6 S *
aroMili reci
Odgovorni vrednik Ur. Jane* Mšleitvci*.
Tečaj X.
saboto 4. decembra u'anozimna) 1852.
List 99
narocbo ..Hoříc44
za prihodnje leto

novem letu se začne nov tečaj «Novic" — ena j sti. Kar so bile vodila ..Novic" skoz
deset let, bojo ostale tudi v enajstem
namen je sploli slovenskega naroda poduk in korist, in povzdiga in omika slovenskega
jezika po potrebah sedanjega časa; zatorej njih obsežek ni osk o oniejen, in bravci njih se najdej tako v pohlevni bajtici umnega kmeta in rokodelca, kakor v poslopjih vsih druzih stanov, kterim je mar za povzdigo domaćega blagostanja in za napredek/domaćega slovstva.
Ker pa je kmetijstvo poglavna podpora blagostanja vsih dežel, v kterih slovenski narod biva. zato stojé kmetijske reč i, združene z o b er t n i j s k i m i, na cêlu našega časopisa, okoli kte rih se ovijajo mnogoverstne druge reci, ktere se vjemajo z namenom „Novic": biti na vse straní p o d u č i n 1 i s t.
Ker pa bi vedno le podúk in le podúk bravcem vendar dolgočasin bil, morajo „Novice" tudi skerbeti za druge mićne, zabavne ali kratkočasne sostavke, naj bojo v p e smi h ali n a v a d n i besedi.
Vse to pa bi bilo sedanji čas še vse premalo; bravci zelijo tu<ii zvediti: kaj je noveg svetu ? Tem střeže „popotnik" in „no vi čar" iz slavenskih krajev in c eleg a sveta, ki v krat kem vsako važnišo novíco povésta, ki se je na svetu zgodila, tako da smé bravec gotov biti, da
bo s kratkimi besedami vsak teden vse zvedil kar se primerja bolj imenitnega po širocem svetu
To je bil obsežek „Novic" dosihmal; to bo zvesto tudi prihodnjic.
Za prihodnje leto pa obljubimo častitini prejenrnikom „Novic" še nekaj podati, kar jih bo go tovo močno veselilo. Hoćemo namreč, da vstrežemo tudi mnogim željam domoljubov, na svetio dati, kar nam je neprecenljivi rajniVertovc „občne povestnice" (allgemeineWeltgeschichte), toje, popisa
vsi li zgo d b od stvarjenja svetá noter do blizo konca sred ne dobe, zapustil, in naročnikom „Novic" vsaki mesec eno polo brez plač i la do klad a ti, ako se toliko naročnikov oglasi, da bomo v stanu brez gotove škode to storiti. Da je cena „Novic" že sama po sebi niska, nam bo vsak previđen mož poterdil, ki prevdari, da je popir sedaj še čez polovico dražji, kakor je še pred malo leti bil, in da tudi tiskárně delà, kakor vsaktere druge delà, so se dokaj podražile. Če tedaj pri vsem tem hoćemo vsak mesec naročnikom „Novic" celo pólo v posebni lični dokladi brez plačila dajati, da bo imel vsak naročnik konec leta bukve z 12 polarni, smé to za znamnje veljati, da želimo poslednje in, kakor mislimo, nar izverstniši delo slavnega slovenskega pisatelja, ktero je za vsakega < veka znamenito in čeravno za ljudstvo pisano tudi učenim bravcem vgodno, po poti „Novic" b
«
li stroškov za prejemnike nar bolj po svetu razširiti, ktere so tudi njegovo „vinorejo", „kemijo
itd. Slovencem podale.
Da pa o sedanji dragini popirja in tiskarnega delà pri tem početju v preveliko škodo ne za idemo, ktere nam gotovo noben naročnik ne želi, bomo dokladali v pervi polovici prihodnjega leta
k mesec celo pólo v veliki osmerki Ver to v cove „povestnice", in če se bo zadostno število na rocnikov„Novic" oglasilo, bomo ravno tako tudi v drugi polovici leta in tako dolgo vsak mesec en polo brez plačila dokladali, da bo celi rokopis dogotovljen in častitljiva knjiga v rokah občinstva
Ako bi se pa konec pervega pol leta pokazalo, da ne moremo shajati brez gotove škode,nam
naroeniki ne boio za zlo vzeli, če bi po ti poti, to je, brez plačila „povestnice" dalje izdajati ne mogl
si tedaj častitelji rajnega Vert ovca in prijati í „Novic" vsak po svoji moči prizadenej< da se dostojno število naročnikov oglasi, da bomo zamogli začeto delo do konca dognati.
Scer pa še naznanimo, da „po vestnica" Vertovcova bo neločljiva doklada „Novic*'in da
y
ne bo drugac dobivala. Tudi opomnimo, da tistemu, kdor se naroči še le o drugih kvatrih ali pozneje, ne bomo mogli „povestnice" dajati, ker njemu ni s takimi bukvami nič vsíreženo, kterih perve pôle mu manj kajo, nam pa je en iztis raztergan; tedaj prosimo naj se vsak, kteremu jele mogoče, na celo letonaroč
To naznanimo zastran poslednjega slavnega delà nepozabljivega rodoljuba, kterega vsa pi
sateljska delavnost je bila le „Novicam" posvećena, ktere tedaj sveto dolžnost spolniti hočejo, ako z njegovo „povestnico" ravno tako storé, kakor je rajni sam z vinorejo, kemijo, zvezd osi o vjem în s sporočilam vinorejeam storil.
Scer se bo „Novicam", kakor dosihmal, tudi prihodnjic dodajal ..Oglasnik", ki je proti do ločenemu placilu vsacemu odpert , ki hoče kakošno reč po svetu oznaniti.
386
Y)
Novice", ki izhajajo vsak
ed
in
nici prejemane
cel
let
3 il
kamor koli posiljane veljajo za cel
za pol let
ko saboto, veljajo z vsimi dokladami vred v tiskar
let

Nro
190)
Narocila se posiljajo v zaloznico „Novic
in pol, za pol let
za
Pa tudi gosp. Geiger v Celju
V 9ti	«	i • à •	v • 1

etert
za
a 45 kr. tert let
Po post
bukvotiskarnico
Jo ~
Mí
Bia
Á9
nik
gosp
Hub
v Lut omer u in gosp. L
a na Bregu v Mariboru
prejemajo naročíla. Castitim naročnikom pa pisanje narocíl polajšati, bomo podali prihodnjic navadno naročilno pismo.
nam pošiljati, ker ne moremo od njih poštníne
o „Novice" koj ob novem letu
N a r o c i 1
pisma prosím
fran kira
ali nošníne plačevati. Naj se
zaporedoma dobivali
ki še t
mesec naroce
da boj
skill kraj
tem oznaníioin sklenemo se serćno prošnjo: naj nas slavni g. pisatelj
iz
9
kakor dosihmal, s svojimi spisi prijazno tudi prihodnje leto podpírá jo
wr_______ «	« v . V .	- /
h sloven
Vrediiistvo
zaloznistvo „lovíc
lijubljani
/
ïbéinshi pasnihi— Umetám po gub a* seske že pred pet sto leti, namreč leta 1355 za

Novice" niso ravno cerkvén govornik

ven
der smejo na vsako stran izreci besedo, „da ne-
- « „ a ~ i : ~ « : ~ « á « ; u : ^ ^ \r ^ f « ™	w ^ k „a
razdeljeni pašniki sokmetam — vpogubo
Vrzamimo pogubo po eni plati. Dokler paš niki niso razdeljeni, jih nihče ne trebi, nihče ne gradi; bolj in bolj se zarašajo, da v zadnje ži vina skozi ternje in gošavo ne more, in od same zelenjave nič paše ne najde; od dné do dné so tudi manjši, ker vsak mejaš iše kaj prigraditi po sta rim pregovoru: „da je slab gospodar, kteri pri gmajni nič ne pridobí". Kdor je pridin, si sicer v občinskim gojzdu tudi kaj nabere ali naseka ; naj pride pa kteri huji lakomnik, mu iz kupa vse pre-vzame ; ali pa naj bo samogoltnež, v grnajni nar pred vse pospravi, da mu kdo spřed ne pride potem še le v domaćim svoje pobere. Po tem ta kim so večkrat lepi gojzdje, namesti celi soseski v
voljo mej ali konfinov pričkale; da so se pozneje
leta 1668, 1681 in 1715 prepirale, zmerjale
klele
5
plotove si podirale, živino jemale, les
?
ro
pale, se pretepale in bíle; in da
po mnogoterih po
godbah je poslednjič ena soseska drugi vender za 200 oralo v sveta vzela, dasiravno so zidani konfini prave mejnike dělali; in zdaj ko je slabji soseska svoje ostale pašnike deliti hotla, so ji sosedje še to branili, ker so pravico vzajemne paše nasprot
stavili ; ubránili
vender niso, ker se
jim je pravica
nekaj bolj svetio razjasnila, dasiravno v sercu še
nekaj nevolje redijo ; na drugi strani pa se za en
del še s pravdo poganjajo, in pravde konec je še le pri začetku.
5
in

dobiček, enimu samimu v žep ali pa po gerlu sli. Dalje kjer še gojzdje ali pašniki niso razdeljeni, tudi
radi
?
sosedje iz druzih krajev kaj radi va-nje segajo svojo živino va-nje gonijo, prapret pred domačimi žanjejo, derva in drugi les sekajo; od tod pridejo prepiri in pravde, in pravde so drage
denar, ampak
Da bi pač tukaj ne dolga in draga pravda ampak višji vlada po pravičnih postavah konec pre piram storilal Pač bi bilo tako dobro, vradne ko misije za razsodbo kmetiških pravíc med seboj po staviti, kakor so do zdaj cesarske komisije pravice grajšakov in kmetov razsojevale, ravnale in do konca doganjale. Kmetijske družbe, ako niso za to reč
ze kaj vec storile
gotovo za prid kmetijstva
5
in
po pravdah se zgubuje ne le tudi dostikrat zemlja, ako prederzni posilnik z najetími pričami posest — dasiravno po silno po sest — za trideset let skaže. Dalje na tacih paš nikih ia gojzdih ni samo to zgubljeno, kar zřaste
velik sad zasejale, ako svoje prošnje in svete do deržavne vlade na to stran obračajo.
i.
4
/
rumenih z lato v (ceftiViorJ
za gojzdnarske bukve za kmeta!
ampak SC v tu it^a ^ ivai Iiu £JV aoit j mjíaíxmj j/itttj jv -......7 ~r------ 1---* — w *--"	V
vès drug dobiček od sveta, ako ga en gospodar pametnejši gospodarstvo, želi tudi za kmeta iahko umevno
oskerbuje, kakor pa ko je deset gospodarjev bilo. in kratko spisane bukve na dan spraviti, ker za bolj
več
5
tega
kar ne zraste; zakaj precej je
skim
Neimenovan ud gojzdnarskiga družtva na Štajar
spoznavši potrebo , da se začnč z gojzdi (boršti)
Vzamimo pogubo pa še po drugi plati. Ce je paša za otroke šola veliko hudiga, to od
ueene ljudi spisanih knjig je že na kupe.
V imenu tega za gojzdnarstvo skerbniga domorodca
• • v	X. . •	•	.	«	1	V.
občinskih pašnikov pred drugim veljá; zakaj ondi tedaj izpise Stajarsko gojzdnarsko druztvo v je več otrok vkupaj, na živino jim ni potreba to- časniku kmet. družbe „Wochenblatt der steyerm.
Landwirthsch. G es." 25. novembra t. 1. 40 cekinov
v
liko gledati, po kotih se ložje potikajo, in tedaj
tudi ložje vsaktere nerodnosti in napačnosti uganjajo.	za darilo tistimu, kteri s posebnim oziram n» Stajarsko
Zavoljo občinskih pašnikov je dosti prepírov na	deželo spiše podučne bukve za kmeta, kako ima
dnevi; v prep 1 ri li pa je jeza in sovraštvo,	svoj gojzd oskerbovati, da si več lesa priredi invseod-
in zmerjanje in kletev, in pretep in poboj	verne, kar gojzd v škodo nese.
navadna reč
?
kjer pa je prepir, ni ljubezni, in brez
Ijubezni tudi ni življenje pokoj no in veselo, in tudi smert
Te bukve, v nemškem jeziku, morajo biti, kakor se pravi, prav po domače in kratko spisane, brez uče-
in sodba ne boste prijazni in mehki. Dalje se pri ni£a razlaganja, tode vse imajo zapopasti, ker je treba občinskih pašnikili in gojzdih dosti krivice godi; za natanjčni in določni poduk v gojzdnarstvu ; veči ne
domaći se med seboj v kljub presegajo, in ptuji eméjo biti kakor da bo natis 6 pol (Bogen) znesel, ker zgrabljive roké stegujejo ; nobena krivica pa ne »a 6 pôlah se da povedati, kar je treba kmečkimu
veljá ne pred svetaui, ne pred Bogam * "	1 '	^

m
teška
spodarju vediti. Pisatelj mora svoje ime v zape ca
bo po smerti že pest krivične zemlje; kaj bopa še teni list skriti, zunaj na ta list pa kakošen prislov
le za velike po sili pridobljene zemljisa?
Mende
(Motto) napisati, da se po
tem eno delo od druziga loci.
med nami še véra na věčnost ni poginila, pa tudi	Zadnji čas do 1. decembra 1853 se pošljejo spisi vodne more poginiti — zakaj večni šog živi!	stvu Stajarske gojzdnarske družbe vGradec
Naj ne misli kdo, daje ta beseda presiljena;	ktere bo za to izvoljena komisia presodila; tisti spis
imam pred seboj tri male soseske, ktere so mi	kterimu bo omenjeno darilo izgovorjeno, ostane Iastuina
f
zgled za stotere velike; zakaj nič noviga ni pod gojzdnarske družbe, ki
ga
bo natisniti dala
soncam.
starih pismih najdem, da so se te so
*
)
Nadjati se je, da v nemškim in slovenskim jeziku.
Vred.
387
if led nove ha z ens ke postave
zoper hudodelstva, pregreske in prestopke.
Od raznih plemen pregreškov in prestopkov.
(Dalje.)
Y dele žb a skrivnih dru&b, skrivnih društev.
Prepovedano je se zedinjevati v skrivne družbe naj bodo ustanovljene s kakorsnim bodi namenom, in naj ao obstale ali še obstoje pod kakorsnim bodi imenom ali kakoršno koli podobo. Deležnik skrivne družbe je
kriv pregreška.
>
Za skrivno družbo gre cislati vsaktero ze dinjenje već ljudi:
će se nalaš pred gosposko skriva, da tako zedinje
nje obstojí;
će se sicer obstanek zedinjenja pové, pa njegova
namen
ustava in ustanovila (postave) zakrivajo drugo ustavo,
druge
ustanovila ali
9
drug
povedó, kakor so v resnici.
vdeležbo skrivne družbe se zakřiví vsak no
Z
tranjec:
a) kdor takošno družbo ustanoviti skuša, ali za
ustanovi ;
res
soude za notranjo ali zunanjo skrivno družbo na bera
?
kdor je predstojnik ali soud kake notranje ali tuje
skrivne družbe
9
d)	kdor takošni družbi pisma dopisuje ali od nje pre
jema 5
e)	kdor je pri shodih takošne družbe pričijoč v ka
koršni si bodi lastnosti
za njene shodě vedoma svojo bišo ali svoje stano
9
novalise v najem da ali posodi ; zadrijic g) urednik, ki ima po svojemu uredu dolžnost, ova-
dovati, će vé za obstanek skrivne družbe, ali za njene sbode, in gosposki uredskega naznanila ne da.
po posebnosti vde-
Kazen
9
tega pregreška je
ležbe razlićna. Ustanovnike, naberavce in predstojnike gré obsojevati v hud zapor od 3 mescov do 1 leta.
j
Tišti, ki so pricijoci pri shodih skrivne družbe ali se je vdeležijo dopisovaje liste ali kakor si bodi dru-
naj se kaznujejo pervikrat z zaporom od 1 do
če se pa zopet pregrešé, s hudim zapo-
V .
9
ga ci
3 mescov; rom od 3 do 6 mescov.
Kdor svojo hišo ali svoje stanovališe vedoma za zbirališe kake skrivne družbe posodi ali v najem da, naj ee obsojuje, če on ni soud družbe, v zapor od 1
v hud zapor od 3
v f
do 3. kadar se pa zopet pregresi

V •
do 6 mescov. Zraven tega zapade najemsina hiša ali stanovališe v najem dalo.
Ako je ti, kdor dajè priliko, da se
9
ce
je
se skrivne družbe v njegovi hiši ali njegovem stanovališu shajajo, obenem
tud
m druzb
in soud, ga je, zraven zapada na-jemšine, če bi bila kaka izgovorjena, s hudim zaporom od 1 do 3, in pri ponovitvi do 6'mescov kaznovati.
Kazen urednika, ki zvedši za kako skrivno družbo nje ali njenih shodov ne naznani, kar bi bil po svojem uredu storiti dolžan pet
>
» r
9
je hud zapor od 1 do 3, če se zo
pregresi, do 6
mescov.
Ce se je pa kaka skrivna družba
ko je
vedel
,	Jv r	uiuku«,	J* "" vcuci,
dalj casa shajala, in če iz tega nastopi nevarnost za
javni red, je po dolgosti časa in po v kazen hud zapor od 6 mescov do 1 leta
okolšinah nalagati
Nagovarjanje ali naberanje za kako drustv
9
kt
m
se j
dreklo dovoljenj

cer že obstálo
P
S
w
J
blastnij
ali ktero je si a razpustils
9
kakor tudi nadaljno delanje društva, kt
v
J
blast
m w
U
d
naj se kaznuje kakor pregrešek z
zaporom , pri ponovitvi pa s hudim zaporom od 3 do mescov , če to djanje ni podverženo ostrejšim odločbam
Kakor deležnik tacega društva je vsakdo pod
veržen kazni
kdor
ce prav se je dovoljenje ga usta
noviti, odreklo, ali če prav je oblastnija zapovedala, da naj se raziđe, še naprej svoje prineske za društvo dajè ali sicer za-
nj delà, nj
shode obiskuje, ali za to
svojo hiso ali svoje stanovalise posodi ali v najèm da.
To vdeležbo gré kakor prestopek kaznovati s kaz nijo v dnarjih od 50 do 300 goldinarjev, ali pa z za porom od 1 do 3 mescov.
Predstojniki kake dopušene šujoči gosposki nalaš soude zamolčé
9
družbe, ki popra-so krivi prestopka
9
in se kaznujejo v dnarjih od 50 do 300 goldinarj
(Dalj
sledi.)
Slovanski popotnih
Spisuje Fr. Cegnar.
i*'
Na vseučilišču na Dunaji se učíjo staroslověnsko in tri druge glavne slovanské narečja. Staroslovenščino uči dr. Miklošič, ki tudi dvakrat na teden razklada „Starine Nes tor ove" in „pesem o Igoru". Poljsko učí pet ur na teden g.Kawecky ; česko trikrat na tedeng. Š e m b er a in zraven tega tudi trikrat na teden česko slovstvo. Rusko uči pet ur na teden g. Za 1 evski.
A
V v
V YTaršavi je prišla na svitlo poljska do-godivščina, ktero pripoveduje stric svojim sinovcem. Spisal jo je slavni poljski pisatelj L e 1 e v e 1 prav po domaće.
»V 'I*
Bivši profesor slovanskega slovstva v Parizu
Adam Mickiewič, je zvoljen od Napoleona za arse-nalnega knjižničarja.
^ Znana nemška dramatiška igra «Sohn der Wild

niss" je v česko prestavljena.
"^ Jaromír Erben se je namenil popisati na vade Cehov ín druzih "lave no v.
\V
Velebí Efřendi, ud prestavljavskega društva na Turškem , je zvoljen za profesorja turškega jezika na orientalski akademii v Petrogradu.
Na Ruskem so začeli namesti smodk iz tobaka
i»'
piti smodke iz zelenega
j e vega li stj
9
ki
jim
bolj priležejo, kakor iz tobaka in ne vpijanijo clovek
JPoduéniea.
Někdo vpraša svojiga prijatla: kako je to
9
da je
pri vsih svojih stiskah in težavah vedno dobre volje? Odgovori mu: Vsako jutro, preden se po svojih opravilih podam, obernem vselej
v F
0C1
na tri reci.
Pervič jih proti nebu povzdignsm, ter se spomnim,
da od zgor nam vse pride kar imamo. Drugič jih proti zemlji obernem, ter premisljujem, kako majhniga pro-
stora člověk potřebuje , kjer bo enkrat počivah Tretjic jih okoli sebe obernem, in pregledujem množico tacih ljudi, kterim se se veliko hujši godi, kakor meni. In po tem takim se v težavah tolažim in živim s svetam in ljudmí v Bogu zadovoljen.
Kadar se kaka skri
liratk ocasit iea •
V neko imenitno tovarsijo žlahnlh gospodov in go-
a cara. Pride
družba najde, je dolžnost spá je bil povabljen tudi poslanik turškig
njenih prestojnikov in urednikov, gosposki vse družbine in po turški navadi prinese seboj dobrih sladkih stru pisma in dopise naznaniti in izročiti. Kdor koli kaj kličkov,
J___*t!___>	« l » I	....	.	.	.	- -	.... 7
in
saki
druzbinega priderži ali prikrije
9
naj se kaznuje s hudim njimi je dobila d
zaporom od 1 tedna do 1 mesca. Družbine denamice kjer mislila je , da le ona je izrned vsih druzih
írospé eniga podari; ena sama med
i. Posebno dobro se je zdelo gospe,
bolj
m oprava zapadajo
čislana. Radovedna
gospa
pr
tolmaca, naj slavniga
388
Turka popraša
s čim
je ona to čast zaslužila, da je
Tur
nar bolj počastena in dva štruklica přejela tolmaču: Povej ji, da dal sim ji dva štrukla zato
ker
mogli; oglasilo se jih je scer 118; ker pa od letnih čimžev v znesku 726 fl. se za zdaj ne more več kot 23 invalidov obdarovati, so bili po zaslisanim nasvetu kan-
sim vidil, da ima še enkrat veči usta kakor drage, tonskih poglavarj
Osramotena je poručala svoj dar.
Xoriéar iz storanskih krajev
Sent- Vida nad Ipavo 30. nov. Ljube M
dotičnih gosp. fajinoštrov in župa
nov od zato postavljeniga odbora nar
d
• V •
in oar
revniši iz cele dežeie izvolj
y
kterim je Ljublj. mestni
?
více! ne zamerite mi, de se jez priprosta deklica pi
de rad
derznem, Vam dopisati Znano mi je
nujete šolske veselíce, ker večkrat smo tudi v naši soli jaÏ4 kaj taciga bral
zbor milodare, vsacimu 30 fl. na leto. določil
so sledeči: a
in Križmai kob Tomaž
obdarovaní
iz Ljublj. mesta: Podkrajšek Fr
kantona Ljubljanskima vice v Polji, in S
Ant
J
iz fare Marije D
Tak vesel
bil za nas 17
J
Dobrove; c) iz kantona Kamniškiga: Bremšak
Prišli so našo učilnico ogledat 3 gospodj
iz Mlake in Peterk
t. m
edin zmed njih je
m
bil blagorodni
g
Leb
posestnik
fare Moravške; d) iz kantona Novomeški
Andrej iz Št. Andreja

K
J
J
iz Postojne , dobro znan mojster v godbi in iskren Iju- d u bitelj šolške mladine. Z veseljem smo jim zapeli nekaj L0ka Mart
f iz Sela, F a bi ani Andrej iz Dolenjih Sic, in B
iz kantona Trebniški
iz Studenca
y
cerkvenih in nekaj posvetnih pesmic, kolikor se je dalo v čistim čveterospevu. Vidili smo na prijaznim obličji g
Lebana, de jim
bodlo , de smo jo še iskreniši vrezali. K so nas pohvalili in z miiimi besedami
iz Male Loke
Okrogar

Ant
iz
všeč pojemo
y
in to nas je se bolj spod
Velke Kostrelnice in Kopřiv ni kar Martin iz Ustja
: BrešicMatijaiz Stran
smo skončali
f) iz kantona Postojnskiga iu Cehovin Mati ja iz Gaberč
7
y
, ktere so nam globoko v serce segle, opomnili, de naj skerbimo v vsih znanostih in tudi v lepim petji se vedno bolj izuriti, ker to člověka omika in mu marsiktero prijetno uro uapravi. Đe bi nas pa častiti got boljših pevcov in pevk z lepimi
skiga: Rubežnik Tom iz Praprotna, in Tepin
; g) iz kantona Krajn
iz Godešc, Tau čar J
F
iz Stra
V . V
V
kantona Cernomeljšk
G
Jak
y
IZ
pod še bolj oveselili, so 12
Golis , in Go d e r ši č kantona Vipavskiga : Kumar J
" • u UI ov vunu.
»	v
Stefan iz Cudnig
Iv e c Jak
Sela
y
IZ
svetlimi šesticami obda
rovali, in tud jez sim bila ena téh srečnih. Kako je n; to vse po šoli oživělo, si lahko mislite; neizrečeno ve
k J a n ez iz Vipa
iz Idrije, in Trat
y
k) iz kantona Kocevski<ra: K
Andrej iz Retij. Iz kantona Radoljškig
se ni no
oglasil
seli smo domů hiteli
Bog
naj ohrani
miiiga
mnogo
let v
blag
Postojuske mladosti
Franca Skupkova
gospoda
domovine
beden invalid
naj se kanal po blatni vasi naredi Schwingshakel-na in Kušar-ja odkup
Dalje je bilo v ti seji poterjeno
y
y
da
zemljise od g se bo ondi ce-
Sentviška šolarca.
lz Podlipe. H. Prijatlam slovenske dogodiv
grad
in za toliko potrebno , kamor vsak ptuj
seine v spodbudek
N
davno, kar me je
or
Ant
y
J e 1 o v s e k

prid
pa malo znan nabiravec krajnskih
zgodeb , opomnil, da v Bistri (Freudenthal) je najti v starih bukvah sied od večji starosti Verhniške fare
naj
ém , in sam bolj na tanko preišem
Ubogal
sim
y
y
sta proti železnici razširila popravo sila slabih potov na Ljub
popotnik gré, vojnimu vodstvu, ki hoče to pot popraviti naj iz mestne kase primerin pripomoček podělí.
Xoriéar iz mnogih krajer.
Nar važniši novico tega tedna je prinesel telegraf iz Pariza, ki ravno naznani, da je bil v četertek (2. decern
in v starim urbarji treh debelih zvezkov vec nasel, ka-	bra) Ludevik Napoleon za ces ar j a oklican ; zvečer mu
kor sim iskal. Našel sim namreč, ne samo kaj da je	je postavodajavni zbor poklonil ljudstvino volitev. Fran-
Bistriški samostan čašama posestva pridobil, in kako	cosko je s tem od smerti zbujením cesarstvam v novo
dalječ da se je to posestvo med Verhniko in Cerknico,	dobo stopilo: ali bo dôba mirú ali dôba vojske, kdo vé.
na Gorenskim polji in na Vipavski zemlji raztegnilo, am-	Napoleon je unidan v pismu na postavodajavni zbor vno-
pak tudi mnoge starinske drobtinice
y
ki se se pri Val- vič poterdil, da cesarstvo pomeni mir.
Sliši se
rji pogresajo. Na primero
da so bili
striškiga samostana do leta 1660 le priorj tem pa preláti ; da je Cerkniško f
Bi
po 1360

da
se bo postava za lovstvo (jago), ki je bila mesca sušca 1849 dana, v prid osébne in lastninske varnosti neko liko prenaredila. — Iz Rusovskiga, kjer imajo žita do
r~ v * v * " v ■ y	v, v . „ « . » » v ~ ~ - ------------ —~ r------------------.»««v .	, njv
Oglejski patriarh Ludevik B i str i pridružil; daje Verh- velj, ga vozijo sedaj veliko v Gal i cio.
« v
k
f
v
ze
Slavni pro-
pred letam 1408 obstala. Koliko ta- fesor kemije Balling v Pragi je važno reč znajdel; iz
in hmeljeviga soka (comprimirten Malz und
cih dragih drobtinic je še po etarih grajšiuskih pismih in po ostankih iz odpravljenih samostanov zakritih!
y
sladoviga
Mar
Hopfen) hitronamizisi úl
sikdo morebiti ima priložnost kaj več najti, zlasti ko ólarske kuhe napravljeni ól
v
ze
grajsine
po odpravijenim podložtvu starih pisem ne bodo morejo prehvaliti.
(pivo) narediti ; tak brez pijó sem ter tje in ga ne
Rusovski car je ukazal svoji hčeri toliko zakrivale. Le ena beseda, le en podpis v starih Marii Nikolajevni, vdovi vojvoda Leuchtenberškiga. da
pismih v časih veliko veljá. Na primero: Doba Bistri- ima biti „predsednik" cesar ske um etn ost ne aka-
skih prelatov, se dobi iz dveh ku pni h pisem od leta demi je.
Jolsvaški vremenski prerok, kipoOger
1660 in 1662; v pervim je vodja Ludevik Cirian ime- skim zlo slovi, pravi, da bo tudi ta mesec bolj novan prior,
prelat. Starost Verhniške ko merzel, meglén in deloma deževen; še le mesca pro-fare razodene najemno pismo od leta 1408; ondi je med senca in svečana bota zimo přinesla, v kteri pa se bo
v
drugim
pricami podp
gosp. Matij
vecni vikar na Verh- tudi merzlo vreme spreminjalo z
gorkim.
niki
in gosp. Matij
sellen" sta imenovana) ali kapi
lz Ljubljane
Za
Koliko pa ti
preroki véjo, nam pričuje tisto preroštvo, ki nam je zgodnjo in grozno hudo z i m o napovedalo ! — Tur-bčinstvo važniši sklepi mest- ška vládaje8000 vojakov potisnila na mejo C er nogo rsko.
gosp. Herman, tovarša („G
niga odbora v poslednji seji so bili sledeči : Pervič je
bilo 23 m i 1 od
k r a j n s k
d
zde
Ijenih, ki so po ranah v vojskah leta 1848 in 1849
Milodari za reveze pri sv. Trojici
po prošnji v 95. listu „Novic".

)
Močno si
tovo
Francika, razveselila s tem dopisam in go
radi slišijo od pridnih šolar
nas,
vse bravce »Novic«, ki
5 fl. 1 fl.
jev in solarc, ki se v soli tudi lepih pesem vadijo.
Vredništvo.
Gospod s prislovam: »Kdor terka se mu odprè! . Gospá s prislovam: >,Dajte, in se vam bo dalo«! Gospod s prislovam: »Takim revežem iz serca rad«! 3 fl.
Vsak dar bomo hvalezno sprejeli in ga odrajtali %ara%-delitev med uboge gosp. fajmostru.
Vred.
Xatiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.