upravičeni glasovati.
Drugače je v Zedinjenih državah. Tu se udeležuje volitev le dobra polovica državljanov. Ostali se ne brigajo "za politiko" vzroki pa so različni. Črnci v južnih državah so ovirani— volitve zanje niso svobodne. V nekaterih so jim stavljene tolikšne zapreke, da sploh nimajo volilne pravice. Drugod morajo glasovati kakor hočejo gospodarji, ki so njihovi tradicionalni nasprotniki, zato črnci na jugu večinoma ne volijo. V manjših industrialnih okrožjih, kjer je kompanija gospodar nad mestom in nad ljudmi pri delu in izven dela, mnogi ne volijo, ker nočejo glasovati za kandidate magnatov, za svoje (delavske) si pa ne upajo. Za brezbrižnost ostalih je vzrok v pomankanju politične nao-brazbe. Pred leti so se posebno v večjih mestih začele pojavljati takozvane politične mašine, ki so prišle na vrhunec večinoma z glasovi tuje-rodcev. Volilno pravico so lahko dobili, "mašine" pa so si med njimi zgradile vpliv s pomočjo trgovcev, salunarjev, duhovnikov, časnikarjev itd. Taki ljudje so šli na volišče po navodilu in so glasovali po navodilu. S časoma so jim dali kakega aldermana, poslanca ali kongresnika tudi iz njihove srede, da so jih še bolj priklenili nase; te "mašine" so se povzpenjale k moči s taktiko nasilja ter gdljufij, vir dohodkov pa jim je bila in jim je danes korupcija. V enih •krajih je na vrhuncu demokratska, v drugih republikanska politična mašina. V mestu New York npr. dominira demokratska popolnoma, v Chicagu pa sta obe močni in si vpliv ter plen deliti. Ob enem je republikanska razdeljena na več manjših "mašin", ki se tepejo med seboj še bolj ljuto kakor pa kadar se bore kot celota proti demokratski. Ljudje to gledajo, se zgražajo, in pravijo: Se ne izplača tratiti čas. In ne glasujejo ne tako ne tako. Druga polovica pa glasuje, kakor jo nauče mašine. Opozicija je na ta način onemogočena.
Pri prošlih predsedniških volitvah 1. 1924
je imelo volilno pravico 54,000,000 oseb. Izmed teh se je je poslužilo le 29,000,000, malo nad polovico. Coolidge, ki je bil izvoljen za predsednika, je dobil dobro četrtino glasov od skupnega števila volijcev. Na vsakih sto državljanov, ki so šli na volišče, jih je 69 ostalo doima.
V Nemčiji, ki ima več kot polovico manj prebivalcev kakor ta dežela, je bilo pri zadnjih predsedniških volitvah oddanih dva milijona več glasov, kakor pa pri predsedniških volitvah leta 1924 v tej deželi.
Pri volitvah za municipalne sodnike v Chi-cagu maja 1928 je bilo oddanih samo okrog 300,000 glasov, ali dve tretjini manj kot pa pri primarnih volitvah aprila t. 1. To je od strani ljudstva neodpustljiva brezbrižnost, za posledico svoje malomarnosti pa ima koruptnost sodnikov ter justico, ki je vse drugo nego pravična.
Volitve v tej deželi so draga stvar. Pri prej omenjenih volitvah za sodnike v Chicagu stane občino vsak glas približno dolar. Če bi se udeležilo volitev še enkrat toliko ljudi, bi bili stroški le malo večji.
Kakšen bo odziv dne 6. novembra? Hoover-jevi ljudje bi radi, da bi prišlo na volišče čim več ljudi in da bi glasovali v veliki večini za republikance. Demokratje goje enako željo zase. Odstotek aktivnih volilcev pa bo približno tolikšen kakor 1. 1924. Milijone volilcev ne bo dalo nikomur svojih glasov. To je zanemarjanje volilne pravice. Zanemarili pa jo bodo na svoj način tudi tisti milijoni volilcev, ki bodo glasovali za kandidate, kateri niso njihovi. Tisoče in tisoče delavcev agitira, res agitira, eni za demokrate, drugi za republikance. Kadar gredo ti delavci v boj za izboljšanje svojega stanja, jim dajo eni kot drugi v povračilo ba-tine. Pa se ne izpametujejo.
Tako vidimo, da eni volilno pravico zanemarjajo, drugi pa jo napačno porabljajo. V obstoječih razmerah — v splošni brezbrižnosti in plačanemu navduševanju za demokrate in republikance ni še upanja na izpremembo. A znaki so tukaj, ki jo oznanjujejo. Pred štirimi leti so se progresivci zaleteli k agitaciji za La-Folletta, a z rezultatom niso bili zadovoljni. Pet milijonov glasov se jim je zdelo tudi za začetek premalo. Sedaj begajo*od republikancev k demokratom in obratno, eni pa so postali republikanci kakršne priznava za lojalne njena stara garda. So pa tudi taki, ki vedo, da tako ne bo šlo, da imajo privatni interesi dve stranki samo za slepilo, in bodo morali v "tretjo". V intelektualnih krogih se je izrekla večja skupina profesorjev za program socialistične stranke in njene kandidate. Socialistična stranka je edina, ki ima POŠTEN, KONSTRUKTIVEN PROGRAM. To vedo tudi tisti "progresivci" in "delavski voditelji", ki se trudijo za Smitha ali Hooverja. Kampanja socialistične stranke se giblje letos v zelo težkih okolščinah. Vsem, ki v nji sodelujejo, pa je v zadoščenje to, da delu-
jejo za stranko, ki je stranka bodočnosti. Kapitalistične stranke so braniteljice tega kar je, in so zagovornice prošlosti. Socialistično delavstvo hoče naprej v novo, boljšo ekonomsko uredbo. Napredka nihče ne ustavi.
Terorizem v stavkah in vzroki
V	Kenoshi, Wis., traja stavka tkalniških delavcev sedčm mesecev. Dasi po številu stavkar-jev ta boj ni velik, je vendarle velik, in postal je znan po vsi Ameriki. Kompanija hoče zlomiti odpor delavcev za vsako ceno. Delavci vztrajajo enako trdno. In kot povsod, je imela tudi predilniška družba v Kenoshi od vsega začetka ugodnosti, ki jih stavkarji nikoli nimajo. Npr., oblasti so več ali manj vedno na strani gospodarjev. Sodniki so vedno pripravljeni, da jim ugode, izjema je le Milwaukee, kjer se je dobil sodnik, ki je pokazal, da je sodna prepoved lahko tudi proti kompanijam enako ostra kakor proti stavkarjem, če sodniki hočejo. Sodniki pa bi hoteli le, ako bi jih izvolilo ljudstvo, namesto da potrdi one, ki mu jih nominirajo gospodarji.
Kot v vsaki dolgotrajni stavki, se tudi v Kenoshi dogajajo nasilja. Za vsak prestopek je ob-dolžena krivde unija, oziroma stavkarji. Unija v Kenoshi pa dolži kompanijo, kajti neštetokrat se je že dogodilo, da so se posluževali nasilnih dejanj kompanijski agentje ali pa agent-je provokatorji v svrho, da očrnijo stavkarje ter diskreditirajo unijsko vodstvo. Unija dolži tudi komuniste, ki pridejo na pozorišče vsake stavke z dvojnim namenom: radi propagande razdira-nja in pa, da s svojimi metodami vzamejo delavstvu zaupanje v unijo ter ga pridobe zase. Voditelj stavke v Kenoshi je Louis F. Budenz, zelo sposoben strateg in organizator. On ni pristaš nasilnih dejanj. Unija jih ne propagira. In če se vzlic temu dogajajo, so vzroki. Kompanija s svojim zadržanjem napram delavstvu jih naravnost izziva. Oblasti se vedejo izzivalno. In kadar si na stavki že sedem mesecev, hočeš, da se stvar nekam zaobrne. Listi poročajo, da se stavka v Kenoshi nadaljuje v znamenju bomb. Bomba tukaj, bomba tam. Tega je prestrašilo, onega nekoliko oprasnilo. In oblasti postajajo pozornejše, policija agilnejša, proti stavkarjem seveda. Po sedmih mesecih stavke še par ostrih sodnih prepoveli, policija je pripravljena, če ta ne zadostuje ima tudi šerif svoje ljudi — in stavko se polagoma stre.
V	predilnicah v New Bedfordu, Mass., traja stavka nad dvajset tednov. 30,000 delavcev in njihovih družin je prizadetih. Boj je težak, kajti kompanija je ne samo ekonomska, ampak tudi politična moč. Delavstvo nima ne ene ne druge. Najbolj se podjetniki boje piketira-
nja, kajti "piketi" (stavkovne straže) odganjajo skebe ter jih odvračajo od dela. To pa je seveda "protiustavno", kajti v tej svobodni deželi ima vsakdo pravico, da dela tam kjer "hoče" in da pusti delo kadar se njemu zljubi, ne pa kaki uniji. In tako polnijo ječe s piketi. Danes jih aretirajo, zapro,. unija mora podvzeti potrebne legalne korake, da oprosti one, ki so v zaporu radi malih prestopkov, in da brani pred sodiščem tiste, ki so obdolženi kljubovanja sodnim prepovedim, ali da kale "red in mir". To ji povzroča velike stroške.
Boj je težak in se vleče iz tedna v teden. Krivica se reži stavkarjem z vseh koncev in krajev. Mednje se naseljuje gnjev in obup. In tedaj je prilika, da se jih izziva, da postanejo "nasilni". Tudi hujskačem v službi kompanije je dana lepa prilika. In položaj za unijo postaja težji in težji. Silne energije potrošijo v stavkah in velike vsote denarja. Uspehi pa so poslednja leta ničevi.
Ameriško delavstvo, izven malega odstotka obrtnih delavcev in profesionalcev, je čezdalje bolj'izkoriščano. Plače se mu nižajo, s pomočjo tehnike se mu trplenje pri delu povečava, namesto da bi se mu olajšalo, in takozvani "ameriški življenski standard" gre navzdol.
Hiba je v ameriškemu unionizmu, ki je koncentriran le na boljše stroke delavcev, ostale pa prepušča usodi; druga njegova hiba je, da v politiki skeba. Tako ne bo smelo dolgo dalje. Čemu dolgotrajne stavke, združene s trplenjem že itak bednih delavcev, ko se bi s politično in strokovno organizacijo delavstva borbo temeljito olajšalo, ob enem pa bi bili uspehi sigur-nejši in trajnejši?!
ič^
Ali bo pivo — ali ga ne bo?
_ •
"Sem za Smitha, bo dal pivo nazaj," pravi delavec, ki čisto nič ne razume, čemu ga varajo z obljubami o pivu. Demokratska stranka je z izjemo v državama Illinois in New York su-haška — bolj suhaška nego republikanska. V industrialnih mestih, kjer je sentiment za spremembo, ali odpravo prohibicije, pripovedujejo, da je Smith mokrač. V suhaških okrajih pa ga razglašajo za človeka, ki je obljubil uveljaviti prohibicijo dokler bo zakon. Če je ljudstvo noče, naj jo odpravi. Tako pravi Smith. On nikjer ne obljubuje, da bo ON odpravil prohibicijo, ker predsednik nima moči odpravljati postav. V kongres pa kandidira velika večina su-hačev na listah demokratske kakor republikanske stranke. Prohibicija je mokračem kakor suhačem v obeh strankah le sredstvo, s katerim begajo volilce in jim jo kažejo za najvažnejši problem. Drugi, ki so res važni, so prezrti. O njih govori le socialistična stranka — bedni delavci pa gledajo v duhu "stein of beer and free lunch".
Ali smo pred zakonom res vsi enaki?
Mrs. Florence Knapp, bivša državna tajnica države New York, je poneverila $30,000 ljudskega denarja. Obsojena je bila na trideset dni zapora, da pa ji ni bilo treba v ječo, ji je dal sobo šerif okraja, kjer je bila obsojena, v svojem stanovanju.
Trideset dni, za vsak tisoč en dan "zapora" v šerifovem stanovanju — kajne, da smo pred zakonom vsi enaki! Če pride pred sodišče kak magnat kot je npr. oljni baron Sinclair, mu je lahko krivda pri goljufanju vlade tisočkrat dokazana, bila mu je dokazana, toda on je prevelik in porota ga oprosti. Mrs. Knapp je vzela samo $30,000, in ker je iz višjih krogov, no, naj bo, pa jo obsodimo vsaj na 30 dni; da pa ne bo v ječi, se ji preskrbi stanovanje drugje. — Če pa poneveri bančni klerk, ki mu plačajo komaj komaj za preživljanje, trideset dolarjev, marš v ječo za pet, deset ali pa celo dvajset let! In če ukrade oče gladne družine živil, recimo v vrednosti treh dolarjev, gre tudi za nekaj mesecev ali par let v zapor, pa ne v kako privatno stanovanje, ampak v pravo ječo, kjer mu odkaže-jo delo in dajo hrano, ki je odmerjena jetnikom. Kdo je nam že pravil, da smo pred zakonom vsi enaki? Ali nismo nekje tudi slišali, da male tatove zapirajo in velike izpuščajo?
Kdo so vaši kandidatje?
Celo krdelo kapitalistov deluje v tej kampanji za demokrata Smitha, drugo krdelo za Hooverja. Dajejo po tisočakih in stotisočakih za njuno agitacijo. Mar so kapitalisti za svoje kandidate zato, ker bodo po izvolitvi delali za vas? Ali bodo delali zanje? Če nočete, da bo vaš glas vržen proč, v korist vašim izkoriščevalcem, tedaj glasujte za Thomasa in Maurerja na socialistični listi.
V PRIHODNJI ŠTEVILKI
Čemu agitacija kapitalistov v republikanski in demokratski stranki? Čitajte članek v prihodnji številki, nadalje Molekovo razpravo "O razvoju socialne družine", o pittsburški konvenciji za ustanovitev nove unije premogarjev in druge. V tej številki "Milijoni, ki zanemarjajo volilno pravico", "Razstava Peruškovih slik na Elyju", "iLouis Adamič in odmevi na 'Bohunke' ", Gardnov članek o prohi-biciji itd.
ANTON GARDEN:
DESET LET PROHIBICIJE
(Konec.)
Ali bo prišlo do modifikacije prohibicije, ali ke-daj bo prohibicija postavno ukinjena? Prišlo bo do iega gotovo in gotovo je tudi, da še ne tako hitro: prohibicija zna dočakati eno generacijo starosti. To vprašanje je veliko bolj zamotano (namreč modifikacija) kot je bilo pa originalno, ki se je glasilo "proč s sa-lunom".
Prvič, ne demokratična in ne republikanska stranka se ne bo nikdar izrekla za modifikacijo prohibicije, ker se v obeh .nahajajo prohibicijonisti in anti-prohibicijonisti in pridržanje enega kot drugega elementa je enako važno za posamezno stranko. Republikanska stranka je, vsaj navidezno, bolj "suha" kot demokratska, kar je pa varljivo. Hrbtenica demokratske stranke so namreč južne države, ki so oficijelno "suhe" kot Sahara. V resnici je demokratska stranka, poradi Juga, tradicionalno še suhejša kot republikanska in ako bo ena izmed teh dveh izvedla modifikacijo bo to storila republikanska, — inspite of Al Smith. Pojavilo se je že večkrat vprašanje in se bo tudi v bodoče, o možnosti organizirati posebno stranko, katere cilj bi bil odprava prohibicije. Do take stranke seveda ne bo prišlo, kajti če bi, bi to pomenilo, da bi se "mokri" republikanci in "mokri" demokratje združili v posebno stranko in "suhači" obeh strank pa zopet skupaj. Taka razdelitev bi pomedla z obema obstoječima strankama ter ju nadomestilo s "suho" in "mokro". Do tega seveda ne bo prišlo, ker za profesionalne političarje ni vprašanje prohibicije ali pa modifikacije najvažnejše; za političarje obeh strank je edino važno vprašanje kateri izmed njih bo deležen vladnih služb. Ako bi se ustanovila posebna "mokra" stranka izven obstoječih in bi bila uspešna, bi ji z dosego modifikacije zmanjkalo tal, izpadlo bi dno in stranke bi ne bilo več. Možgani graditeljev političnih strank se pa ne sučejo okrog razbitega soda ali prazne sklede.
V resnici sta samo dve alternativi potom katerih je odprava prohibicije mogoča. Prva je, da se vprašanje prohibicije reši izven političnih strank na način, da oba elementa pričneta stvarno razpravljati o problemu, kar bi pomenilo misliti z možgani in ne s čustvi in se sporazumela, da dasta ljudstvu priliko, da se s splošnim glasovanjem izreče za ali pa proti prohi- » biciji. Ako bi večina glasovala proti prohibiciji, naj bi se potem skušalo izvesti najpraktičnejši in najboljši način izdelavanja in razpečavanja opojnih pijač. Da pride do te poti jaz zelo dvomim. Druga alternativa je, da se delavstvo organizira v svoji politični stranki, katera bi v programu imela tudi odpravo prohibicije. Močna delavska stranka, katera bi imela tudi to zahtevo, bi, po mojem mnenju še najprej prinesla modifikacijo; in kolikor jaz poznam ameriško politiko, bo prohibicija toliko časa v veljavi dokler jo ne bo ovrglo, direktno ali indirektno, politično organizirano delavstvo potom svoje lastne stranke. V tem momentu ni nikakega upanja, da se bo to zgodilo v dogled-nem času, ker ameriški delavec je politično nemisleč: je ali republikanec ali demokrat ali je pa "moker" — suh pa največkrat — in je izboren predmet s katerim se igrajo razni mokrači in suhači.
Ameriški Slovenci in "mokrota".
Slovenci smo seveda vsi "mokri" — sto procent-no proti prohibiciji, ki za večino izmed nas ne obstaja, oziroma se je ne držimo. "Kuhamo ga doma" in "delamo ga sami" — posebno v večjih mestih, kjer je prohibicija bolj loose. Prejšnje moram nekoliko modificirati: v de/anju smo "mokri" sto procentno, oficijelno pa smo nekateri tudi za prohibicijo. Nekoliko prej ko sem to pisal je skozi odprto okno prihajal k meni precej glasan pogovor med par rojaki, 'ki bo pojasnil kaj mislim. Prileten možak z dolenjskim narečjem pravi: "Ko bi jaz imel deset akrov vinograda (zdi se mi, da je farmar in po pogovoru soditi je tudi v "businessu"), bi nikdar ne glasoval proti prohibiciji. Prej je bila tona grozdja dvajset dolarjev sedaj je pa sto petdeset (letos ne bo toliko, ker je pridelek baje zelo obilen. Op. pis.) ..." Pogovor se zasuče na kvaliteto butlegarskega žganja in možak slovesno zatrdi: "Kaj meni mar kaj se zgodi z drugimi, samo da meni ni nič; drugi lahko vsi pokrepajo od njega . . . " Ako bi bil možak še dostavil, da bi bil "neumen ako bi delal v tovarni, če se pa v "businessu" (butlegarstvu) bolje živi", pa bi bil izgovoril jedro naše filozofije in cilj našega življenja — vsaj precejšnjega števila Slovencev — filozofijo, ki jo uči Lojze Pire potom Ameriške Domovine.
Pred prohibicijo smo pijačo imeli v salunu, kot sploh vsi Amerikanci, domov smo jo prinesli le v "pel-ci", ako smo bili tako navajenim in pa za v nedeljo, potem ko so tudi salunarji začeli praznovati gospodov dan. (Navadno so tudi v nedeljo točili, kar je bilo pa "skrivaj in "od zadaj".) Seveda smo mnogo pili, "tre-tali", da je z "bare" kar lilo, peli, plesali in vriskali — sem in tam smo se pa "po fantovsko" — in pa punce smo plavšali. (Te je preskrbel salunar). To so bili dnevi! — za salunarja. Domov smo prišli čestokrat pijani; tisti, ki smo bili bolj mirne narave, ali smo bili boječi, smo šli spat; drugi z bolj razposajeno naravo smo po hiši rogovilili in gospodinjo ali pa ženo (kot je bil že slučaj) dražili, včasih se je morala tudi iz hiše umakniti . . .
Ko je prišla prohibicija smo nekatere navade opustili — ker ni bilo drugače — in smo se priučili novih. Ker nam je pijača bolj dišala kot pa prohibicija, smo se polagoma priučili novih navad in novih poklicov. Ena teh je, da ga 'delamo doma in kuhamo sami' in ker je doma in domač ga sedaj tudi več pijemo kot pa pred prohibicijo. Razlika pri tem je tudi ta, da ga je sedaj vsa družina deležna. Yes, slučaji, da je prohibicija naredila iz matere pijanko—navadno šnopsarko — ne le med Slovenci, pač pa med vsemi narodi posebno še med priseljenci, niso redki. Ako niso pretepi tako pogosti med nami kot so bili za časa satanov, so pa prepiri toliko pogostejši. Pijančevanje je tudi med našo mladino na pohodu, kar ni nič čudnega ako je pijača v hiši nekaj vsakdanjega. So tudi slučaji, da so otroci postali sovražniki pijače iz razloga, ker vidijo zli vpliv pijače na mater in očeta. Je pa več slučajev, ki so ravno nasprotni. In ako se je žena prej ukvarjala z boardarji, se sedaj ukvarja v mnogih slučajih s kotlički in sem pa tam tudi z obojim. Kar je žena v zadnjih letih pridobila časa z olajšanjem hišnih del potom raznih električnih naprav, ga ji je odvzela prohibicija. Prej pijača v salunih, sedaj na domovih in slovenska hiša kjer ni pijače je danes izjema in ne pravilo. Pri nekaterih drugih narodih ni nič boljše, ako ne celo slabše.	,
Kar je prohibicija prinesla deželi je butlegarstvo
in butlegarje, povečala je korupcijo katera se je zajedla v vse sloje, da ljudstvo, kot država, moralno vidno pada, razširila je pijančevanje in marsikaterega spravlja v prerani grob. Da je med nami butlegarstvo v cvetju je povsem naravno, ker tudi narodi, ki so bili pijači manj dostopni kot mi, niso brez tega novega "razreda". Dvomim pa, da so drugi narodi v tej deželi toliko prizadeti kot naš, razen morda par izjem. Ameriški Slovenci smo danes veliko hujši pijanci kot pred prohibicijo in naš najbolj popularni in najbolj razširjen predmet je pogovor o prohibiciji in pijači. Mogoče drugi niso dosti ali pa nič boljši od nas. In čas ni več daleč, ko se bodo morale naše podporne organizacije več baviti s tem vprašanjem iz razloga, ker so vsak dan bolj prizadete vsled umrljivosti članstva radi pijančevanja. Mogoče bo kdo rekel, "Aha' ga vidiš moralista, ki ti je nevoščljiv dobre kapljice!" Rog vedi, da jo nisem nikomur nevoščljiv in dokler nisem sam direktno ali indirektno prizadet, se labko radi mene vsak posameznik utopi v moonshine-u, v vinu ali pivu, ako hoče. Kot delavec sem indirektno seveda dosti prizadet, kajti ako se delavstvo samega sebe ugonablja v čezmernemu pijančevanju, moti s kotlički, 'zapravlja denar dostikrat iza strup kateri ga ugonablja telesno in duševno, tedaj je to problem nas vseh. Bodisi vino, pivo ali pa'žganje je lahko okrepče-valno, ako je dobro in ako se uživa zmerno; ako se uživa prekomerno, je pa gotov strup, ki človeku škoduje prej ali slej telesno, duševno pa vseskozi. In Slovenci smo v pijači čezmerni. Vprašanje, kedaj bo konec proihibicije, ni z realnega življenja za nas najvažnejše — ker ta bo na papirju še precej let, neglede kedo bo bodoči predsednik Združenih držav. Važnejše za nas pa je vprašanje kako preprečiti rapidno po-grezanje .našega naroda v alkoholizem in moon-shine-arstvo.
Razstava Peruškovih slik na Elyju
"Kateri je Perušek?" — "Tam, tisti, ga vidiš?" In so gledali Peruška, potem pa so ise ozrli na slike, ki so visele po stenah dvorane Community Center teden dni za časa konvencije JSKJ. v Elyju, Minnesota. Rilo jih je okrog petdeset. Peruškova razistava slik je bila magnet, ki je vabil ljudi na Ely. Prihajali so, si ogledali najprej pmetnika, potem slike. Seveda, bili so tudi taki posetniki, ki so si ogledali le slike, med katerimi je bil tudi Peruškov portret. Bila je imenitna, ta razstava, prva te vrste na Elyju, prva razstava slovenskega umetnika med Slovenci na železnem okrožju Minnesote.
Ely ima okrog šest do sedem tisoč prebivalcev, med katerimi so Slovenci najjačja iskupina. Računajo, da je po vsem železnem okrožju okrog 16,000 Slovencev, vseh Jugoslovanov pa kakih 25,000. Ker razdalja med mesti in vasmi ni velika, pota, so dobra in po njih vozijo avto-busi, so imeli naši rojaki priliko priti na Ely ter si ogledati razstavo in druge zanimivosti.
Razstava je bila oglašana v skoro vseh slovenskih listih. Vršila se je pod avspicijo JSKJ. Konvenčni pripravljalni odbor jo je oznanjal v svojem pamfletu in lepakih. Tudi angleški listi so pisali o nji — eni precej obširno, posebno o oni na Chisholmu, ki se je vršila po elyški. Elyški tednik "Miner" sicer ni priobčil nič posebnega — le kratko notico, več pa so pi-
sali o Perušku in njegovih slikah listi Mesaba Miner (Ghisholm), Hibbing Daily Tribune, Duluth News Tribune, Tribune Herald (Chisholm), Duluth Herald itd.
A vzlic temu razstava na Elyju ni bila kar bi morala biti. Glede slik in dvorane ji ni ničesar očitati. Za prejšnjimi razstavami Peruškovih del ni prav nič zaostajala. Vsebovala je precej novih slik, ki so bile sedaj prvič na vpogled publiki — jako lepi umotvori. Poselilo jo je mnogo Slovencev in precej drugorodcev (slednji so prišli največ vsled resničnega zanimanja za slike, med prvimi mnogi iz gole radovednosti, brez zanimanja za slike). Če vzamemo v obzir število našega ljudstva po železnem okrožju, je bil poset vendarle majhen, okrog petnajst sto oseb. Nihče ni, otvorjeno sabotiral razstave. Marsikdo je storil za njen uspeh kolikor je mogel. Ni pa bilo v tem prizadevanju soglasnosti. Nekateri veljaki so bili zelo hladni, videlo se jim je, da goje skrito škodoželjnost. Naši trgovci in obrtniki, ki bi lahko veliko storili, posebno v gmotnem oziru, so bili indiferentni, razen par izjem, ki so radevolje pomagali. Drugi nimajo pojma o umetnosti. Le malokdo njih je vzel sliko. Viseh skupaj je bilo prodanih na elyski razstavi dvanajst. Dve je kupila JSKJ. po nalogu svoje konvencije, društvo Prvi Maj SNPJ. je kupilo eno, angleško poslujoče druš. SNPJ. eno, Jugoslovanski dom eno, mesto Ely eno, Matija Pogorelec pa je kupil portret Fr. Lozarja ter ga poklonil mestu. Ostale slike so vzeli vsaki po eno Jos. Pish-ler, L. Champa, L. Govže, Mary Kerzišnik (Rock Springs, Wyo.) in John Teran.
Jugoslovanski katoliški jednoti je bila razstava v veliko reklamo, kajti vršila se je, kot omenjeno, pod njeno avspicijo. Bilo bi torej pričakovati, da bi to dejstvo vpoštevala in ji dala vso mogočo moralno oporo. Ker nočem, da bi me kdo krivo razumel, konstati-ram, da so bili na tej konvenciji člani, ki so storili v prospeh razstave kolikor so mogli, in istotaiko tudi precej članov elyških društev JSKJ. Splošnega navdušenja, tistega resničnega navdušenja, ki ni nikjer obdano s hinavščino, pa vendar ni bilo. Vzrok: premajhna inteligenca, ozkogrudnost in nepojmovanje umetnosti. Mnogim je slika samo slika: vse so dobre, in če jo rabijo, jo kupijo v "štoru", kjer so poceni in "ravno tako lepe".
Razstavo je ob eni priliki "oznanil" tudi župnik. Vsakdo, ki ve, kdo je Perušek, je govoril o nji. In govorili so tudi drugi — vsak po svoje. V oviro ji je bilo, da Perušek ni član JSKJ. Kdor bi podpiral tako razstavo samo radi tega ker je njen stvaritelj član njegove organizacije, ima zelo slabo pojmovanje o umetnosti — oziroma nobenega.
Prva razstava Peruškovih slik med Slovenci se je vršila v Chicagu pod avspicijo SNPJ. Dasi Perušek ni bil član SNPJ. in ni danes, je dala razstavi vso mogočo oporo kolikor jo je v obstoječih okolščinah mogla. Hotela je pripomoči umetniku Slovencu med Slovence, da ga spoznajo. In isto bi se smelo pričakovati od ISKJ. Toda sentiment med nekaterimi vodilnimi člani elyske konvencije JSKJ. ni bil tak. Njihove nazore je izražal posebno glavni odbornik R. Perdan iz Cle-velanda. Njegovo mnenje, podano na kratko, brez olepšavanja, je bilo: Če bi bil Perušek naš član, bi mu že šli bolj na roko, sicer pa je vseeno, če imamo kakega umetnika te sorte ali ne. — Perdan se sicer ni izražal s takimi besedami, kajti toliko ni neroden, toda kar je govoril, je imelo tak pomen. Na žalost ni bil osamljen.
Istočasno kot Perušek sta imela razstavljene svo-
je slike Mary Bubesh in Frank Antončič. Perdan je rad poudarjal, da je Miss Bubesh članica JSKJ., in ko je bilo konvenciji predlagano, da se kupi za tolikšno in tolikšno vsoto eno Peruškovo sliko za glavni urad, je bil predlog hitro spremenjen v toliko, da se za enako vsoto kupi tudi slike od članice Bubesh. Pe-rušek je priznan umetnik; njegove slike so artisti že dostikrat presojali ter priobčevali svoje ocene v listih. Miss Bubesh slika večinoma nabožne reči, oziroma, preslikava. To ni umetnost. Če se dobi narodni prvak in meri naklonjenost ne po vrednosti ampak z otzkogrudnostjo, samo pokaže, da je poln predsodkov in da nima o umetnosti nobenega pojma. Pisec tega poročila nima niti najmanj .namen kritizirati Miss Bubesh. Tudi ona ima obveznosti in živeti mora. Nji in tovarišu se je s konvencijo ponudila prilika prodati kolikor največ mogoče, pa sta razobesila svoje slike v eni sobi istega poslopja, v katerem se je vršila konvencija. V pamfletu konvenčnih priredb sta imela le oglas, kar znači, da ju pripravljalni odbor, ni vzpore-jal s Peruškom, četudi jima je šel drugače na roko kolikor je mogel. Napačno in neodpustno pa je, da njuno razstavo vzporeja s Peruškovo konvencija, in pa, da se vrednost slik meri po tem, ali si član ali nisi.
V pondeljek 30. julija ob 8:15 zvečer je imel Pe-rušek predavati o upodobljajoči umetnosti. To predavanje je bilo tudi v seznamu medkonvenčnih priredb. V lobby šole Washington se je zbralo več sto ljudi; prišel je tudi predavatelj. Ker je bil avditorij zaklenjen, in ga ni nihče odprl, so eni odšli, drugi pa so šli v sobo, kjer sta imela svoje slike Miss Bubesh ter Mr. Antončič. Ampak čemu niso odprli dvorane? Čemu pustiti, da so krožile o tem razne govorice? Edino pametno bi bilo, da ne bo slabih vtisov, ako stvar pojasni konvenčni pripravljalni odbor. Neosnovane ob-dolžitve bi potem izostale in poglavje bi bilo zaključeno.
Po zaslugi par oseb so bile Peruškove slike prepeljane nekaj dni po zaključku elysake razstave na Chisholm, kjer so bile razstavljene v Community building dne 25.—26. avgusta. Posetilo je razstavo na Ghisholmu mnogo ljudi in listi so veliko več pisali o nji kakor o elyski. Mesto Chisholm je vzelo dve sliki, eno druš. št. 110 SNPJ., eno Ameriška Jugoslovanska Zveza, eno je obdržal chisholmski šolski odbor do svoje seje, da napravi potrebni sklep za nakup, eno pa so vzeli rojaki s seboj na Eveleth, z namenom, da jo predlagajo v nakup podpornim društvom, ta pa naj bi jo poklonila javni knjižnici.
Razstavi Peruškovih slik na železnem okrožju severne Minnesote sta prebile led, enako tudi Subljev koncert. Upati je, da bodo prihodnja podvzetja te vrste med minnesotskimi Slovenci uspešnejša in tudi — številnejša. — X. X.
V prihodnji številki
Povest ? ? ?
Louis Adamič in odmevi na "Bohunke"
"You g......bohunkl" Zvonko Novak in Ivan
Zupan se čudita, kje je Louis Adamič pobral to besedo. Nobenkrat je še nista slišala. Zupan je prebrskal besednjake, Z. Novak pa se ni potrudil niti toliko daleč, kajti znane so mu "marsikatere skovanke", ali ta ne.
Ko bi kedaj delala v majnah, v topilnicah, v tunelih in drugod po zapadu kjer so bili v prošlih treh desetletjih naši rojaki največ zaposljeni, bi vedela, kaj je "bohunk". Na zapadu "bohunk", na vzhodu "hun-ky" — in tako dalje — psovk je mnogo — čeprav niso v slovarjih. Teh se ljudje nauče tudi brez leksikona.
"Bohunks" je naslov članka, ki ga je napisal Louis Adamič in ga priobčil v reviji "American Mercury" meseca julija. Dasi je "American Mercury" zelo znan, ugleden, pa tudi "razupit" magazin, nima velike cirkulacije, kakor jo imajo npr. Saturday Evening Post, Liberty, ali Collier's. Ni "popularen". Posvečen je "kritiki" in sploh rečem, ki se jih večina listov brani. V literarnem fotografiranju ne prizanaša nikomur. Če ne veruješ v nikako sveto pismo, tedaj tudi American Mercury ni biblija; lahko ga čitaš ne da bi se pohujšal, in ni potrebno, da bi zasovražil "bohunke" in "babbitte".
O ameriških Slovencih in drugih Slovanih, katere omenja Adamič v svojem članku, so ameriški listi v lokalnem smislu že mnogo pisali — pred vojno, med vojno in po vojni. Večinoma so jih hvalili — kako so' pridni, kako lojalni, kako se trudijo pomagati novi domovini in sebi. Navadno so take hvale prihajale v liste v volilnih kampanjah. Na shodih, na katere so vabili Jugoslovane, so republikanci ter demokratje kar tekmovali v hvalisanju. American Mercury seveda ne priobčuje hvale ali graje radi biznisa ter lova za glasovi — in zato je Adamič tam precej dobro došel sotrudnik.
Proti njegovemu članku o "Bohunkih" sta se oglasila z uredniškimi članki Ivan Zupan, urednik "Glasila K.S.K.J.", in Zvonko Novak v "Glasu Svobode". "G.S." izhaja zelo neredno, na vsakih pet, šest tednov, ali par mesecev, toda dovolj pogosto za oglašanje modrosti svojega urednika. Razen teh dveh je obsodil Adamičev članek tudi Andrej Kobal v Prosveti ter društvo SNPJ. v mestu Butte, Montana. "Enakopravnost", kateri se ne more očitati, da je "protinarodna", je izrazila svoje mnenje v uredniškem članku, ki se od Z. Novakovega, I. Zupanovega ter A. Kobalovega zelo razlikuje. Tudi Adamič je na kratko odgovoril enemu kritiku. Omenja, da je "najmočnejše" stavke povzel za svoje "Bohunke" iz Ameriškega družinskega koledarja ("Ameriški Slovenci včeraj, danes in jutri", letnik 1928) in iz "Proletarca" (članki o slovenskem časopisju). Adamič misli, da ne bi bilo vzrujavanja radi "Bohunkov", če bi jih kritiki pazno prečitali; če zgreše predmet, jedro in snov prvič, naj jih prečitajo še enkrat, če potrebno, dvakrat in večkrat. Anton Garden je istotako posegel v polemiko ter se pridružil Adamičevi strani. Nekaj opazk o tem "senzacionalnem" spisu je bilo tudi v nekaterih drugih slovenskih listih, vključivši Cleveland Journal, kjer je Adamič definiran za "free-lance writer".
Ivan Zupan pravi v svojem editorialu o Adamiču med drugim: "Kdor se norčuje in sramoti svoje lastne rojake ali celo svoj narod, ta ni vreden da bi mu človek pljunil v obraz ker je izdajica naroda."
Zvonko Novak odreka Adamiču sposobnost pisateljevanja iz slovenščine v angleščino, o "Bohunks" pa pravi: " . . . Fant (Adamič) pripoveduje na vsa usta ameriški javnosti, kako strašno slab je naš človek, da ni niti ene kocine poštene na njemu. Da je zaruka-nec, bedak, pijanec, izkratka človek, ki mu ne moreš privoščiti nobene pravdanske besede . . . blati ameriškega Slovenca, a ob enem pa zasmehuje Ameriko na tako grd in podel način, da še nikoli kaj takega . . ."
Če pomislimo, da je to pisal Zvonko Novak, tedaj vemo, koliko je vredna njegova sodba. In kdor pozna Ivana Zupana, tudi ve, da ne razume predmeta s katerim se ukvarja Adamič v omenjenem članku.
Andrej Kobal se je pred vsem zgražal, čemu je bil članek ponatisnjen v Prosveti. Tako vidimo, da je na svoj način vsakdo za cenzuro. Kot Novak in Zupan, je tudi on mnenja, da je članek napad na ameriške Slovence. Adamič jim pravi, da so ga površno prebrali in niso razumeli kaj je v njemu.
"Enakopravnost" z dne 15. avgusta je priobčila uredniški članek, v katerem pravi med ostalim: ". . . Zakaj tako razburjenje ... Je namreč velika razlika, kje kaka taka reč izide. Ljudje, ki so pri naših listih, bi to morali vedeti, oziroma, ako vedo, bi ne smeli tako hitro izgubiti svojega intelektualnega ravnotežja. Naša odkrita sodba je, da smo z Adamičem dobili ameriški Slovenci pisatelja, ki nam ne dela nobene sramote, temveč baš obratno. Nobenega dvoma ni, da ima pisateljski talent, in to je edino, kar šteje. Ako bo izpolnil oblj- be, katere dajejo njegovi začetniški spisi, bomo nekcč še vsi ponosni nanj."
V slednjem stavku se "Enakopravnost" nabrž moti, kajti med "bohunki" je zavist tudi v tem oziru tolikšna, da Adamič pri marsikomu ne bi dobil priznanje pa če bi ga še tako zaslužil.
Kdo je Louis Adamič? Bil je nekoliko že predstavljen v "Prosveti" in nekaterih drugih listih. Star je 30 let. Živi blizu Los Angelesa v Kaliforniji. Doma je iz Praproč blizu Grosuplja pod Ljubljano (na Dolenjskem). Po končani ljudski šoli je študiral v Ljubljani na gimnaziji, kajti starši ¡so hoteli, da postane duhovnik. V reviji "Pod lipo" z dne 15. junija 1928 piše o sebi:
" ... Y tretjem razredu sem padel. Očetov up pa še ni šel po vodi; silil me je nekam k jezuitom. Tedaj sem rebeliral in pobegnil od doma v 13. letu. Zatekel sem se k oddaljenemu sorodniku: župniku pri Kočevju. Tam sem bil nekaj tednov, jedel in spal zastonj ter čital. Fajmošter se me kmalu naveliča in pošlje domov. Danes je že mrtev. Doma je bil problem: ¡kam z Lojzekom? Sugestiral sem: Pošljite me v Ameriko. Dobra iznebitev! Malo prej sem čital Alešovčevo "Ne v Ameriko!" in takrat sem sklenil: Moram v Ameriko! — Tukaj je šlo običajno. Različna dela, domo-tožje, pomanjkanje ... To običajnost pa je nenadoma pretrgala — vojna. Amerika je šla v vojno. Brž sem šel v armado in ostal tam ves čas vojne in še eno leto po vojni. V armadi je bila šola. Tam sem se temeljito podkoval v angleščini in dobil pojme o pravem življenju. Ko sem zapustil armado, sem se klatil kot delavski "hobo"; prepotoval 15 držav Unije, Mehiko, Panamo, Havaj itd. Končno ostal v južni Kaliforniji. Dobil delo reporterja pri angleškem dnevniku v Los Ange-lesu. Pustil delo. Šel k drugemu listu. Odslovljen. Poskusil z delom v pristanišču. Štrajk, unija I.W.W., študiranje socializma, vstop v stranko, socialistična agitacija . . . Kmalu pa sem tudi to opustil. Začel sem
prevajati iz slovenskega v angleško leta 1923. Prvi prevod: Cankarjev "Bebec Martin" priobčen v "The Living Age". Uredniku te revije, dr. Victor Clarku so se Cankarjeva dela dopadla, in ko je bil na obisku v Kaliforniji, me je obiskal osebno in prosil, naj še prevajam iz Cankarja in druge slovenske literature. Sledili so prevodi Lovro Kuharja, Vitomir F. Jelenca, Zofke Kveder, Alojz Kraigherja, F. S. Finžgarja, Iso Velikanoviča, Milan Ogrizoviča in mnogo Cankarjevih; poleg tega prevodi raznih člankov iz slovenskega, hrvaškega in češkega; objavljeno v treh ali štirih ma-gazinih. Nato prevel Cankarjevega "Hlapca Jerneja", ki je bil objavljen v "Prosveti" in kasneje v New Yorku izdan v knjigi (do danes razprodanih 3500 izvodov). Pri Haldeman-Julius v Girardu, Kans., sem izdal knjižico jugoslovanskih pregovorov, ki je izšla v njegovi prosluli zbirki "Little Blue Books". Pri njem je še rokopis štirih Cankarjevih novel, ki tudi izidejo kot zvezek omenjene biblioteke. V rokopisu imam še sledeče prevode: Finžgar: "Pod svobodnim solncem", Cankar: "Šimen Sirotnik", Novačan: "Vaški Cyrano" in nekaj krajših: vse to čaka založnika. To je vse glede prevodov. Originalna angleška dela: dolga vrsta esejev in razprav kritično-filozofskega značaja v Halde-man-Juliusovima revijama "Monthly" in "Quarterly" ter v Menckenovi reviji "The American Mercury". Spisal sem daljšo novelo in pravkar pišem drugo iz življenja Jugoslovanov v Ameriki z naslovom "Bohunks". Zasnoval tudi kritično delo o — Jezusu. Sem literarni urednik in kritik pri manjšem tedenskem magazinu v Los Angelesu, pišem za dnevnike in filmske poblika-cije ter kratke povesti in novele za razne magazine. Največ pišem iz vojaškega in delavskega življenja, to, kar sem skusil sam. Vsega skupaj sem do danes napisal okrog 30 kratkih povesti. To je vse."
Ni ravno malo, kar je dosegel. Do danes je prvi Slovenec, ki si je v toliki meri priboril vstop na tribuno ameriškega žurnalizma. Kar je dosegel, je samo njegova zasluga — kajti ne ¡naš narod kot tak, ne naše organizacije mu niso bile od strani. Prišel je bližje k nam, ko je postajal že ,znan. Življenje je izkusil — nc ga samo videl od daleč ali čital o njemu. In če ga opisuje kot je — če nas slika kot smo, ne pridjobimo ničesar z mižanjem pred resnico, ampak le če ji pogledamo v obraz ter odpravimo hibe, ki ji kvarijo lepoto.
t?®
Šufoljevi koncerti
Operni pevec baritonist Anton Šubelj bo imel v prihodnjih tednih koncerte v sledečih naselbinah:
Little Falls, N. Y„ v soboto 15. septembra ob 8. zvečer v Slovenskem domu, 36 Danube St.
Pittsburgh, Pa., v soboto 29. septembra ob 8 zvečer v Slovenskem domu, Butler St.
Milwaukee Wis., v soboto 6. oktobra zvečer v So. Side Turn Hall, National Ave. x
La Salle, 111., v nedeljo 14. oktobra ob 7. zvečer v Slovenskem domu.
t^
Če bi mogel velik prerok doseči tako moč do človeških src in glav, da bi vsi ljudje sledili tistemu, kar spoznajo za najbolje, bi se socializem lahko uresničil s pomočjo samih dobrih pridig. Ker to ne gre, se vrše socialni boji, ki se bodo nadaljevali v različnih oblikah, dokler ne bo socializem uresničen.
DOPISI.
norman thomas bo govoril v chicagu 23. septembra.
CHICAGO, ILL. — Socialistična stranka okraja Coo!k priredi velik kampanjski shod v nedeljo 23. septembra ob 2:30 popoldne v avditoriju unije Amalgamated Clothing Workers na Ashland Blvd. in Van Buren Streetu. Ta dvorana, ki je nova, je nasproti Ashland avditorija, v katerem se je vršilo že mnogo socialističnih shodov.
Govorili bodo Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, George Koop, socialistični kandidat za governerja države Illinois, Geo. R. Kirk-patrick, kandidat ¡za senatorja, in drugi.
V	svrho pokritja stroškov je določena vstopnina 25c za osebo. Vstopnice dobite v uradu Proletarca. Prodajajo jih člani in članice kluba št. 1 in dobe se v uradu vseh socialističnih listov v Chicagu. Agitiraj-te za ta shod, da bo udeležba čimvečja. — P. O.
naša kampanja v westmoreland co. štirje naši sodrugi kandidirajo v zakonodajo.
LATROBE, PA. — Delovnih razmer ni vredno niti omenjati; je skoro povsod enako. Po tovarnah v La-trobe se zasluži za silo, po premogovnikih pa ni ne dela, ne zaslužka.
Smo v volilni kampanji; za volitve se zanima vsakdo po svoje. Tukaj se jih največ izraža za Smitha, potem za Hooverja, kdo pogumnejših pa se navdušuje za Norman Thomasa. Tukaj večinoma mislijo — ali bolje, upajo, da bo izvoljen Al Smith, kajti potem bo vsega dosti, posebno pijače. Bratci, al bomo pili . . .
Naj bo že ikakor hoče, da bo le dosti pijače! No, tudi druge Smithove obljube ljudem ugajajo. Prevaraj jih z obljubami kolikorkrat hočeš, če si demokrat ali republikanec, ti vseeno verjamejo. Socialisti vemo, da dokler bodo vladali republikanci in demokrat je, ni prav nobenega upanja, da se razmere predrugačijo v prid delavcev. Dejstvo je, da se v marsičem poslabšujejo — posebno za premogarje. Če si delavec (gotovo si, ker milijonarji tega lista ne berejo), vedi, da je tvoja dolžnost, da se brigaš zase in za dobrobit delavstva v splošnem. Misliti moraš — ne pa verjeti v penaste obljube agitacijsikih kričačev med republikanci in demokrati. Tvoje mesto je v delavski organizaciji, in tvoji kandidatje so oni, ki jih je nominiralo članstvo socialistične stranke, katera je tudi tvoja. Čim močnejša bo socialistična stranka, toliko bolj bodo kapitalistični interesi popuščali in to pomeni toliko boljše razmere za nas. Ko pa se delavstvo dovolj močno organizira, tedaj bo samo prevzelo gospodarstvo nad svojo deželo in si uredilo razmere tako, da bodo bogastva služila spložnosti — ne posameznikom, kakor v sedanji uredbi.
V	Westmoreland county ima socialistična stranka popolno listo kandidatov. V zakonodajo kandidirajo tudi štirje slovenski sodrugi: Anton Zornik, Frank Novak, Joe Škoda in John Langerholc.
Delavci, tovariši, agitirajmo, da dobi naša stranka čimveč glasov. Širimo Proletarca in druge delavske
liste, ki so za soc. stranko ter njen program. Delimo kampanjske letake in pojasnimo nepoučenim, da ne bo pijače nič več in nič manj, pa če je izvoljen Hoover ali Smith, kajti prohibicija je stvar, ki jo more rešiti le kongres ter zakonodaje posameznih držav. Za delavstvo ni vprašanje pijača, ampak kruh in delo. Kje bomo delali, koliko zaslužili, kdo bo varoval naše pravice v boju za izboljšanje razmer — to so vprašanja. Da bi jih ne videli, nam pripovedujejo o dobrih časih in o prohibiciji. Agitirajte in glasujte za socialistično listo! — Mary Fradel.
dvajsetletnica društva št. 88 s.n.p.j. v moon runu, pa.
Na delavski praznik dne 3. septembra je imelo društvo št. 88 SNPJ. v Moon Runu, Pa., slavnost 20-let-nice, ki je uspela nad vse pričakovanje. Bilo je ljudi, da bi lahko napolnili dve taki dvorani kakor jo imajo. Na slavnosti sta govorila John Terčelj, član glavnega porotnega odbora, ter V. Cainkar, gl. predsednik S. N. P. J. Terčelj je govoril o pomenu delavskega praznika in kako bi ga moralo delavstvo praznovati, da bi mu dalo važnost katere še nima. Ne smelo bi dopuščati, da se ga izrablja v bizniške svrhe. Dotaknil se je raznih športnih priredb omenjenega dne, pri katerih so sodelovali konservativni voditelji A. D. F. Njihovo foreznačelno in brezizrazno početje ni unijam v nikak ponos. Dejal je, da SNPJ. ne vrši tega, kajti vedno ima na vidiku le interese delavstva, in tvori je delavstvo, ki se tega zaveda.
V. Cainkar je v svojem govoru slikal začetek S. N. P. J., v kakih razmerah se je razvijala in kako so jo spremljali vseskozi boji. Na poljuben način je razlagal njen zavarovalninski sistem in njeno izobraževalno delo, ki ga vrši v smislu svoje načelne izjave. Oba govornika sta žela priznanje avdijence. — Poročevalec.
nace žlemberger ob svoji šestdeset-letnici, stavka, konferenca in drugo.
BRIDGEPORT, O. — Na Labor Day so imeli soc. klubi ter društva Izobraževalne akcije konferenco v Glencoe, katere se je udeležilo blizu 60 oseb. Med drugim je razpravljala o sedanji situaciji na poljih mehkega premoga v vzhodnem Ohiju ter drugje. Časopisi so poročali, da je stavka v Ohiju končana, kajti unija se je z operatorji pogodila na podlagi mezdne lestvice iz leta 1917. Resnica je ta, da niti ena večjih kompa-nij tega okraja (peti subdistrikt) ni podpisala pogodbe in izgleda, da je tudi ne bo. Njihovi zastopniki pravijo. da so z unijo opravili, kajti to, kar je unija pripravljena danes sprejeti, so ji operatorji ponujali že pred letom. Bojevniki "save the union" komiteja, ki šo toliko naglašali, da hočejo šesturni delavnik ter jack-sonvillsko mezdno lestvico, že vsi delajo za plačo kakršno so dobivali 1. 1917 in bi menda delali tudi ceneje. (O zaključkih konference glede tega vprašanja je poročano na drugem mestu. — Ured.)
Zborovali smo v lepi harmoniji in navdušenje za naša kandidata Thomasa in Maurerja je bilo veliko. V kampanji bi tukajšnji sodrugi storili še veliko več,
če ne bi bili delavci tega okrožja gospodarsko tako zelo prizadeti in poleg tega potrti vsled poraza.
Sodruginje kluba št. 2 so nam opoldne priredile obed, ki je bil za nas nekaj posebnega v teh časih. Prekašal je vsako svatovsko gostijo. Vse priznanje sodru-ginjama Juliji Kobler ter Albini Kravanja, ker sta imenitno pokazali svojo kuhinjsko spretnost, in zahvala gre tudi vsem drugim, ki so pripomogli k pogostitivi delegatov.
Predno smo začeli z obedom, je predsednik konference naznanil, da praznuje danes (to je na dan našega zborovanja) sodrug Nace Žlemberger svoj šestdeseti rojstni dan, h kateremu mu je čestital v imenu vseh navzočih. Po obedu smo s sejo nadaljevali, po njenem zaključku se je pa začela zabava in smo se "enmalo zavrteli". Nace se je vrtil, kakor da mu je šele 20 let, ne pa 60. Bil je dobro razpoložen, kajti videl je da ima res prijatelje; pozdravljali so ga od vseh strani. Predno smo zapustili Glencoe, se je John Rebol vsem zahvalil za postrežbo in čestital še enkrat našemu Žlembergerju.
Že dosti sem sliša.1 in čital o naselbini Glencoe, in rečem, da kakor je majhna, se imamo od nje veliko u-čiti. Je vzor vsem večjim. Bil sem tam prvič, a upam, da ne zadnjič. — Joseph Snoy.
NOVA ORIENTACIJA NA POLJU DRAMSKIH AKTIVNOSTI V WAUKEGANU.
WAUKEGAN-NORTH CHICAGGO, ILL. — Na dramskem polju so v tej naselbini delovale dosedaj razne organizacije. V Slovenskem narodnem domu so prirejali predstave Slov. narodna čitalnica, klub št. 45 JSZ. in Samostojni izobraževalni klub. Tako so se cepile moči, in med nekaterimi je bolj in bolj nastajala želja, da se naše aktivnosti na dramskem polju koncentrirajo v enotni, to je skupni organizaciji. Začele so se razprave, nato sestanki zastopnikov zainteresiranih organizacij, ki so navedene prej in končno se je ideja združitve uresničila. Novo dramsko društvo se imenuje "Izobraževalni-dramski odsek Slovenskega narodnega doma". Prvo sejo bo imelo v soboto 15. septembra ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani S.N.D. Na tej se bodo sprej?mali člani, predložena bodo pro-vizorična pravila in izvolila bo stalni odbor. Vsi, ki se interesirajo za dramatiko in žele sodelovati, so vabljeni na to sejo. Pristopnina je 25c, in članarina lOc. Prvi mesec, ki je kampanjski mesec za pridobivanje ' članov, je pristopnina prosta.
Andrej Mozek, začasni tajnik.
PIKNIK COLLINWOODSKIH STRUGGLERJEV.
CLEVELAND, O. — V nedeljo 2. septembra in v pondeljek (Labor Day 3. sept.) smo imeli v Clevelan-du obiskovalce iz raznih krajev. Veliko jih je prišlo, posebno mlajših, radi izleta mladinskega društva "Stragglers" SNPJ. v Collinwoodu. Piknik je imelo v Nottinghamu. Ostali obiskovalci pa so prišli, ker so se poslužili prilike dveh praznikov skupaj, ki vabijo na daljše izlete. Spoznali smo se osebno z raznimi rojaki in sodrugi iz Barbertona, Detroita, Chicaga in drugod. Veliko jih je obiskalo Slov. nar. dom, v katerem so si ogledali dvorano in druge prostore. V prostorih kluba št. 27 so se oglasili dr. John Zavertnik, A. Jurca iz Detroita in dr. Furlan iz Chicaga. S. Jurca nam je izročil $5 za klub in "Zarjo", katere prispeva John Silk iz Detroita. Lepa hvala.
Na omenjenem pikniku smo se srečali z Blaž No-
vakom, gl. tajnikom SNPJ., D. J. Lotričem, štirimi brati Zavertniki in več drugimi znanci iz zunanjih krajev. "Strugglerji" so skrbeli, da smo se prav dobro zabavali. Imeli so razne športne igre, tekme, dirke in tudi brezplačen "prize-fight". Zvečer se je vršil banket v Slov. nar. domu. Zastopanih je bilo okoli 13 mladinskih društev SNPJ. Govorili so Lokar, Lotrich, Grill, R. J. Zavertnik, Tekavc, dr. Kern, Blaž Novak, Abram in drugi. Govori so se nanašali na agitacijo med mladino za jednoto.
Dne 3. septembra so se vršile razne prireditve. V Brookside parku je imelo mesto priredbo narodnosti. Slovence so zastopali Sokoli, ki so odnesli prvenstvo.
Upam, da so gostje, ki so nas obiskali, dobili dobre vtise. — K. J.
KAMPANJSKI FOND J. S. Z.
V kampanjski fond J. S. Z., iz katerega se financira agitacija za naše kandidate in soc. stranko, so prispevali:
II. izkaz.
Chicago, 111.: Peter Bernik nabral na pikniku "Save" $9.55: Po $1: John Babich, John Jurečič; Frank Ceglar, 75c; po 50c: John Korun, J. Carr, F. Carr, R. R. Gonzalez; Fr. Stonich, 40c; po 25c: Anton Zlogar, Frank Govednik, Emilye Gonzalez, Mimi Rojina, Joe Kitz, Anton Honzich, John Železnik, Ivan Beniger, Frank Mesec, Paul Vesel st., John Jazbec, Louis' Mohär, Joe Steblay, Fred Brash, Paul Vesel ml., M. Jakše; po 20c: Martin Govednik in Frank Margolle. Chas. Pogorelec nabral $3.40: Leo Vesel, $1; po 50c: D. J. Lotrich in Anne Lokar; Louis Zidar, 40c; po 25c: Frank Bizjak, Frank Bozich, Martin Voglar in John Kochevar Jr. Skupaj nabranega $12.95.
Virden, 111.: Dr. št. 74, SNPJ. $5; Frank Stempi-har, $1; po 50c: John Sluga, Frank Kuhar, Joe Jurak, Simon Kavčič, Frank Reven in Harry Pishlar; Frank Vončina, 25c. Skupaj $9.25 (poslal Fr. Stempihar).
Philippi, W. Va.: Dr. št. 437, SNPJ. $5.00.
Superior, Wyo.: Po $1: Jacob Erbus, Jacob Poren-ta, John Frölich, Tony Gornik in John Gornik, skupaj $5.00 (poslal Jacob Porenta).
Detroit, Mich.: Po $1: Leo Junko, Alois Oražem in in John Erjavec; po 50c: John Selišnik, Jack Ločniškar in Joe Merjasec; po 25c: John Brencich, Joe Hren, Joe Slobodnik in John Zužman, skupaj $5.50 (poslal John Erjavec).
Saginaw, Mich.: Dr. št. 473, SNPJ. $3.00.
Conemaugh, Pa.: Pevsko in izob. dr. "Bled", $5.00.
Scammon, Kam.: John Gregorčič, $1 (poslala Ivana Sheme).
Worcester, N. Y.: Dr. št. 393, SNPJ. $2.00.
Bridgeport, O.: Klub št. 11, JSZ. $2.00.
Pittsburgh, Pa: Klub št. 131, JSZ. $2.00.
Akron, O.: Dr. št. 170, SNPJ. $5.00.
Canonsburg, Pa.: Dr. št. 138, SNPJ. $5.00.
Conemaugh, Pa.: Dr. Št. 168, SNPJ. $5.00.
Aliquippa, Pa.: Dr. Št. 122, SNPJ. $5.00.
Argo, 111.: Frank Bozich nabral na pikniku podružnice S.Ž.Z. $4.00. Prispevali so: po 50c: Anton Kegl, Anton Marasovich, Louis Krainz, Martin Voglar, John Zalar in Frank Bazich; po 25c: Frank Ivanšek, Frank Puškarich, Val. Collarich, in Mrs. M. Dorsch:
Terre Haute, Ind.: Frank Žagar, $1.00.
Nokomis, 111.: Klub št. 128, JSZ. $10.00.
Burgettstown, Pa.: Po 25c: Anton Jeram, John Les-kovec in Peter Možina, skupaj 75c (poslal Ant. Jeram).
Springfield, 111.: Klub št. 47, JSZ. $5.00.
Farmington, 111.: Po 50c: Frank Kikel, Frank Hrva-tin, Sam Mihelich, Adam Jurinjak, Geo. Radoševich, Ignac Hrecci, John Ilrescic; po 25c: John Maidič, August Bubanj, Vinko in Sophie Delost, skupaj $4.75 (poslal Frank Hrvatin).
Sheboygan, Wis.: Dr. Št. 344, SNPJ. $5.00.
Oregon City, Ore.: Joseph Krusich, $1: po 50c: Frank Starvašnik, Joseph Setina, Anton Mestek; po 25c:
Frank Sajovic, Mary Kmetic in Joseph Mestek, skupaj $3.25 (poslal Joseph Setina).
Conemaugh, Pa.: Dr. št. 36, JSKJ. $5.00.
Clinton, Ind.: Po 50c: Matt Chesnik, Joe Rom; po 25c: Leo Hudomauh, Bartol Oblak, William Stariha, Anton Ažbe, Mary Rom; po 10c: Andrej Ladiha in John Potisek, skupaj $2.45, (poslal Ignac Spendal).
Cuddy, Pa.: Dr. št. 319, SNPJ. $2.00.
Chicago, 111.: Peter Bernik $2; po $1: John Vognch, Lawrence Gradišek, Joseph Zavertnik st., Blaž Novak in Vincent Cainkar; po 50c: Stanko Zele, Louis Beniger, Neimenovan, skupaj $8.50 (nabral Peter Bernik).
Frontenac, Kans.: Dr. Št. 27, SNPJ. $2.00.
Klein, Mont.: Dr. št. 132, SNPJ. $10.00.
Hudson, Wyo.: Dr. št. 571, SNPJ. $2.25.
Chicago, 111.: Nabrano na seji dr. št. 39, SNPJ. Prispeval: po 50c: Frank Udovich, Chas. Renar, John Hujan, Steve Subert, Frank Pechnik in Vinko Ločniškar; po 25c: Ciril Mrva, Lazar Sustar, Leo Brus in Anton Zidar; Joe Hribar, 15c, skupaj $4.15 (poslal Vinko Ločniškar).
Moon Run, Pa.: Lucas Butya, $1; po 25c: R. Gor-jup, M. Resnik, J. Skul, F. Maček, P. Raspotnik, F. Dolenc, J. Meie, J. Čuk, J. Tomec, M. Jerala, J. Knez; po 15c: F. Močnik, J. Baznik, U. Olivani; F. Lazar, 20c; po 10c: F. Ambrožič, L. Dernač, L. Kolenc, J. Mahovne, V. Butya, J. Klopčar, skupaj $5.00 (nabral Jacob Tomec).
Chicago, 111.: Dr. št. 102, SNPJ. $5.00.
Waukegan, 111.: Dr. št. 14, SNPJ. $5; Louis Kužnik, $3; John Artach, $1. Skupaj $9.00. (Poslala Mrs. Frances Artach).
Johnstown, Pa.: Dr. št. 3, SNPJ. $5; Dr. A. S.
Ryesky, $1, skupaj $6.00 (poslal Ilija Bubalo).
Chicago, 111.: Fred A. Vider, $1.00.
Skupaj v tem izkazu $168.80, prejšnji izkaz $354.68, skupaj $523.48.
po primarnih volitvah v wisconsinu
MILWAUKEE, WIS. — Primarne volitve v torek 4. septembra so zadale La Follettovim progresivcem nov poraz, ker je bil nominiran za republikanskega governerskega kandidata milijonar Walter J. Kohler; zanj so agitirali vsi kapitalistični krogi. Kohler je dobil pri primarnih volitvah blizu 200,000 glasov, progresivni kandidat Beck, za katerega sta agitirala senatorja LaFollette in Blaine, pa okrog 170,000. Na republikanskem tiketu je kandidat za governerja Kohler, na socialističnem Hauser, in na demokratskem Schme-deman.
V četrtem kongresnem distriktu je bil nominiran na socialistični listi V. L. Berger, ki je dobil več glasov kakor pa pred dvema leti. Njegov glavni protikandidat 6. novembra bo republikanec W. H. Staford. Proti Bergerju je pri primarnih volitvah kandidiral na socialistični listi Julius Kiesner, ki seveda ni bil nominiran od soc. stranke in ni več njen član. Dobil je le par sto glasov, Berger pa nad šest tisoč.
Joseph Radel, socialistični kandidat za poslanca v petem okraju, je dobil pri primarnih volitvah blizu 500 glasov. Dva demokratska kandidata sta jih dobila skupaj okrog 700, in dva republikanska skupaj približno 1,900 glasov. Ker ima socialistična stranka za vsak urad le enega kandidata, se udeležuje la malo socialistov primarnih volitev. Republikanci in demo-kratje pa imajo po dva in tudi več kandidatov v vsak urad, in tisti, ki dobi največ glasov, ostane za poslednje volitve. Njihova agitacija je pri primarnih volitvah velikokrat hujša kakor pa potem, ko tekmeci v stranki odpadajo.
Vzlic omenjenemu dejstvu pa je socialistična stranka v številu zanjo oddanih glasov napredovala. Mnogi njeni kandidatje imajo prav dobre izglede za izvolitev, med njimi tudi Joseph Radel. Zanj lahko veliko store naši rojaki v njegovem okraju, kakor tudi
za socialistične kandidate v državne ter okrajne urade. Sodrugi tukajšnjega kluba naj se resno potrudijo v kampanji, kajti priliko imamo, da pošljemo v wiscon-sinsko zbornico sodruga, ki je naš rojak in ne le to, ampak sposoben ter značajen socialist, ki bo v čast socialistični stranki in našemu narodu.
Delujmo vsi in vztrajno za celotno socialistično listo. — Poročevalec.
Poročilo o šesti konferenci J. S. Z. v vzhodnem Ohiju
Eno najinteresantnejših zborovanj v vzhodnem delu države Ohio, !kar jih je bilo med nami, je bila vsekakor šesta konferenca JSZ., katera se je vršila na Labor Day. 3. septembra v mali naselbini Glencoe, O. Bilo je zastopanih sedem soc. klubov ter osem društev SNPJ. Zborovalcev je bilo nad petdeset, med njimi 15 žensk, vsi ameriški državljani.
Zborovali smo dopoldne in popoldne. Predsedoval je s. Jos. Snoy iz Brjdgeporta, zapisnikar pa je bil Frank Matko od ravnotam, nečak pokojnega Josipa Matko. Dopoldanska seja se je bavila največ z delovanjem v JSZ. in o agitaciji za širjanje Proletarca ter socialističnega tiska sploh. Obširne so bile razprave o volilni kampanji. Škoda, da ni na takih zborovanjih navzoč vsaj en član eksekutive. Povabljen je bil Anton Garden iz Clevelanda, ki pa je sporočil, da mu je nemogoče priti vsled bolezni. Njegovo pismo, v katerem pravi med drugim, da želi konferenci mnogo u-speha, je bilo prečitano in vzeto z odobravanjem na znanje.
Sprejet je bil predlog, ki nalaga zastopnikom sodelovati pri zbiranju kampanjskega fonda. Vplivajo naj na sejah društev, da se dopise tajništva JSZ. čita. JSZ. bo s pomočjo svojega kampanjskega fonda izdala slovenski ter hrvatski agitacijski letak in pomagala v kampanji kolikor bo največ mogla. Polovico nabranih sredstev gre v strankin kampanjski fond.
V razpravi o angleški prilogi Proletarca je bila izrečena splošna želja, da jo čimprej dobimo; v to svrho se zbira poseben fond, v katerem je glasom pro-šlega izkaza v Proletarcu nabrano polovica potrebne vsote. Zbrati je treba še drugo, da bo cilj dosežen.
Predsednik in tajnik stavkovnega pomožnega odbora sta dala obširno poročilo in račune, ki bodo objavljeni v zapisniku. Konferenca je izrekla obema zaupnico za njuno delo.
Popoldanska seja se je bavila s položajem med premogarji z ozirom na unijo, stavko itd. Prečitano je (bilo pismo tajništva JSZ., v katerem med drugim opozarja na resolucijo o premogarjih, ki jo je siprejel VII. redni zbor JSZ. Kar so tod z malimi izjemami le pre-mogarske naselbine in delajo naši ljudje večinoma v rovih, je naravno, da je to zanje življensko vprašanje. Razprava je bila zanimiva in stvarna. Frank Garm, John Rebol, Joe Snoy in drugi so se v svojih govorih zgražali nad vodstvom U. M. W. in njegovo taktiko, ki je dovedla do oslabitve unije in porazov v stavki, k temu pa je na svoj način v veliki meri pripomogel še element, ki se je zbiral pri znanem reliefu in je potem organiziral takozvani "save the union" gibanje, ki se je končno razvilo v gibanje za dualno unijo. Razdiralna taktika teh ljudi je zbegala rudarje popolnoma, in U. M. W. je postala še bolj-brezmočna.
Položaj je zamotan. Vodstvo U. M. W. hoče, da rudarji stavkajo naprej povsod kjer kompanije nočejo
pristati v pogajanja z unijo, propagatorji dualne unije pa jih silijo na delo z argumentom, da U. M. W. ni več, zato je najboljše če se vsi povrnemo, se znova organiziramo v novi uniji, in ko bodo organizirani vsi premogarji po vsi deželi, bo preglašena splošna stavka, ki bo hitro končana, kajti kompanije bodo videle enotnost rudarjev in bodo pristale v njihove zahteve. Jaiko lepo se to sliši, a izvedljivo ne bo, če se bodo unije teple med seboj namesto proti družbam.
N. Žlemberger je pojasnjeval, da imajo premogarji, ki delajo v neunijskih rovih, po zakonu države Ohio pravico zahtevati paznika k tehtnici in družba ga mora priznati. Istotako imajo premogarji po zakonu pravico do zaupnikov, ali kakor jih imenujemo, pit committee. Seveda, plačati jih morajo premogarji.
Resolucija "Premogarji in JSZ.", ki jo je sprejel prošli zbor JSZ., je bila na tej konferenci prečitana, vzeta z razpravo ter odobrena.
Od kar se je pričela stavka na poljih mehkega premoga, bo kmalu poteklo 18 mesecev. Lojalni stav-karji so vztrajali in mnogo žrtvovali v boju. Nešteti so popolnoma obubožali, eni so se zadolžili kolikor so sploh imeli "kredita". Nekatere naše podporne organizacije, med njimi SNPJ., imajo v pravilih določbo, da stavkokazi nemorejo biti člani, ker opravljajo nevaren poklic. Konferenca priporoča društvom previdnost ter pošteno postopanje. Premisliti morajo o-kolščine, pod katerimi se člani vračajo poraženi na delo. Konferenca ne pravi rudarjem, naj se vrnejo, svetuje le, da se naj situacijo ne napravi z raznimi aferami še bolj zamotano. Kar se tiče naših rojakov, so bili v boju častno in so veliko prestali. Splošno mnenje je, da je ta stavka izgubljena, dasi bi vsak pre-mogar rad da unija zmaga, in bi v ta namen še stavkal. Ampak stavka že dolgo ni več popolna.
Pomožni stavkovni odbor je konferenca razpustila, ostaneta pa še tajnik ter predsednik odbora v svr-ho izravnavanja zadev, ki bi bile s pomožno akcijo v zvezi. Odgovorna sta konferenci, -t- S. Matko je imel s seboj fotografski aparat, zato so se zborovalci slikali. — Dosedanji odbor Konference je bil ponovno izvoljen. Prihodnje zborovanje se vrši v Bridgeportu. Datum določi tajnik. — Nace Žlemberger.
Konferenca Jugoslavenskog Prosvjetnog Saveza
Dne 2. in 3. septembra se je vršila v Detroitu redna letna konferenca Jugoslavenskog Prosvjetnog Saveza, katere se je udeležilo 40 delegatov, članov odbora in urednik ter upravnik njenega glasila. Poleg teh je bilo prisotnih večje število članov, ki so prišli poslušati razprave. Zastopana so bila udruženja J.P. S. iz naselbin Chicago, So. Chicago, Summit, 111., Milwaukee, Pittsburgh, Gary in Detroit.
zahvala milwauskih društev s.n.p.j.
MILWAUKEE, WIS. — Odbor federacije društev SNPJ. izreka zahvalo vsem članom za trud in požrtvovalnost, s katero so pripomogli, da se je njen piknik završil s tolikšnim uspehom. Zahvaljujemo se tudi članstvu drugih društev ter posameznikom za obilen poset, upajoč, da je to začetek k boljšemu razumevanju in k večji solidarnosti med Slovenci v obeh tukajšnjih naselbinah.
Za odbor federacije, Albert Hrast.
zapisnik illinoiske-wisconsinske konference j. s. z.
(Konec.)
Poročilo zastopnikov: Chas. Pogorelec: Klub št. 1 je aktiven v vseh ozirih. Ustanovili smo mladinski dramski odsek, priredimo vsako leto vsaj eno angleško predstavo in dajemo mladini priložnost, da sode-* luje. Podvzeli smo tudi kampanjo za nabiranje prispevkov v tiskovni fond za angleško prilogo Prole-tarca in za letošnjo volilno kampanjo. Z igrami, koncerti in drugimi priredbami v zadnji sezoni, je bil uspeh povoljen. Alesh soglaša s tem poročilom.
Maslach poroča, da klub št. 20 napreduje. Priredbe so bile uspešne. Dalje poroča, da je šel s. Kokoto-vič za nekaj časa v Detroit, kjer bo skušal sodelovati s tamkajšnimi sodrugi za ojačanje JSZ. med- Srbi in Hrvati.
J. Kranjec poroča, da je klub št. 37 aktiven v vseh ozirih. V državno postavodajo kandidira klubov član Jos. Radel.
A. Mahnich od kluba št. 45, poroča, da so aktivni kolikor jih je v Iklubu. Na dramskem polju napredujejo povoljno. V teku je akcija za združenje vseh dramskih klubov v enega. Priredili bi radi shod, toda izgleda, da je zanj premalo zanimanja.
Debevc in Bizjak od ¡kluba št. 235 nimata posebnega poročati; kli/b napreduje.
Bernik od dr. št. 1 SNPJ. poroča, da društvo podpira Izobraževalno akcijo, lahko bi pa storili veliko več, ako bi se napredni člani bolj udeleževali sej. Imajo veliko nasprotnikov in premalo zanimanja od strani razumnega članstva.
Kužnik od št. 14 'SNPJ. poroča, da podpirajo Izobraževalno akcijo, prispevajo v kampanjski fond ter za angleško prilogo Proletarca.
Mary Udovich od št. 102 SNPJ. poroča, da pri društvu ni nasprotstva Izobraževalni akciji; upa, da bo ostalo tako tudi naprej. Članice so prispevale tudi za angleško prilogo Proletarca.
Zastopniki društev štev. 119, 192, 344 in 568 SNPJ. pravijo, da nimajo nič važnega poročati.
J. Kopach od št. 559 SNPJ. poroča, da so pripravljeni podpirati Izobraževalno akcijo in druge napredne ustanove; potrebno je pa, da jim pomagamo pri priredbah. Njihovo društvo tvori največ mladina, ki se jako izanima za športne igre; koristilo bo, ako ji tudi v tem pomagamo, kajti le na ta način jo bomo obdržali med nami. Helen Arko od istega društva izjavlja, da nima ničesar dodati k poročilu.
Kamnikar od št. 584 SNPJ. pravi, da nima posebnega poročila, pač pa se popolnoma strinja z Kopa-chem, da pomagamo mladini pri priredbah in športnih igrah.
Suppanchick in Buchar od št. 634 SNPJ. poročata, da njih društvo podpira Izobraževalno akcijo in upata, da ji bo ostalo zvesto.
Novak od št. 1 JPZ. Sloga poroča, da se njegovo društvo strinja z idejami Izobraževalne akcije, podpirajo stavkarje ter so tudi aktivni v letošnji volilni kampanji.
Velkovrh od S. N. Čitalnice v Waukeganu poroča, da Narodna čitalnica deluje v naprednem duhu in skrbi, da je mladina aktivna; upajo, da bo imela velike koristi od te ustanove. Z dramatiko imajo potežkoče, ker so še trije drugi dramski klubi v naselbini.
Puncar za pevski zbor Naprej poroča, da je Naprej edina slovenska kulturna organizacija v Milwau-
kee, ki s svojimi preredbami lahko napolni dvorano. Prizadeva si da so programi dobri, razen tega zastopa taktiko tolerance in prijateljstva. Delajo skupno z mladino in upajo na še boljše uspehe.
Mary Hodnik za Samostojni Izobraževalni klub v Waukeganu poroča, da napredujejo; upajo, da se jim v kratkem pridružijo tudi drugi dramski odseki.
Benchina od kluba št. 224 pravi, da nima posebnega poročila.
Kranjc od dr. Sloga poroča, da so za izobraževalno akcijo ter se precej izanimajo za prihodnje volitve.	s
Izobraževalna akcija.
Kužnik je mnenja, da je vse premalo zanimanja za Izobraževalno akcijo; ljudi je treba bolje seznaniti s to ustanovo. — Lotrich: Izobraževalna akcija vrši svoje delo, v kolikor ¡ji je mogoče. Društvom, ki jo podpirajo pošiljamo knjige, prirejamo predavanja itd.; toda predavanja med našo publiko še niso privlačna.
Pogorelec: Izobraževalna akcija vrši svoje delo v kolikor ji dopuščajo sredstva, .nemogoče pa je, da bi vsem ustregli. Povsod se dobe ljudje, ki radi "kikajo" in tem je nemogoče ustreči.
Rernik: Vsi lahko vemo, da Izobraževalna akcija izvrši veliko koristnega dela in ga bo še v naprej. Pri društvih, kjer so takozvani "kikarji", je pa dolžnost zavednih naprednih članov, da se udeležujejo sej ter Ipoduče članstvo o delu, ki ga vrši Izobraževalna akcija. Povsod se dobe ljudje, ki so vedno pripravljeni s svojimi intrigami razdirati, kar drugi grade in naša dolžnost je, da jim to preprečimo. — Stavi predlog, da se pozove vse sodruge in somišljenike, da se udeležujejo sej ter na njih pojasnujejo o našem delu. Predlog sprejet.
A. Mahnich priporoča, da se razpošilja Proletarca kar ga ostane društvom Izobraževalne akcije. Se sporoči upravi lista s priporočilom, da maj nasvet upošteva.
Rizjak predlaga, da se pošlje vsem društvom, ki podpirajo Izobraževalno akcijo, po en iztis zapisnika. Sprejeto.
Agitacija, Proletarec in tisk.
Pogorelec: Radi premogarske stavke smo izgubili precejšnje število naročnikov. Marsikdo bi si rad obdržal Proletarca, toda razmere v katerih se nahajajo premogarji, jim to ne dopuščajo. Depresija je velika in gledati moramo, kako bomo vzdržali naš list. Reakcija in klerikalizem delata na vse kriplje, da nas uničita, toda to se ne sme zgoditi! Delajmo in uspeh ,nam je zagotovljen. Imeli smo že veliko bojev, toda do sedaj smo se še vedno vzdržali in upam, da se bomo tudi v naprej. Prva angleška priloga v Prole-tarcu je vzbudila veliko zanimanja. — Potrebno je, da delamo za angleško prilogo, kajti mladina jo potrebuje, in če hočemo, da se nam ne odtuji ji moramo pomagati, da doseže to, kar potrebuje. Imamo načrt,' po katerem se bo lahko naročnina na angleško prilogo znižala. Young League S. P. nam je naklonjena, in so nam vedno pripravljeni pomagati, da pridobimo mladino. Pred kratkem sem razposlal pisma in nabiralne pole za kampanjski fond in angleško prilogo Proletarca; odzivi so povoljni. Če hočete, da bomo dosegli uspeh, sodelujte pri tem delu. Upravni fond zveze je prilično tak kot je bil. Izobraževalna akcija obstoji precej dobro, toda upam, da boste šli sodrugi
na delo ter pridobili tiste društva in klube, ki še niso v Izobraževalni akciji; kjer so sodrugi aktivni, se povsod opaža napredek. Skoro čudež je, da se Proletarec vzdržuje v teh slabih razmerah; v uradu je vedno ipreveč dela in premalo delavnih moči.. Da se Proletarec vzdržuje, je največja pomoč Družinski koledar in pa oglasi. Sheboygan je veliko pomagal z ogl&si v zadnjem koledarju in želeti je, da bi bilo tudi v drugih naselbinah tako.
Popoldanska seja.
Alesh priporoča, da bi poizkusili s prodajo posameznih izddj Proletarca na raznih priredbah.
Rernik predlaga, da se pozove društva in klube, da naroče gotovo število izvodov Proletarca ter ga skušajo razprodati na svojih priredbah. Sprejeto.
Sledi razprava o angleški prilogi Proletarca, katere se udeleži večina navzočih. Nekateri so mnenja, da bi bilo potrebno pričeti izdajati list za mladino, ki bi bil pisan samo v angleškem jeziku. Alesh predlaga, da konferenca prispeva $25 za angleško prilogo; sprejeto. Da se čimprej zbere potrebni fond za kritje stroškov angleške priloge Proletarca, se apelira na sodruge in somišljenike, da zbirajo prispevke v ta namen kjerkoli je prilika.
Konferenčni tajnik priporoča, da naj se obširno razpravlja o tem predmetu, kajti širjenje socialističnih idej je najbolj važno za naš pokret. — Kopach priporoča obdržavanje debat in predavanj za mladino; treba jo je seznaniti z naprednimi idejami, predno moremo pričakovati od nje sodelovanja.
Lotrich: Mladino moramo pridobiti v naše pevske in dramske zbore; dajmo nekoliko veselja in ne bo jo težko pridobiti.
O agitaciji med ženskami se vname obširna razprava, katere se udeleže skoro vsi navzoči. Sprejet je predlog, ki nalaga klubom, da apelirajo v svojem okrožju na ženske za pridruženje k našemu gibanju; pri vsakem klubu naj se pozove članice, da izdelajo cirkular in ga razpošljejo drugim ženskam.
Volilna kampanja.
Ločniškar; Za volilno kampanjo je predvsem potrebno, da skličemo kolikor mogoče veliko shodov ter skrbimo za dober obisk. Shodi so potrebni, da seznanimo ljudi s socialističnimi idejami; kajti dokler ne dosežemo tega, ne smemo pričakovati uspehov.
Maslach: Strinjam se z Ločniškarjem; priredimo skupni javni shod z dobro agitacijo, in prepričan sem, da bo uspeh dober. Zelo priporočljivo bi bilo tudi, da vsak klub priredi po en shod v tem letu.
Alesh: Če socialisti ne bomo delali za svoje ideje, ni potreba misliti, da bo delal kdo drugi. Kapitalistični stranki delata na vse kriplje, da ohranita moč. Mlada generacija bo v prihodnjih 20-tih letih najbrž trpela več kot trpimo mi sedaj in vse to po naši krivdi, ker smo preveč brezbrižni in se bojimo delavske politike.
Ločniškar predlaga, da se pozove klube, da pri-rede vsaj po en shod ter nabirajo prispevke v kampanjski fond. Predlog sprejet z dodatkom, da se skuša aranžirati shode tudi v naselbinah, ki še nimajo kluba.
Alesh predlaga, da se prispeva iz konferenčne blagajne $25 v kampanjski fond JSZ. in če tajnik uvidi potrebo, lahko porabi ostali denar v to svrho ter naj o tem poroča na prihodnji konferenci; predlog sprejet.
Kužnik priporoča, da vsak klub prispeva ves dobiček od priredbe, ki se vrši ob času konference.
Predlog Pogorelca, da vsak klub prispeva po svoji moči, sprejet.
Bernik predlaga, da prihodnja konferenca zboruje dopoldan in popoldan; sprejeto. Sprejet je tudi predlog, da se vrši še ena konferenca v tem letu; čas konference določi tajnik.
Volitev odborov.
Odbor za pevsko zvezo: Frank Alesh, Frank Novak, Andrew Miško; enega pa izvoli pevski zbor Naprej.
Odborniki za konferenco: Tajnik, Peter Bernik; organizator Frank Novak.
Nadzorni odbor: Mary Hodnik, Ana Mahnich, Frank Puncar. Prihodnja konferenca se vrši v West Allisu, Wis.; čas določi konferenčni tajnik s sporazumom kluba št. 37 v Milwaukee, Wis.
John Suppanchick, predsednik zborovanja; Peter Bernik, tajnik; Vinko Ločniškar, zapisnikar.
C^^
Odgovor Mr. Chas. Pogorelcu
v "Proletarcu" z dne 6. sept. t. 1. čitam pod naslovom "Čemu govoriti 'na skrivaj', če pa je javno dovoljeno", članek Chas. Pogorelca, naslovljen name.
Kakšen je špijonski sistem v železnem okrožju države Minnesote, mi je dobro znano. Tudi sem preči-tal brošuro "Spies in Steel". Dotična brošura nikjer ne reče, da niso špijoni tudi pod krinko radikalizma I. W. W.-izma, socializma, in med agitatorji unionizma. Da je pa bil Chas. Pogorelec na sumu, da je radi njega prišlo več naših rojakov v Chisholmu, Minn, ob
delo in na takozvano "črno Hsto", to lahko potrdi več rojakov na Chisholmu, in to je, ako se ne motim, tudi njemu znano. Za dokaze nisem šel jaz povpraševat rudniškega "keptna", ker bi itak nič ne zvedel, kakor niso izvedeli dotični, ki so bili ob delo in so prišli na črno listo, ker takšne stvari so tajnost Oliver Mining Co. Največji sum je prišel na Chas. Pogorelca, ko je bil baje nekega večera pozno v noč pri nekemu rojaku radi unije in ga baje tudi vpisal v unijo, in čez dva dni po tistem je bil dotični odslovljen in dan na črno listo. S tem ni rečeno, da ni morda kdo drugi špijonaril pod oknom, ampak sum je bil na Charliju. Je li ta sum upravičen ali ne, ve najbolje sam.
Da sem šepetal na skrivaj, se Charley moti. Ali mu nisem omenil pred par leti ob priliki predstave (imena igre se več ne spominjam) dramskega odseka kluba št. 1 JSZ. v dvorani ČSPS., da bi ga veliko naših rojakov radi videli na Chisholmu vsled nekih važnih zadev, in ves odgovor, kar sem ga dobil, je bilo, "ja?" in Charley še je odstranil. Ako bi me Charley takrat vprašal, radi česa bi ga radi videli, bi mu to tudi pojasnil. Torej imeli so te na sumu, in če je bil tli sum krivičen, boš Ti najbolje sam vedel.
Pravi Charley, da nima nič proti meni. Tudi jaz nimam nič proti njemu in več let sva bila prijatelja, ampak da sem imel zadnje čase do Charlija druge predsodke ne morem pomagati, vsaj upam da so krivični. — Frank Stonich, Cicero, 111.
ti® t^i
Oglašajte priredbe vaših organizacij v Proletarcu. S tem gmotno pomagate listu in oh eaem je to tudi indirektna agitacija zanj.
Do sedaj še nikjer drugje kot pri meni. Na moje patentirane harmonike lahko igrate vse,ravno tako kot je napisano, pa na nobene druge ne
Oglasite se pri meni in jaz vam dokažem. Pišite za pojasnila.
PETER AHACICH
2250 S. Hamlin Ave., Chlcago, 111.
mimmmalilBcmii^^
KJE SE DOBE
IZPOPOLNJENE HARMONIKE?
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI
se priporoča rojakom v Ameriki za vse finančne transakcije.
Njene ameriike zreze so: 1.) S. N. P. J. ▼ Chicagu. 2.) Amalgamated Trust and Savings Bank, Chicago, 111., Ill West Jackson Blvd. 3.) Amalgamated Bank of New York, 11—IS Union Square, New York. 4.) Frank Sakser State Bank, New York.
Hranilne vloge obrestuje
nevezane p« 5% vezane p« 7%

Denar za našo banko se lahko pošlje eni teh bank s pristavkom:
Na račun Zadružne banke, (On account of Zadružna Banka), Ljubljana, JugoclaTia
Zadružni banki pa je treba sporočiti, koliko in kam se j« denar nakazal in kakšnemu namena j služi. Obrač&jto se t vseh bančnih in podobnih podih na nas ndrnsni zavod.
naj
ZAHVALA IN DRUGO IZ GLENCOE, O.
GLENCOE, 0. — Ko so zastopniki klubov in društev na drugi ali popoldanski seji (na Labor Day) zaključili zborovanje, se je pričela zabava in ples. Plesal sem tudi jaz, da me je revmatizem pustil in sedaj se prav dobro počutim. (Doktorji naj tistim, ki trpe na revmatizmu, priporoče ples. Jih bo ozdravil.)
Zabava je bila res zanimiva, vsi židane volje, in tudi popevk ni manjkalo. Pel sem z drugimi — čemu ne ibi bili vcasi veseli?! Saj je bil "naš" praznik!
Valentin Kobler in njegova soproga Julija sta dala na razpolago za zborovanje in potem za zabavo pet sdb in krasen vrt brezplačno. Albina Kravanja ter Julija Kobler sta pripravili udeležencem konference okusno kosilo. Delali sta brezplačno. John Mauri iz Neffsa nas je zabaval s harmoniko brez odškodnine. Frank Matko je nas slikal.
Vsem tem iskrena hvala. In zahvalimo se drugim, ki so nas posetili ali nam izkazali kakršnokoli uslugo.
Zahvalim se tudi zase vsem, ki so mi poslali pismene .čestitke k mojemu 60. rojstnemu dnevu, in seveda, hvala tudi za darove. Lepo je imeti prijatelje sodruge, in v krogu naše družbe dne 3. septembra sem se počutil veliko mlajši kot sem.
Jacob Tomsich se je spomnil Proletarca in nabral v njegov tiskovni fond $5. Glencoe je po dolgem času imel sestanek kakršni v prošlosti niso bili tako redki. In ni bil zamanj. — Nace Žlemberger.
Dr. Otis M. Walter
Zdravnik in kirurg 4002 West 26th Street, Chicago, 111.
Uradne ure: Od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer.
TEL.: LAWNDALE 4872.
Frank Mivšek C0KE flND
Wankegan, III.
WOOD. GRAVEL
Phone 2726
SLOVENSKA PEKARNA
Slovencem in Hrvatom
v North Chicago-Waukegan, III.,
priporočamo moderno, higijenično pekarno
"ROYAL BAKERY"
Gospodinje, vprašajte pri vašem trgovcu vedno in povsod za kruh iz naše pekarne.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik
1724 So. Sheridan Rd. Tel. 5524	North Chicago, III.
MERILO, PO KATEREM SE RAČUNAJO STROSKI DRUŠTEV.
V vabilu na sejo društva Francisco Ferrer v Chi-cagu, priobčeno v Prosveti, konstatira tajnik Paul Berger, da je eno najnaprednejših društev in zato ima logično tudi večje stroške. Moj komentar je, da ima društvo lahko velike stroške tudi ako ni napredno. Npr., najame advokata po nepotrebnem in si povzroči nepotreben račun v znesku pol tisočaka. Nadalje, imamo mnogo društev, ki dajejo po stotakih za zvonove, katoliške šole, klošter v Lemontu itd., pa imajo velike stroške, ne da bi bila napredna. Bergerjeva definicija o merilu naprednosti ne drži.—Pika..
ALI SE ŠE KDO SPOMINJA?
Brat Steban je umrl, br. Stirn pa je še živ. On se spominja, da je brat podpredsednik imenoval gotove člane SNPJ., ki so bili izključeni, ker se niso strinjali z gl. odborom SNPJ. Na konvenciji v Indianapolisu smo bili mnogi delegatje-bratje. Kako da je vse zapustil spomin — da nihče ne ve, kdo so že tisti, katere je br. podpredsednik izgovoril. — Brat, ki čaka in čaka.
DESETLETNICA "IVANA CANKARJA".
Dramatično društvo "Ivan Cankar" v Clevelandu praznuje desetletnico svojega delovanja. Vprizorilo je nad sto predstav — v eni sezoni redno dve mesečno.
Gasolinska postaja in zaloga avtomobilskih potrebščin. Popravljamo avtomobile. Se priporočava Slovencem.
John Thaler & Ciril Obed
lastnika.
4841 Ogden Ave., Cicero, 111.
Tel.: Cicero, 2687.
OGDEN HIGHWAY GARAGE
t
i ?
I RESTAVRACIJA IN KAVARNA !
FENCL'S
T ?
?
V t
T ?
?
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Tel.: Crawford 1382
Pristna In okusna domača Jedila. Cene zmerne. Postrežba točna.

Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50.
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
Svojo deseto sezono prične z vprizoritvijo Mollier-jeve komedije "Zdravnik proti svoji volji". Jaz bi za to priliko raje kaj Cankarjevega. — Jerry Pengov.
PRETIRANE ŠTEVILKE.
Amerika je dežela velikih številk. En list na železnem okrožju Minnesote je pisal, da ima JSKJ. okrog sto tisoč članov. Neki drugi je v poročilu o Peruškovi razstavi v Chisholmu pisal, da je posetilo njegovo razstavo v Clevelandu 40,000 oseb. In odborniki AJZ. so pred njenim shodom na Chisholmu razglašali, da se snide ob tej priliki tisoče rojakov. Ampak slovenske številke so v praksi veliko manjše. — Raketa.
J. S. K. J. JE SPREMENILA IME.
Ne verjamete? You bet, Bingelj ga ji je spremenil! Imenuje se Jugoslovanska Podporna Jednota in to je uradno zapisano v Bingljevem tedenskem mesečniku. Pred konvencijo je v njemu propagiral spremembo imena in isto je storil v njenem glasilu. "Gotovo ga bo spremenila," je pisal, "kajti 'naša' jednota je napredna." (Pred konvencijo SŠPZ. mu je bila pa ta "naša"). Ker se na Elyju ni izvršilo kar je prerokoval Bingelj, je pa ime kar sam spremenil. In napredek je srečno rešen. — A. P.
NISTE VSEGA POVEDALI.
Tisti, ki je opisal slovenščino, kakor je tolmače-na v pamfletu pripravljalnega odbora prošle konvencije J.S.K.J., na Elyju, je pozabil omeniti plakat, ki še
I MARTIN BARETINCIC |
I POGREBNI ZAVOD t
£ -- $
| 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. J
v
| ANTOINETTE BEAUTY PAHLOR |
£	FRANCES A. TAUCHAR, lastnica	|
Edino slovensko podjetje te vrste v Chicagu.	X X Permanent waving, marcelling, finger and water
waiving etc.	.*!
V	. „	♦ ♦
V	Znižane cene za «talne kljientinje.
? 3525 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. X
|	Tel.: Crawford 1031.	%
•>	.K
Tel.: Crawford 2893.
Dr. Andrew Furlan
edini slovenski
ZOBOZDRAVNIK
V CHICAGU
3341 West 26th Street.
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop.
veliko bolj na glas vpije, kakor pa tista knjižica. Tiskan je rdeče na trdem papirju, širok 11 palcev in 18 palcev dolg. Bil je v izložbnih oknih in drugod kjer je opozarjal ljudi na slavnost 30-letnice JSKJ. Slovenščina na letaku pa je takale:
Pripravljalni Odbor vabi delegacijo in članstvo J. S. K. Jednote; Da se Vdelezi sv. Mase. Ki se bo darovala V cerkvi sv. Antona. Ob pol deveti uri zjutraj v zahvalo in proslavo 30. Letnice.
PROGRAM ZA PARADO. 5. AUGUSTA. 1928
V nedeljo dne 5. Augusta. Ob 10. uri dopoldne Se vrsi VELIKA PARADA. ZA PROSLAVO 30. LETNICE J. S. K. JEDNOTE.
1.	Vsa Delegacija in Glavni Odborniki J. S. K. Jednote.
2.	Vsa Društva J. S. K. Jednote iz Ely. in okolice in Mladinski Obelek; se Zberejo pri Jugoslovanskem Narodnem Domu ob 10. uri. dopoldne Omenjenega dne.
3.	Prosena So tudi Vsa Društva. Ostalih Or-ganizaci in Ostalo Občinstvo; Da se udeleže. Te parade in Slavnosti; Op tam bomo korakali iz GODBO Na celu. na Sandy Point.
4.	Tam se vrsi Veliki (Picnik) in druge razne priredbe; Ter slavnost 30. Letnice; J. S. K. Jednote.
To naznanilo je po mojem še bolj "senzacionalno" skupaj "zloženo" kakor pa pamflet. Na konvenciji so se pričkali radi besede ".mockery", kaj da pomeni.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad, 3724 West 26th Street Stan 2225 S. Ridgeway Ave., Chicago, 111.
Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2213. Uradu je od 2. do 4. pop., izvzemši torek in petek, in od 6. do 8. zvečer vsak dan.
ANTON ZORNIK
HERMINIE, PA.
Trgovina z mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot rega-lij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
ZMERNE CENE IN TOČNA POSTREŽBA.
Pišite po moj veliki cenik.	,
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Naj bi Perdan rajše tolmačil, ali pa zahteval tolmača, da bi razložil jezik, ki je na letaku in res bode v oči. — Arhivar.
KDO LAŽE: GRDINA ALI DUHOVNIKI?
Tone Grdina, prezident KSKJ., piše v njenem glasilu, da ni nikjer toliko tiskovne svobode kakor v "Glasilu KSKJ." Duhovni gospodje Černe, Šavs in Trunk se ne strinjajo. Mar nista pisala Šavs in Černe, da se spise gospodov duhovnikov v glasilu katoliške jednote z a metu je in so se pritoževali, da ni svobode tiska?! Kdo ima prav? — Radovedo.
I	TOREJ JE ŠE TAM?
Videl sem v "Radniku" pojasnilo vam, da je Bartulo još u Detroitu. Malo je šibek, malo je bolestan, malo je slab — ali njegove batine so vam le dale po le-djah! Tako pravi "Radnik" o Bartulu. To se pravi: Fant je slabega zdravja, a drugače dobro tolče. Ko je bil kandidat v druš. Francisco Ferrer in pozneje v druš. št. 1 SSPZ., so pa pravili, kako je "good risk". Še doktor je bil takih misli.—Ivan Trubel.
ČITATELJI, KAJ MISLITE?
Ali ste zato, da "Vščipci" še ščipljejo? Predlagam, da se prostor porabi za kaj drugega. "Vščipci" naj prenehajo. Kaj je vaš odgovor?—C. Kmetec.
Ali se kedaj potrudite, da bi vaše društvo cjlašalo svoje priredbe tudi v Proletarcu?
IZLET ČLANSTVA KLUBA J. V BARBERTONU.
S. Z.
ČEMU NISTE NEPRISTRANSKI?
Strankarstvo mora izginiti, pravimo marsikje, in bo izginilo. Če hočete socialisti ostati v slovenski kom-paniji, tedaj začnite agitirati za nepristanost, Smitha ali Hooverja, za Pirca itd. Pazite, da si boste napolnili žepe, kajti le-take nestrankarje spoštujemo.—A. Zabredel.
BARBERTON, O. — Cenjenemu občinstvu tu in v okolici naznanjamo, da priredi tukajšnji klub št. 232 JSZ. v nedeljo 16. septembra popoldne izlet na Pečnikovo farmo. Namen kluba ni, da napravi s to prireditvijo dobiček, ampak da oskrbi posetnikom to poletje še enkrat čimveč zabave na prostem, in pa čimboljše postrežbo. Vstopnina za moške je $1, za ženske 50c. Razume se, da bo vse prosto, zato je ta vstopnina nizka.
Somišljeniki in prijatelji, ne pozabite priti omenjenega dne na našo zabavo. Čimveč nas bo, toliko večja in raznovrstnejša bo zabava. Za poset in naklonjenost se vam že v naprej zahvaljuje odbor.
AMERIŠKIM DELNIČARJEM ZADRUŽNE BANKE.
ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani je za-čela te dni razpošiljati ameriškim delničarjem delnice V. emisije. Vsled počasnosti beograjske finančne uprave se je izvršilo uradno žigosanje (kolkovanje) še-le 17. avgusta t. 1. Kdor ne bi do 15. septembra prejel delnice, naj jo reklamira.
Ako vam vaši živci povzročajo nervoznost, tako da se vas ljudje ogibljejo, tedaj je
Trlnerjevo Grenko Vino
sredstvo, katerega rabite. Ta zanesljiva želodčna toni-ka vas bo spremenila. Pomaga prebavi, odstrani zaprtje želodca ter uredi vaše živce. Pri vseh lekarnarjih.
PRIPOROČAMO,
da redno hranite pri nas, mi pa bomo imeli na skrbi, da bodo vaše vloge obre-stonosne ter varne in da vam bodo pomagale za vas.
KASPAR AMERICAN STATE RANK
1900 Rlue Island Ave., Chicago, 111.
OTTO KASPAR, predsednik.