Lefo VII*. šfev. 67. Celfe, torek 23- junija 1925. Poštnina plačana v gofouini. \ , ^y ____________________ ___________________________________ . x ..c mesečno 7 Din, lctno 84 Din, zFtnr di pftssione«. No vela ljubezni. (Dalje.) Skozi okna je od morja prišel sla- dek glas mandoline. Smeh je utitinil,- m vsi so ga poslusali. Glasovi so se pribliaevali in vsa družba je sfa na te- raso, kakor pritegnjena. Crno je bilo morj€, črna je bila noč. Visoko, visoko so tropetale zvezde na črnem nebu. Po crnini morja pa je plavala ladja; nje km je nosil žarečo bakljo: ki se je zr- cafila v morju in je izžarevala toploto. V njej je nekdo igral mandolino, ni bilo niogoče razločiti, kdo je bil. Nekaj se je belo svetlikalo, kot obleka žene ... In žareea baklja je odsevata v morju, nevidna mandolina je tožila, bela sen- ca je bila mirna, in barka je plavala. Globok mir je objel vso družbo. — Romanca se obuja — je rekel učiterj glasbe in pretrgal molk. — Duet ljubezni — se je oglasil nok mladenič. — Ne motimo jih1 — je nežno predlagala Pavla. *Hej, vi tam v barki!« je zaklical Pavlin mož3 da ji je ugovarjal", »dober vecer, dober veeer, imejte se dobro!« Vsa druil>a je ponovila: 3Dober vecer, dober vecer, imejte se dobro!« Hitro je ugasnila žareča luč, ka- kor da se je potopila v morju. Mando- lina je utihnila, in barka je splavala tja v terao in mir. ^Preveč ste ošabni, o zaljubljen- ci!« je zaklical Pavlin mož. — Srečni oni — je rekel Fulvijo. — Zakaj jim zavidaš? — je vpra- šal učitelj glasbe. — Neapoljski pri- stani so polni barcic, in Neapofjeve hiše so polne belih oblek. — — So tudi mandoline — je pri- pomnil Pavfin mož. — Kaj me briga barka, inuzika in bela obleka; oni tam se ljubijo, in to jim zavidam. — — O sentimentalec, sentimenta- i lee! — so vzkliknili. — Ljubezen je najkrasnejša stvar — je rekel Fulvijo, v globokem prepri- čanju. — Kakšno odkritje, za Boga! — je zaklical Pavlin mož. — Treba se bo oženiti — je pred- ! lagal uitelj glasbe. — Fulvio, pogTejte gospo Pavlo in njenega soproga: tre- ba se je oženiti. — Oženiti se morate — je sladk'o rekla Pavla. — Umreti moram — je zašepetal Fulvio. Prijatelji in prijateljice so šli v salon in delali načrt za izlet po morju v treh barkah z niuziko. Ne bi bilo bo- lje eakati Tuno? Ne, izleti ob luninem svltu so vulgarni, ni se treba niče.sar bati, vidi se prejasno: bolje je Hi v noč, kakor je šla barka zaljubljencev. To so predlagale gospe; gospodje pa so predlagali, naj se pripravi večerja. Na pragu vrat, ki so vodilo na teraso, je Pavla od dalec vprašala Fulvija: — Ste za izlet?. — — Ne, ne, čujte me----------- A ona ni stopila na teraso. Ena izmed gosp;l so je poslavljala. Dia bi še zadržala goste, je Sofija zapela valček »Sence« iz opere »Diinorah«. Družba je stoje poslušala, a majhen, ljubki gla- sek dekletca ni mogel premagati kom- pliciranili trilčkov, teh odgovorov od- meva. In vendar je zapefa to pesem tako živo. kot da je resnicno jokala: in ta glasba, ki je plakanje iluzije, se je zdela najslajša tožba. —Dajte mi pahljačo — je prosila Pavla Fufvia, ki je cisto sam stal na terasi, — Ne, oe me ne boste poslušali — jo rekel in pahljaco približal ustnam. — Dajte mi pahljaco — je prosila' ona, sigurno in mehko. — Čujte me, cujte, prisegam Vam, jo zelo težka zadeva ... — Pavla .se ni več ozrla nanj, šla je v salon. Lakaj je serviral malago; na dim vsakega kozarca je bil košček le- du. Pavla jeskrbno hodila sem in tja,- s smehljajočim in jasnim obrazom. Ko je vse uredila, se je spomnila svojega osamelega prijatelja, ki je stal tam, na temni terasi med črnino neba in morja'. — Dajfe mi pahljaco, prijatelj. — — Cujte me ... — je rekel zopet. Njegov glas je bil tako poln bo- lesti, da je obstala. V dvorani pa so, po novi vinski alegoriji, zapeli napo- fetansko pesem. Ona je poslušala Ful- vijeve besede. — Cujte me. Moram govoriti z Vami. Govoriti Vam moram o težkiti Stran 2 »NOVA DOB A« Stev. 67. Želimo, da se dosledno izvcde čimpreje tudi srezka samouprava v srnislu zakona. Ker vidinio v vsestran- ski izgradnji mariborske državne up- rave in samouprave mariborske oblasti važen predpogoj za gospodarski in soci- alni uspesni razvoj te našc pokrajine, želimo pri tern sodelovanje z vsemi skupinami, ki jim je tudi na srcu iz- graditev mariborske oblasti. Smatramo za potrebno, da se iz- enačenje davčnihzakonov nujno izvede, da se tako davčna bremena pravično razdclijo na vse pokrajine in enako- merno na vsc sloje. Zavcdamo se, da je štedenje pri upravnih izdatkih edina pot, ki nas dovedc do prepotrebncga olajšanja davčnih bremen. Baš radi tega želimo, da se vsi nepotrebni vmesni uradi uki- nejo ter se osredotočijo vsi upravni posli v smislu zakona o obči upravi pri Velikemu županu in srezkih pogla- varjih. Ker je gospodarski razvoj v po- sameznih srezih mariborske oblasti radi preobremenitvo z javnimi dajat- vami, zlasti z visokimi okrajnimi do- kladami ogrožen, povdarjamo nujno potrebo, da se okraji razbremenijo oziroma doklade prilagodijo resnični gospodarski moči. V to svrlio se naj zasigura in proračunsko omogoči redno doplačilo zakonite 50% deželne pod- pore k vzdrževalnim stroškom ter no- vogradjami okrajnih cest. Tudi se naj izvede čimprej nova uvrstitev državnih cest ter se naj prevzamejo v državno upravo vsaj one cestne zveze, ki slu- žijo tranzitnemu prometu med posa- meznimi oblastmi, da se nadalje omo- goči karnajbolj ekonomična uprava samoupravnih in državnih cest, naj se obenem vpostavi oblastni gradbeni oddelek pri Velikemu županu v Ma- riboru, kateremu se naj dodeli potrebno tehnično osobje. Monopolska uprava je uvedla v izvršitvi pooblastila finančnega zakona monopolne inspektorate. Po tern zakonu bi se naj ustanovil tak inspektorat tudi v Ljubljani za Ljubljansko in Mariborsko oblast. To pa se ni zgodilo, ampak sc je dodelila Slovenija inspektoratu v Zagrebu. Ker bodo ti inspektorati odločali v vseh zadevah monopolnih predmetov, to je tobak, sol itd., odločno proti tej dodelitvi protestiramo in zahtevamo, da se za obe slovenski oblasti ustanovi oblastni monopolnt inspektorat v Lju- bljani, kakor je to v omenjenem za- konu predvideno. Končno ureditev gmotnega po- ložaja državnega uradništva smatramo slejkoprej za važno in neodložljivo državno zadevo in zlasti zahtevamo, da se po zakonu zajamčeno izplačilo diference čimprej izvrši, da se bedi upokojencev takoj odpomore, ter da se določbam novega stanovanjskega zakona primerno zvišajo stanarine. Smernice za gospodarsko delo podeželnih organizacij SDS v mari- borski oblasti so podane v resolucijah kmetijske ankete dne 23. januarja 1925 pri Velikem županu v Mariboru. Obctii zbor oblastne orgauizacije SDS pa opozarja podeželne organi- zacije še posebej na potrebo maiiji- vega sodelovanja in udejstvovanja v krajevnih korporacijah, pri podružnicah kmetijskih strokovnih drušiev in v kmetijskern zadružništvu. Zlasti so nujne ustanovitve živinorejskih in mlekarskih zadrug ter zadrug za zavarovanje živinc. TyrSey dom, Narodni divadlo, Petfin. Poklonilev pred Tyrsevhn relie- foni dne 23. maja dopoldne, akadcmija zvečer in otvoritev 24. je bila dostopna le povabljenim, zato ni en duo, da je bila vsa ostala Praga radovedna na nolranjost Tyrsevega doma, ki zunaj nič posebnega ne obeta. Glavni vhod je na Ujezdu. Enonadstropna hiša se ko- niaj vicli preko zidane vrtne ograje, ker stoji dokaj nižje kot ulica. Pred hišo je vrt s Tyrsevhn kipom na levi, na desni pa je ob zidu vodomet, cigar dva curka se križata in padata v ka- nienito korito. V obzidju je več zamre- ženih odprtin. Na levi, za kipom, je hiša s sokolsko knjigarno in sega od filavne stavbe do ceste. V n edel jo pa je bil ta vhod zaprl. Ogledovalci so mogli vstopili pri drugem vhodu skoz Vše- krclovo ulico na letno telovadišče. Tre- ba j<1 bilo plačati vstopnino. Povsod je bilo lvmogo roditeljev, pri nekaterih vratih in stopjiicah se je smelo le notri in gor, pri drugih zopet le ven oz. dol. Vsi so morali najprej na dvorišče pred Tyrsev relief. Potem v malo vežo in od tod v dvorano, kjer stoji na vi- sokom podstavku model doma iz gip- sa. Izveden je do najmanjse posamez- nosti, recimo okraski na zunanjih sie- nah, oblika opeke na strehi itd. Na desnp je vee sob, kjer bo sokolski rau- zej in prostori za del francoskega po- slaništva. Povsod je vse kolikor rnogo- Cv ohranjeno. Na stropu so okraski izklesani iz marmorja, freskosfrke na stcnah, dela raznih italijanskih moj- strov, so pokritc s stekloui, celo razne riapi^e nekdanjih stanovalcev so pusti- H in. jib baje sedaj praški dijaki ;in prc/'osorji siudirajo. V stari nsk em ka- minu je skrita naprava za centralno kurjavo, električne svetilke imajo čud- ne stari nske obfike, da izgledajo kot pi'onarejene iz starih lestenoev; še celo kljnke in zapahi na vratih in oknih so stari. Zdi se, da je ta stara palača že od liCkdaj imela vse te moderne na- prave in jo je arhitekt Krasny le zbu- dil iz stoletnega sna. Pri obhodu naprej smo dospeli na majhen vrtič. Sredi njega šumec vo- domet z veternieo, na levi pa je za zi- dom pokril hodnik. Tu so v zidu pri- pravtjeni prostori, kjer bodo shranje- vali pepel z-ashižnih sokolskih dslavcev. Gremo preko vrta in po stopnicah gor. Tu so na levi stanovanja in razne pisarne, na desni pa slavnostna dvo- rana-, ki je zvezana z vežo po sirokem stopnišču. V bližini je tudi krasno opremljena soba staroste s Husovo sli- ko in sejna soba starešiiistva. Skozi slavnostno dvorano se 4qs1)G naji>rtij v malo sobo s pogledom na dvorišče. Tu je sedel prezident, naprej na desno so sobe z zbirkaiui raznih umetnin, ki so jih podarili nekateri umetniki in zbi- ralci, čeravno niso in ne bodo člani Sokola. temvoč le, ker jim imponira sokolsko dolo. izpred sejne sobe vodi hodnik mi- mo raznih piisarn do učne sobe, ki je pripravl'jena tudi za kazanjc filmov. Dalje so tu stanovanjske sobe za pretl- njake - licence, umivalui.ee itd. Stre- he nad tern delom so pripravljene- za solncenjc. Rod it el j nara pokaže doli. Dospemo v pi-edsobo telovadnice, ki jo krasi Mestrovicev relief: Junak s Ko- sova, in končno v ielovadnico, ki je najvecja d voran a v Pragi s taTno plos- kvijo nad 1000 nr. Da se razdeliti v dva dela, ima velik oder, dve galeriji in nmogo velikih oken. Služila bo le telovadbi in sokolskim akademijam. V bl'Lzini so seveda tudi garderobe in uinivalnicc, pršne kopeli in bazen za plavanje so pa pod Ielovadnico. Bazen je tudi največji v Pragi in na en em mestu celo 4 in globok, da se more tudi skakati vanj. Zraven kopnlnice so peči in shrambe za premog. Vrnemo se v pritlicje in pokazojo I'lain na prosto. Letno telovadišče je izredno veliko in posuto z mivko. Ka- varna in restavracija, ki bosta tu. so nista bisi dogotovljeni. Nekaj krasnega in velikanskega je Tyrsev dom. Glavna stavba in knji- garna sta stari, telovadnica in vse zra- ven jo novo, a vse je v istem slogu. Sta- ro poslopje in stavbišče je stalo 3,000.000 č K, preureditev in dozidava pa 20,000.000 č K, napravljeno je pa tudi vse tako, da skoro ne more biti boljšo. Vrednost, kojo predstavlja kot dom Sokolstva, kot znamenitost, spo- vtionik, defavnica in ne najzadnje kot shrainba raznih zbirk, ki so bile po- klohjenc C. O. S., se ne da preceniti. Tega dne smo bili Celjani tudi v Nar. divadlu, krasni, velikanski stavbi, ki stoji nn oglu Narodne tfide ob VI- tavi. Od zunaj ga že skoro vsak pozna po lazglcdjiiif-aji in inn je gotovo uga- ;jal. Kaj šefe znotraj! Krasna stopniš- ca, ogledala, kipi raznih dramatikov in glasbonikov, lestenci, zavese, v.se ka- ze na veliko darežljivost češkega naro- da. Prvi Narodni divadlo je zgoral dan pred otvoritvijo, dva meseca pozneje so že imeli nabrano dvakratno vsoto in dol'o se je zopet pričclo. Glcdališko dvorano smo si smeli kot ».nhoslovani« ogledati broz vsega, ker pa smo ostali pri pantomimi »Kraljica hitk«, smo placaUza stojišče 8 c K (Iß Din) in sestre so se morale odkriti. Obcwislvo je tu mnogo mirneje in. celo mod pavzami skoro ni bilo sli- «iti govorjenja. Oder in dvorana sta zelo velika in bogato opremljena. Tudi izvajanje. tako gpdba, kot igra in ple.si so nam izredno ugajali, bilo pa je tudi vse prav dovršeno podano. Dobra usoda in C. O. S. sta dolo- čili za Slovence in Slovenke s. Mauer- hartovo in Ertlovo ter br. Mauerharta kot .spiemljevalce in razkazovaloe Pra- ge. Ker pa so se drugi porazgubiii po opravkih, smo bili zopet le Geljani, ki smo sli mimo tolmunckov, miino pri- njo in Smicho\ini. Po krasnili potih smo sl'i mimo tomunčkov, mimo pri- rwlopisnega muzeja vedno višje. Na mnogjh mestih smo imeli krasen raz- gled na mesto in na Hradcin. Na vr- hu so razvaline nekdanjega gradu. \rh stolpa je okrogla kamenita plošča, na kaleri so zaznamovane smeri, v ka- lerili so razna mesla. Celja nismo na- sli, a Zagreb in Ljubljana sta nam po- kazala,- kje smo pribfižno doma. Pri- jazoi naši voditelji so nam pokazali raznt znamenitosti Prage: Tynsko cerkev, Obecni dum, Prašno brano, okno, skozi katero so vrgli Marlinca in .Slavulo ler dali povod za 30-lelno voj- n'o itd. Bili smo tudi v blodišču, majhni, nizki -sobi, kjer je mnogo ogledat v vseh mogočih smereh, da človek rß3 labko zablodi. Nekatera kazejo pokve- čene slike, kar je sestrain zelo ugajalo. V sobi zraven je razstavljena velikan- ska slika, kako branijo praski istudenti na Karfovem mostly Prago pred Švedi. V bližini stoji sila visok železen stolp. Z vrha smo imeli krasen razgled na vso Prggo in še daleč v okolico. Aeroplan, ki je plus nad nasimi glava- mi, nas je tako navdušil, da smo na prigovarjanje s. P. sklenili peljati se v pondeljek nad mesto, do če&ar žal ni prišlo. Ogledati smo si hoteTi nekatere znamenitosti Prage tudi od blizu in tako nam '\i\ zmanjkalo časa. II. javna produkcija gojen- cev Glasbene Matice v Celju. Kakor že zadnjič omenjeno, je produkcija gojencev višje stopnje uspela v vseh ozirih zelo častno. Kar smo videli in sfisali pri prvi produkciji v malcm, smo pri drugi v veiikem. Glede mladinskega zbora pod vod- stvom g. Girila Preglja velja islo kot žc! zadnjič povedano. Razpoloženje zbora je bilo Te to pot še boljše in je izvajanje bilo res brezhibno. Kar se tiče klavirskili gojencev go. Sanciinove, delajo njihovi uspehi šoli go. Sancinove vso cast. Med njimi je vzbudila posebno pozornost gdč. M. Plzakova, odločen klavirski talent, ki se obeta ob sinotreni soil ge. Sancino- ve razviti v odlično pianistko. G. V. Knntara je dokazal v Reinholdovem »Tiupiomtu« lepo izpiJjeno tehnično igro in mnogo občutka. Tudi R. Wag- ner dela cast svojemu muzikalnemu imenu. Glede E. Kuneja pa bi samo pripomniL da je Schumannovo >San- jarjenje« zanj v predavalnem oziru vendar še pretežko. Sola ge. Božič - Novakove je bila prav odlično zastopana po gdč. Nini Trdinovi. Slednji se pozna, da ji je klavir dober priijatelj, ki ob izvrstni tehniki dobro sledi njenim občutkom. Posobno Dvofakov »Škratov pies«, je stvareh. Ne prekinjajte me, Pavla, prosim Vas za to. Cujte: povedati Vam moram tako veliko, veliko. Povedal bom hitro, ne dvomite o tern. Sedaj Vam tega ne morem povedati. So tu- kaj ljudje, ki so srecni: jaz pa, o Pav- la, bom neskončno nesrečen, če ne po- slušate mojib besedi. Bodite potrpež- ljivi, prosim Vas. Preveč trpim. Vein, 'da ne frpite; sočustvujte vsaj z menoj. Torej, govoriti moram z Vami. Sama morava bili, čujte. Ne zapustim te te- rase. Zaprite vrata. Mislili bodo, da »em odše?. Prosim Va.s, zaprite jih. Vaš mož bo šel spat ... in jaz hočem govoriti z vami. Pricakoval Vas bom tukaj znnaj, kolikor časa hočete. Ko bo zaspal, pridite. — Ne pridem — je nežno odgovo- rila. — Čujte. Pavla, zdi se mi, kakor bi stal pred smrtjo. Tarn pojo in se sine jo jo: tu pa je nekdo v agoniji. — Ne pridem — je ponovila mixno. _— Čujle šc enkrat. Rotim Vas pri Vaši postenosti, pri Vaši kreposti kot dekle in žena, pri Vaši nežnosti in so- cutjn, ne odrekajte mi te zadnje usluge. — Ne pridem. — — ()c ne pridcte so ubijcin, Pavfa. Pogledala ga je. — Umorim se, Pavla, ce ne pri- dete. Saj ste kristjana. Ne pustite tako žalostno umreti človeka. — Pridem — je rekla. (Dalje prihodnjič.) Žarko Arntsek: Zgodba o godičih in iipornikih, (Za Icto&nje abilurijente.) Pogledal sem skozi vejevju v gnezdo sokolov: Dva sta odpirala kljunčke in sta objestno prhutafe, s perutnicami, star- ka je co-bljala opomine in stari je go- del na porobku svojo svarilno po- Cevko. In tedaj sem slišal kraj sebe glas vibrirajoče vijoline in sem razfocil vi- s'ino in padec tonov in besede sem vjel: Triji1 so bili, ki jih je stara rodi- la, trije so bili, ki jih je vzljubila; tri- je so bili, ki jih je pitala in jih je vso tri v sanje vzibavain. Dva sta bila ne- bogljona junaka in tretji je bil juna- ško nebogljeuce. Pela jim je starka j rajsko melodijo, pela jim je o sreo^ in ji mzcbljasa svojc vizije — in jim govorila o /lobi &\eta in lj\tdi in jih- v/.gojila v sanjah prešerne mladosti. Eden, najmanjisi, se je navelical pielpstnega sanjarenja in je sfrfotal v doževni noči preko praga. Strah je objel inajko sokolico in z vriščem je zbudila brata sokofa in sta vzplavala preko droves iskat ubežnika. Zakrivala ,]ima ga je neprodirna šuma in sta letela daleč preko gozdoy, gora, zavitih v somrak, in preko moč- virnatih travnikov. Žalostno so jima brlele oci v noč- ni tmini ob vračanju in dosga je bila noč brez deteta upornika, ki je sfrčal iznad maierinih carobnih pravfjic v burno resničnost. In drugo jutro jima ga je pokaza- lo solnce: kako jo s kljunckom iirepenel v ! toplo gnozdeco in je ležal brez perutnic v ostudnem blatn, pfen močeradov in vodnih ptic. Stara ga je vzdignila mod kremp- ]ji, ga objela z mehkim perjem in ga nesla v lopel dom. da bi mu vrnila žlv- Ijenje. Bra tea sta ga sprejela s presernim vreščanjem in sta mu zapela ob pogre- bu zorono pesom škodoželja. Očka sokol se je stisnil v grmovje in je sam zase ščebetal: Mati te ni na- učila spoznavati svet, zato si šel sam vanj, premlad in nepoučen za njegove zlokobne zanke in si se vjel. Boljši si bil in vendar revnejši od svojih bratov. In tedaj se mi je odprlo pred ucmi pismo usode: prebiral sem črke kakor tipke na klavirju in sem se znasel med sokoliči na parobku materinega gnezda in sem jih gledal, kako odletavajo. Ljubezen jih je vzgojila v ljubezni, ni jih naučila sovraštva in so ka- kor pol'eno med kopico sekir; če je mokro, se upira in ga raz- koljt-jo na tisoče iveri; če jo suho, ga vzpalijo in zgori, da ogroje mrzle ude enega samega bo- hotneža. In todaj se mi je zarosilo oko in voščil sem jim iz srea, tern mladim so- količem: Srečno pot! — St«v. 67 »NOVA DOBA« Stran 3 zelo ugajal. Gdč. Elza Serneceva spa- da l brez dvoma tiidi že med zrelejšc gojenke. Povsem novo je bilo pri Matičnih produkeijah solopctje, ki se goji na. soli >-Glasbcne Mat ice« sole to šolsko leto. V tem kratkem času je dosegla gdč. Verbičeva pri svojih gojenkah ge. Št. Gradišnikovi in geT Marici Sernečevi dosti lepe uspelie. Upajmo, da se tudi ta stroka na Soli »Glasbeno Matico« razvije enako instrumentalnim ter nam eez par let vzgoji odlične pevke in pevce. Posebrio zadovoljivo je, da se je zaeelo tudi zanimanje za pihala. Naj bi lep nspell, ki ga je dosegel ucilelj kfarineta g. Kindlhofer pri zaeetniku g. Zupancu, vspodbudil k študiju seni spadajočjih inštrumentov tudi druge, lei čutijo za to veselje in poklic. Prav posebno priznanje pa gre goslarski soli mojstra g. Sane in a, ka- teremu gre sploh zasluga sa reorgani- ziranje glasbene Sole. Njegovo peda- goško delovanje je dosegfo naravnost čudovite uspehe pri gdč. Mil. Ram- rothovi in g. Jos. Vidmajerju. Kdor se spominja neznatnega nastopa gdč. Ramrothove pri Fan ski produkciji, mo- ra ostrmeti nad napredkom, doseže- liem v tern letu. G. Vidmajer. ki nam je še od lani v najboljšem spominu, pa stalno napreduje. On je goslač po božji volji in bo, če bo verno sTedil naukoin svojega mojstra, sigurno postal umet- nik, o k.iterem borno so veliko lepega sli.sa.li. Skupna točka obeli imenovanih* gojencev (2. stavek Bachovega D-mol koncerta) jc uoinkovala kot posvetitev velikeimi mojsfm Baolni. Wieniavske- ga »Legendo« je g. Vidmajer podal skorodn tehnično brczhibno in jo do- zoren) prednašal. Svojim najboljšim pa daje g. rav- natt-lj Sancin tudi najplemonitejšu, kar jim more dati, uvajanje v komorno glasbo; Springerjcv kvintet za 4 gosli in klavir nam je pokazal, da to seme dobro kali in opravičuje nado, da bo rodilo najplcnicnitojše sadove. Vsemu učiteljstvu z g. ravnateljem Sancinom moramo na odličnih uspe- bih najiskreneje čestitati. Zaclovoljstvo in ponos, ki ga jim donaša njihovo delo, jim jc najlepše plačilo, najlepše priznanje pa dejstvo, da se vrste nji- liovib gojencev množe. Dr. S. ENOSTAVNEJŠE IN CENEJŠE PR ATI! to naj bo geslo za priliodnje pranje. Neprijetno in trudapolno pra- i nje na perilni deski ni samo muka, J ampak je tudi mnogo draije. TJporab- ljajte Persil. Perito je treba samo ne- koliko časa enostavno kuhati, pa je clsto in brez madežev. Da pa dosežete popoln in lep učinek, uporabljajte Per- sil brez pridodatkov in se držite na- tančno navodila za uporabo. NOVE KNJIGE! Stanojevic St., Narodna enciklopedija Srba, Hrvata, si J - potrebščine: plošče, pa- Ipllfll pirji, kemikalije, kamareitd. | IJIII se dobi v veliki izbiri pri 1VIV »SAN1TAS*, CELJE. ZAKONOÜAJNO DELO. Pada- mentarni odbori in oclseki se živahno bavijo z novimi zakonskimi naerti. In- validski zakon je izdelan in bo stopil s 1. januarjem 1920 v vefjavo. Zakono- dajni odbor razpravlja o zakonu o dr- žavnili pravdnikih. Tudi verifikueijski odbor in odbor za pretres zakona o osnovnili šolali imata svoje stalne seje PRORAČUNSKE DVANAJSTINE za avgust, September, oktober in no- veinber je vlada odobrila in jim je skupseina due 20. t. in. priznala nuj- nost. Na lej seji, ki je bila precej ži- vahiKi, je bila sprejeta tudi nova ca- ri'iiska tarifa, ki se ravna po načelu zašoite doinacega gospodarstva. PRED ZMIŽANJEM ŽELEZN. TARIF. Po izjavi prometnega mini- stra imamo pričakovati najbrž že s 1, avgustom 20 do 30 odstotno znižanje železniškib tarii v blagovnem in oseb- nem prometu. »Slovenec« pa seveda piše o »žalostni bilanci« zadnjih Sestili let in ugotavlja, da je naša država ne- konsolidirana in da nam gre »zelo- zelo slabo«. Farizeji! Dnevne vesti. NOVA CARINSKA TARIFA je ? stopila z 20. junijem v veTjavo. Tako je «streženo žolji naših gospodarskih krogov, ki so že ponovno posrcdovali, da bi se zadeva ppspešila. NOVO OTVORJENE KOČE SPD. Slovensko planinsko dvušlvo naznanja, da so nadalje otvorjeno in oskrbovane Češka koča pod GriiUtovcem: Orožnova in Mellnerjeva koča na Čmi Prsti ter Stanic<3va koca za silo. — V nedeljo, dne 21. junija s<3 je otvorila Erjavčeva koča na Vršiču. Koča na Krvavcu je sicer oskrbovana, toda še ni s postelja- jni opremJjena. Turisti, ki nameravjo tarn prenociti, si inorajo odejo s seboj prinesti. Otvoritev nove poti skozi »Pe- kel« pri Borovnici (mimo vseh sla])ov) se je vršila istotako v nedeljo, dne 21. junija. Dne 27. junija se otvorijo: Ko- ca pri Triglavskih jezerih. Vodnikova koea. Aleksandrov dojn in Trigkvski dom na Kredarici. KATASTROFALNO NEURJE V POLJANSKI DOLJN1. V četrtek okoli 7. ure zvečer je divjalo nad Porjansko dolino slraliovito neurje, ki je povzro- čilo tudi povodenj in ogroinno niatori- jalno skodo. Okrog 8. ure zvečer je na- stal nad vasjo Rovte v bližini Žirov vrtinčast vibar; kmalu nato sc je vfila taka ploha, da so takoj narasli vsi potoki in se pretvorili v široke rekc ter odnašali s seboj vse, kar se je dalo od- nesti. Razno orodje, velike innožine za iizvoz namenjenega lesa, živina in mno- ge druge vrednote so plavale v motnih vaTovib. Kmalu se je vsa dolitia od Žirov do Škofje Loke izpremenila v je- zero. Ogromna voda je razdrla in od- plavila 12 inostov; le dva, ki sta sezi- dana iz betona, sta ostala. škoda je ne- precenljiva. Skoraj popolnoma uniče- na je tudi novo zgrajena cToktrarna Fužine. Voda je bila tako silna, da je stala v mnogih bišali pol metra visoko. K sreči^ ni zalitevala nobene človeške žrtve. V petek opoldne je prispela iz Ljubljane posebna komisija pod vod- stvoni velikoga župana dr. Baltiča. Ko- misija bo nudtfa prebivalstvu prvo po- moč ter bo skusafa v najširših obrisiJi doznati na.stalo škodo. 0 katastrofi je bilo obveščono tudi poljedelsko mini- strstvo. PREUSTROJITEV VINARSKE IN SADJARSKE SOLE V MARIBO- RU. Kakor nam poročajo, bo vinarska in sadjar.ska sola v Mariboru preustro- jena v višjo vinarsko solo, ki bo edina te vrste v tlržavi. Srednja kmetijska so- la se bo opustila oziroma združila z enakimi sp^n.ii,, yr. Križevcili in Va- Jjevu. I ' DOCENT I)R. IVAN MATKO se je vrnil od 4-tedenskib predavanj na Karlovi univerzi v Pragi in orclinira zopel v Mariboru, Slovenska ul. 4. Te- lefon 357. ODGOVORNOST NOTARJEV ZA PLAČILO TAKS. Finaneno okrajno ravnateljstvo v Mariboru nas obvešča o sledečem: Generalna di-rekcija po- srednih davkov v Beogradu je z ob- jašnjciijem z dne 15. aprila 1925 br. 23.574 (odtiskanini v St. 25-26/1925 na strani 208. »Finansijske službeO opozorihi vse javne notarje, da o pri- liki sostavljenja raziüh listin te ne pre- dajo strankam prej nego je taks(i vla~ čana. Dn bi se znalo, kdo nosi odgo- vornost, ako se taksa v z zakonom l)redvidenim roku ne plača, so javni nolarji dolžni, da po sestavitvi listinn, ako laksa ni ob priliki sestavljenja na fistini sami nativsnjena, napotijo stran- ke, naj plačajo takso, s pismeniin ak- tom, zahtevajoc vedno od njih neko vrsto potrdila kot dokaz, da so stranke radi plačila lakse napotili k pristojni financni oblasli. Da morejo pristojne oblasti v bodoce postopati po zakonu, morajo notarji po preteku roka, v ka- terem jo bilo po zakonu treba takso plačati, ap se to ni storilo, o tern takoj obvestiti prislojno finaneno obfa-st s pošiljatvijo odnosnega pisiria (listine) in obvestitvijo, da so strankam priob- čili obveznost placanja takse in jili na- potili v to svrho k financni oblasti. 0 tern se obveščajo vsi javni notarji, s povabilom, da se točno ravnajo po zgornjih navodilib, ker bi sicer za vsa- ko protivno postopanje bifi kaznovani s trikralnirn iznosom redne takse. AMCNDSENOV POVRATEK. Amundsen je s svojo ekspedicijo po neverjetnih naporih končno prispel do severnega teoaja in ga pretekel, ker ni bifo mogoče z letali pristati nanj. Sedaj se vrača preko Tromsöja v Oslo, glavno mesto Norveške. V njegovi do- mooini je zavladafo po vest eh, da Amundsen še živi, odnosno da se na- haja na povratku s svoje ekspedicije, nepopisno veselje in navdusenje. I Slovenaca I. in II. zv. a Din 40.—. Zbornik znanstvenih razprav IV. let. (Juridika) Din 60.—. Lab dr. Iv. Knji- ga spominov vezana Din 45.—. Krek dr. J. E., Socializem II. ponatis Din 80.— nevezan v zalogi knjigarne Goričar & Leskovšek, Celje. 465 Celjske novice. DEMOKRATSKI DMJZABN1 YU- ' CEH. Krajevna organizacija demo- kratske stranke priredi v sredo, dne 24. t. m. ob pol 21. uri v mali dvorani Celjskega. doma družabni večer kot od- hodnico ocllicnemu somisljeniku g. dr. Fr. Benedičiču, ki odbaja iz Celja v Rajlienburg. Na dnevnem redu setan- ka je-tudi poročilo o obenem zboru oblastnc organLzacije SDS v Mariboru. SomisJ'joiiiki sc vabijo k polnoistovilni udeležbi. IZ DEMOKllATSKE STUANKE. Retlni sestanek kraj. org. SDS za celj- sko okolico v četrtek, dne 25. t. m. od- patle in se mesto tega vrši v nedefjo. dne 28. t. m. izlet v Teharje. Podrob- nosti se bodo še objavile. OBCNI ZBORI IN SHODI. Da- nes v pondeljek, dne 22. t. m. ob 20. uri se vrši v risalnici deške moščanske sole občni zbor Ljudskega vseučiiližča (dnevni red: 1. poročilo društvenih funkcijonarjev; 2. volitev novega od- bora; 3. prosti nasvoti in slucajnosti), v mali dvorani Narodnega doma obč- ni zbor Kola jugoslovanskih sester v Olju. v hotelu »Balkan« pa občni zbor Ribarskega društva v Gelju. Za torek, dne 23. t, m. ob 20. uri je sklican v gostilniske prostore Narodnega do- ma clanski sliod drušLva hišnib posest- nikov za Celje hi okolico z dnevnim redom: »Davčna reforma in liišna po- sest«. -OPOZATtJAMO na nbiturijenlski vočer, ki sa priredo abitiu'ijonti ecfjske drž. realne g;imnazi|jie (lanes v pon- deljek ob 20. uri v gornjih prostorih Narodnega doma. S0K0LSK0 DRUŠTVO V CELJU poziva člane in članice, ki se namera- vajo udeležiti zleta v Beograd, da se takoj priijavijo bodisi drustvenemu tajniku ali nacelniku. Vožnja je četr- tinska. Odhod iz Gelja v četrtek 25. t. m. ob 7. uri zvečer. [ SLOVESNA OTVORITEV NOVE PLANINSKE K0ČE V L0GARSKI TiOLINI i.Tillerjeve koče) se vrši v ne- deljo 28. t. ni. ob 14. uri. Na sporcdu je godba in pelje. Za jedi in pijačo pre- skrbljeno. Za zasebnike se isti dan ne bodo kuhafe jedi, ki jüi prinesejo s se- boj. Dne 27. in 28. junija so v Pisker- nikovem zavetišču prenočišča priprav- ljena samo za povabljene goste. Turisti dobiijo prenočisča v Solčavi, pri Ples- niku in na Okrešlju. FRATER Z ZENSKIM1 N0ÜA- VICAMI. Svojčas smo poročali o ne- kein usmiljenem bratu iz Vrbja pri Žalcu, da je bil od niejnih kontrotnili organov zasačen, ko je v vlaku tiho- tapil nekaj tobaka, vžigalic in ü parov finih ženskih nogavic iz Avstrije v na- so državo. Naknadno se nas naproša za ugotovitcv, da so bile omen jene no- gavicc dolocene za ženo nekega fratro- vega prijatelja, ki je fratra naprosila, da ji prniese iz Graclca nogavice, ker se vozi po opravkih večkrat v Avstrijo. REDNE PAR0PL0VNE ZVEZE. Gremjj trgovcev v Gelju obvešča svoje člane, da je paroplovna družba »Oce- ania« uvedla s 1. junijem t. 1. stalne redne zveze med pristanišči jadranske- ga morja in Marseillom, Španijo, Ma- rokom in Kanarskixni otoki. Tozadcv- ni plovidbeni red je vsem interesentom v tajnijstvu gremija trgovcev na vpo- gted, kjer se sprejemajo eventualne že- lje za spremembe itd. Pripominja se, da se naj interesonti, zlasti fesni izvoz- niki, uvozniki kolonijalnih in ostalih Predmetov iz gori omenjenih krajev čimprej javijo v tajnistvu, da se toza- devno spremembe še pravočasno pred- ložijo merodajnim mestom. PODRUŽNICI JUGOSLOVANSKE MAT1CE V CELJU so darovali: Po- družnica Ljubljanske kreditne banke 250 Din, Mestna branilnica eel j ska 200 Lin, Podr. Prve hrvatske stedio- nke 150 Din in Ljudska ])osojilnica v Gelju 100 Din. Odbor podružnice J. M. v Celju izreka omenjenim denarnim zavodom svojo iskreno zahvalo, z žesjo, da bi našli se mnogo posnemalcev! N0ÖN0 LEKARNIŠKO SLUŽBO ima prihodnji teden lekarna »Pri or- lu«, Glavni trg; V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrše vsak večer salonski koncerti pod vodstvom kapelnika gosp. Silbersteina. 484 Kino» MESTNl KINO. Pondeljek 22. in torek 23. junija: »Babby Peggy, Ijub- ijenJat New-Yorka«. Senzacijska siika iz življenja v C dej. — Sreda 24., četr- tek 25. in petek 26. jimija: »Baron Ga- ragan«. Velik pustolovski fihn. V, glavni vfogi Garinel Myers, Juliane Johnston in A. Bassermann. H M E L J. VIII. porocilo Hmeljarskeya društvu za Slovenijo o sianju hmelfokth nasa- dov v inozemslvu. Žatec, 0. S. R., dne 18. junija 1925. ilmeJjska rastlina je v zgodaj obrezanih nasadih zi'aslla do vrha drogov. oziroma žičnega ogrodja in ka- že mnogo panog. V večini nasadov je pa rastlina zrastla šele do pol, oziroma do tri cetrtme drogov. Nadaije je pre- cej sen del nasadov še prav slab. Vre- me zadne dni ni bilo ugodno. Okuže- vanje po hmeljski ušici se n e zmanj- šuje in se obrarnbna dela — posebno v nižavah — nadaljujejo. Razpoloženje na trgu in cene so čvrste. Plačuje se od 3900—4020 č. K za 50 kg. Stanje bmeljskih nasadov na Ba- vai'skem (Hersbruck, Spalt in Hole- tau) je bilo sredi tekocega meseca vobče slabo. Od vremena, posebno pa od padavin je odvisno njih zboljšanje. Alzacija, Poljska, Virtemberška, Belgija javljajo tudi ušivost hmeljske rastline. V Nemčiji se je pofeg hmelj- ,ske užice pojavila tudi strupena rosa (l)eronospora). »Saaeer Hopfen & Bre) Prahtihant zmožen slovenskega, nemškega srbohrvatskega in po možno- sti italijanskega jezika se išče. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Prak- ., ;- 1 tikant«. % Razsirjajte „Novo Dobo"! Proda se pohištvo, posteljniina, ob- lek^i obutew itd, po zelo ugoxfni ceni. Naslov v upravi. Preden kupite ogWjte si ludi znižane cene \T uianufaHtnrtti in modni trgoVini Miloš Pšeničnik, Celje. Poznižaniceni: najboljša češka in angleška sukna.-------------- Po znižani ceni: najboljše damsko volneno gladke In modno blago. Poznižaniceni: najboljšl eponge, frotlrjl, etamini, deleni i. t. d. Po znižani ceni: najboljše perilo, nogavice, rokavice f. t. d., 1.1. d. Postrežba solidna! V ZalOgi S0l(0l$K< P0trCbŠCi«C ! Postrežba točna! Sprejme se čez Solske počitnice j sčileljicd ofroskeg = vrsca ev. izobražena gospo- dična k 2 otrokoma do 2 4 let. Naslov v upravi. 1 KuFje Najboljšc sred- 51 vo protl kur- jim ofesom. ZašCitui znak. oceso. Clavčn jc most. Zaloga v lekarnah in drogeri- jah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladičča M. Hrnjak. lekarnar 10 Sisak. 2 Kleparstvo, vodovodne lnšla- lacftfe in naprava strelovodov Franlo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CEUE 5preJcmaV5adclazgoraj omcujcttih stroKKaKortudipopraVila posfrcžba tocna. Ccac zmerne. Solidna izVrsitcv. 401 100-222 Marljlvost, treznost m varčnost, so predpogoj nravnostl! Popolnoma varno naloitte denante prlhranke pri zadrugi URSTHI DOM ttavb. In ttecitaü ksäx.nam. xtvero v Gabcrju prl Celj« Obrestu]* krmafln« vlogt po 8% Ve?Je stalne Woge po dögovora nsjugodneje Jamstvo za vioge iutd 1 mflijon 250.000 Din. Plsarn« v Celfu, Preternovs utica št. 15. e3-5i Iz malega raste velikol Na drobnol Na debelo l Kiipiip Rupujte Prt po konkurett- "^M^^^^Z P° konkuren- čnih cenafa v -^m^^p^. čnih cenah v vclettgovinl pFi ^^m^^^ vcletrgovini pri ,3olncu< 'WV* 9Solncu' manufakturno in modno blago kakor n- pr.: Sukno, hlaceylna, tiskovlna (Druck), cellr, volna ta jumperje, pavola v vseh barvah, prejca, vexenlna, blago ia prte, dežnike, kravate, moSko perilo, svilene robce, vence za neveste, flor nogavice L t. d. Platno belo in rujavo, KupiS pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsf, u Da pri nas po ceni se dobi. Ü. Drofenih, Gelje, Blavni trg 9. Pupilarnovaren la Javnokorlsten denarnl lavod oeljskega mesta Mestna hranilnica celisRa Ustanovlfen* let& 1864. — Pod trnfnim državatm vadzorStvom, TT lastni palači pi*t kolodvopu. VslbranUtU«nlposllselsvriu}e)o nafRulanlne|e, Mtro tntotm no. UfloOno obresiovanfe. Pofaanlla ln nasvetl breiplačno. Vredaost rexervnlh xakladov Bad «roil 25.OOO.OOO--. Za hranilne vloge Jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.