43600000115,4 49600000115,4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Strokovna revija za popularizacijo geografije GEOGRAPHIC HORIZON Professional Rewiew for Popularization of Geography Založnik Naslov Glavni, odgovorni in tehnični urednik Uredniški odbor Prelom Tiskar Naklada Izhajanje Finančna podpora Cena Žiro račun Zvezo geografskih društev Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija Association of the Geographical Societies of Slovenia Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenia Drago Perko Dragica Borko, Slavko Brinovec, Karmen Cunder, Drago Kladnik, Marko Krevs, Jurij Kunaver, Miha Pavšek SYNCOMP Collegium Graphicum 1300 Četrtletno Ministrstvo za šolstvo in šport 450,00 SIT APP 50100-678-44109 Quarterly Ministry of Education and Sports 4,00 USD Nova Ljubljanska banka 50100-620-133 7383-20885/0 Publisher Address Chief, Responsible and Technical Editor Editorial Board Typesetting Printer Circulation Frequency Financial Support Price Bank Account UVODNIK 3 EDITORIAL STROKOVNI ČLANKI 6 PROFESSIONAL ARTICLES Jurij Senegačnik / Pokrajinske značilnosti Čila 6 Landscape characteristics of Chile Ana Volk v/ Pred vrati Sahare 13 On entrance into Sahara desert Drago Perko ■, Standardizirana imena držav v slovenskem jeziku 18 Standardized names of countries in Slovenian language GEOGRAFIJA V ŠOLI 26 GEOGRAPHY IN SCHOOL OBVESTILA 30 INFORMATION Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. Each author is fully responsible for the task. NASLOVNICA V letu 1996 je minilo petdeset let, odkar so sodelavci Geografskega inštituta ZRC SAZU začeli z rednimi letnimi meritvami Triglavskega ledenika. Na sliki, posneti z Glave 12426 m), je stanje Triglavskega ledenika ob koncu talilne dobe leta 1995, ko so na podlagi na-tačnih meritev ugotovili njegov najmanjši obseg do zdaj. Z nekdanjih več kot 14 ha ob začetku meritev se je skrčil na osamljeno, komaj 3 ha veliko ledeniško krpo pod severnim ostenjem Malega Triglava Ina sliki v ozadju). (Foto: M. Pavšek.) TITLE PAGE 50 years of regular annualy observations of Triglav glacier by geographers of Geographical institute ZRC SAZU elapsed in 1996. On the picture taken from the peak Glava 12425 m) is the Triglav glacier at the end of melting season in 1995 when the minimal extent of the glacier was measured. From formerly 14 ha at the beginning of the measurements the Triglav glacier shrinked to a small isolated glacier surface of only 3 ha below the north walls of Mali Triglav (in background). IPhoto: M. Pavsek.) ISSN 0016-7274 GEOGRAFSKI OBZORNIK [;-/' V,?] --^v ^ m SPREHOD Z VOJAŠKIM JOŽEFINSKIM ZEMUEVIDOM PO OSREDNJI SLOVENIJI PRED DVESTO LETI Jerneja Fridl Zgodovinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je izpolnil obljubo in v letu dni pripravil drugi zvezek Slovenije na vojaškem zemljevidu 1763-1787 s pripadajočimi faksimilami petnajstih sekcij dvesto let starega Jožefinskega vojaškega zemljevida. Lani objavljenim listom v merilu 1:28.800, ki vključujejo območje jugovzhodne Slovenije, predvsem Bele krajine in Kočevskega (natančnejša predstavitev je v Geografskem obzorniku številka 1, leto 1996), so se pridružili listi, ki pokrivajo osrednje in južne dele nekdanje dežele Kranjske, predvsem Notranjsko in Dolenjsko. Dr. Vincenc Rajšp in njegovi sodelavci, ki so opravili zahtevno transliteracijo iz gotice v nemšči- Vincenc Rjy5i> />i Majda Ficko Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 Opisi, 2. zvezek josepbiniscbe Landesaufnahme 1763-1787 für das Gebiet der Republik Slowenien Landesbeschreibung, 2. Band Slika 1: Naslovna stran predstavitvenega kataloga knjige Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 in pripadajočih listov zemljevida. no in prevod v slovenski jezik z upoštevanjem današnjih zemljepisnih imen, so prvi v Evropi začeli s sistematičnim izdajanjem posameznih sekcij tega vojaškega zemljevida. To izjemno delo kartografov habsburške monarhije, ki je bilo do danes nedosegljivo širšemu krogu uporabnikov, saj so originali listov dostopni le v Vojnem arhivu na Dunaju v Avstriji, pa ni zanimivo le za slovenskega bralca. Zaradi velikega zanimanja v tujini so spremne besede, uvode in legende, ki so bile do sedaj napisane v slovenskem in nemškem jeziku, pri tej izdaji prevedli tudi v angleški jezik. V drugi knjigi bo poznavalce nedvomno pritegnil izsek zemljevida, ki prikazuje močvirja Ljubljanskega barja in njegovo hidrografsko omrežje pred dvesto leti, ko Ljubljanica in njeni pritoki še niso bili regulirani. Iz zemljevida so dobro razpoznavni tudi tloris mesta Ljubljane, ki se razprostira le pod grajskim hribom, in tlorisi samostojnih naselij, kot so Zgornja in Spodnja Šiška (Ober Ziska, Unter Ziska), Vod-mat (Udmeth) ali Vič (Vaitsch). Kartografi so se trudili, da bi imena pisali v deželnem jeziku, torej v slovenščini, vendar se na slovenskem območju večkrat pojavlja madžarski način zapisovanja slovenskih imen. V drugem zvezku so, podobno kot pri izdaji prvega, objavljeni opisi o oddaljenosti sosednjih krajev v urah ali korakih, opisi pomembnejših zgradb, tekočih in stoječih voda, poti, okoliških hribov in prehodnosti gozdov v nemškem in slovenskem jeziku. Celotna vsebina je bila podrejena vojškim potrebam. Omembe vredno je tudi dvojezično indeksno kazalo na koncu knjige, ki olajša iskanje imen na zemljevidu ali v besedilu in nudi povezavo nekdanjih to-ponijnov z današnjimi. Če je prejšnje leto še obstajala precejšnja bojazen, da zaradi velikih stroškov ne bo mogoče izdati vseh osmih knjig, lahko po slavnostni predstavitvi drugega zvezka Slovenije na vojaškem zemljevidu 1763-1787 v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti bolj optimistično gledamo na izdaje ostalih zvezkov. Slovenski in avstrijski strokovni ter politični krogi so namreč izrekli vso podporo temu vsebinsko bogatemu in tehnično izpopolnjenemu zemljevidu. 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK V» J ti r rt. "Hbfi VfiA CH f^uJl/rtlTt, r a/Sa ti Slika 2: Izsek z okolico Ljubljane (Laybochj iz lista številka 190. "t Slika 3: Izsek z okolico Stične (Sittich) iz lista številka 203. 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK mm s«» LTHA Slika 4: Izsek z okolico Litije (Lithay) iz lista številka 191. Slika 5: Izsek z okolico Brežic (Rann) iz lista številka 220. 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK POKRAJINSKE ZNAČILNOSTI ČILA Jurij Senegačnik UDK 918.3 POKRAJINSKE ZNAČILNOSTI ČILA Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina, Resljeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija Prispevek prikazuje glavne naravnogeografske značilnosti Čila kot so geografski položaj, oblika, geološki razvoj in zgradba, zgradbene enote, podnebje, rastje in vodovje. Ena od glavnih značilnosti države je njena izrazito podolgovata oblika, ki ima za posledico veliko raznolikost podnebja in rastja. Republika Čile se uradno razprostira vzdolž sedemdesetega poldnevnika med 17°30' in 90° južne geografske širine (to je južnim tečajem). Tako trdijo čilski geografski učbeniki in vse njihove uradne publikacije, saj k svojemu državnemu ozemlju prištevajo tudi Čilsko ozemlje na Antarktiki. Večji del tega »čilskega« antarktičnega ozemlja si lastita tudi Velika Britanija in Argentina, tako da »pravi« Čile sega na jug dejansko le do 56°30'. Na 55° j. g. š. leži Puerto Williams, najjužnejše naselje v tej državi in na svetu. Južneje od tu so na osamljenih otokih ali na antarktični celini le vojaške in raziskovalne postojanke, ki pa jih kljub številčnosti njihovega osebja ne moremo šteti za prava naselja. Zaradi svoje edinstvene lege ob Pacifiku na zahodni strani Andov je Čile do konca 19. stoletja vsaj za Evropejce veljal za državo »na koncu sveta«. Zaradi velikega napredka na področju prometa in komunikacij ta osamljena lega že nekaj časa ni več ovira za razvoj države, v marsičem pa pomeni celo prednost. Čile zaradi lege na južni polobli ni samo potencialni dobavitelj sadja razvitim državam na severni polobli, ampak lahko dobavlja posebne vrste sadja tudi tropskim državam v razvoju na južni polobli. Čeprav je Čile južnoameriška država, sami sebe označujejo za državo na treh celinah. Velika večina ozemlja sicer leži v Južni Ameriki, nekateri otoki (Velikonočni otok, Salas, Gomez) so v Oceaniji, kot rečeno, pa si lastijo tudi del Antarktike. Po uradnih podatkih meri južnoameriški, celinski del Čila 756.460 km2, polinezijski del 166 km2 in antarktični del 1.250.000 km2. Skupaj to znese 2.006.626km2 (1, 4). Čilsko državno ozemlje ima povsem edinstveno obliko na svetu, saj se razteza v obliki izredno dolgega in ozkega traku od tropskega pasu na severu UDC 918.3 LANDSCAPE CHARACTERISTICS OF CHILE Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina, Resljeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenia The article represents the main landscape characteristics of Chile as geographical site, shape of the state, geological development and structure, morphological units, climate, vegetation and waters. Longish shape of the state territory is one of the main features and it results in great variety of climate and vegetation. do subpolarnega pasu na jugu, uradno pa sega celo do južnega tečaja. Glavna prednost takšne raz-potegnjene oblike je izredna raznolikost tipov podnebja, prsti, rastja in s tem pokrajin, kar nudi izredne možnosti za razvoj turizma in kar najbolj različno izrabo naravnih virov. Prebivalci te države tako lahko izbirajo med različnimi dejavnostmi, ki jih omogočajo naravne danosti. Glavna slabost takšne razpo-tegnjene oblike državnega ozemlja pa so težave v prometu in komunikacijah med skrajnim severom in jugom na eni strani ter središčem države na drugi. Osamljenost teh odmaknjenih delov države tako ostaja eden od najtežje rešljivih problemov, kar se nujno odraža v redkejši poseljenosti in večjih življenjskih stroških. Geopolitični položaj Čila je povezan predvsem z lego ob Pacifiku. Celinski del Čila ima kar 4300 km dolgo obalo. Ravno prek Pacifika je država odprla pomembne morske poti v Avstralijo, na japonsko in v države jugovzhodne Azije. Danes je Čile povezan z letalskimi zvezami z vsemi najpomembnejšimi svetovnimi gospodarskimi središči. Te zveze vodijo večinoma prek Pacifika in se povezujejo s tistimi prek Atlantika. Izredno pomembno strateško točko in odskočno desko za prometne povezave prek Pacifika pomeni Velikonočni otok, ki leži sredi oceana, 3760 km zahodno od čilske obale (1,2). Geološki razvoj Čila lahko v marsičem primerjamo z geološkim razvojem alpskih držav. V paleozoi-ku je bil večji del današnjega čilskega površja pod morjem. Vzdolž tega ozemlja sta si sledili dve veliki in globoki geosinklinali. Na območju prve, to je andske (andinske) geosinklinale, se je raztezalo današnje ozemlje od skrajnega severa države do 41 ° j. g. š. na jugu. Ta geosinklinala je zajemala tudi območje današnje zahodne Argentine. Proti jugu se je nadaljevala v Magallanovo geosinklinalo, ki se 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK ¡e raztezala na območju današnje čilske in argentinske Patagonije. V paleozoiku so nastale nekatere skalne formacije, ki so se dvigovale iz morja v obliki otokov. Njihove ostanke najdemo danes na območju Obalne Kordiljere. Ob koncu mezozoika se je v kredi začelo veliko gubanje, ki ga poznamo pod oznako andska (andinska) orogeneza. Istočasno z guba-njem se je pojavilo tudi močno vulkansko delovanje. Velikanska količina magme se je strdila na površju in pod njim ter tako ustvarila t. i. andski batolit, ki leži pod večino čilskega površja. Zaradi velikega rudnega bogastva ima za državo izreden pomen. Današnje čilsko površje se je izoblikovalo v ter-ciarju. Nastajanje običajno delimo delijo na dve fazi. V prvi, to je celinski fazi, sta zaradi navpičnih dviganj nastali dve vzporedni gorski verigi, ki potekata v smeri od severa proti jugu. Po obalnem pasu na zahodu države se razteza nižja Obalna Kordiljera (Cordillera dela Costa), ki v južni tretjini države (od Puerto Montta dalje) izgine pod morjem. Na površju se pojavi le še v obliki nekaterih večjih otokov (Chi-loe) ali polotokov (Taitao). V vzhodnem delu države se razteza veliko višja Andska Kordiljera (Cordillera de los Andes), ki jo pri nas običajno imenujemo kar Andi. Sega od skrajnega severa do skrajnega juga države. Med obema Kordiljerama se je ugrez-nil nižji svet Osrednjega podolja (Depresion Intermedia), ki pa se ne razteza vzdolž cele države. V celinski fazi terciarja je bilo močnejše vulkansko delovanje predvsem v severnem delu države. Velike dele Andov so prekrili pokrovi iz lave. Posledica tega delovanja so večje nadmorske višjne v tem delu države, ki se zato označuje tudi kot Čilski altiplano (Altiplano chileno). Prvi, to je celinski fazi terciarja, je sledila druga, ki jo označujejo za morsko. V njej so se zaradi navpičnih grezanj in dviganj menjavale transgresije in regresije morja. Posledice tega delovanja so se pokazale v nastanku obalnih ravnic in teras. V tej fazi so nastala tudi večja nahajališča premoga in nafte, ki so značilna za jug države. Za kvartar so bile značilne velike podnebne spremembe. Obdobja poledenitve so se menjavala s toplejšimi obdobji, kar je povzročalo nihanje gladine morja in preoblikovanje obalnih ravnic. Ledeniki so preoblikovali in zniževali površje ter dokončno izoblikovali velik del današnjih dolin. Na jugu države so značilne ledeniške erozijske in akumulacijske oblike. Severni del države se danes tektonsko dviguje, osrednji in južni del pa grezata. Vulkanska in potresna dejavnost, ki sta spremljali geološko preteklost, sta pomembni tudi danes. Obe sta posledica grezanja oceanske litosferske plošče (z imenom Nazca) pod celinsko ploščo Južne Amerike. Oceanska plošča se pri ugrezanju pod celinsko ploščo letno premakne za okrog 1 Ocm proti vzhodu. V Čilu je 2085 vulkanov, od katerih jih je bilo 55 aktivnih tudi v tem stoletju. Eden najbolj aktivnih je vulkan Villarrica (2840 m) z zadnjimi izbruhi lave leta 1983. Vulkan Uullaillaco s 6739 m spada med najvišje na svetu. Za Čile so značilni pogosti potresi. Njihovi negativni učinki se kažejo tudi v velikan- Obalne ravnice Obalna Kordiljera Osrednje podolje Andi Patagonske mesete Slika 1: Zgradbene enote Čila. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK skih morskih valovih, ki so že večkrat opustošili obale. Čilska geografija pod pojem Andov (Cordillera de los Andes) uvršča gorstvo, ki se razteza vzdolž celotne Južne Amerike in na jugu potone pod oceanom. Njegovo nadaljevanje se pojavi na površju v obliki posameznih otokov Južnega antilskega loka (Arco Antillano del Sur), kot sta na primer Južna Geor-gija (Islas Georgias del Sur) in Južni Sandwich (Sadwich del Sur). Nadaljevanje tega je gorski lok na Antarktičnem polotoku. Označuje se ga tudi z imenom Antartandi (Antartandes). Najvišji del čilskih Andov je Altiplano na severu. Izraz altiplano pomeni višavje oziroma nekakšno visoko uravnavo, ki je posledica velikih količin lave, ki je izravnavala površje okrog tamkajšnjih vulkanov. Vrhovi segajo med 5000 in 6000 m visoko. Zelo značilen del Altiplano je Puna de Atacama (v prevodu »visoka planota Atakama«) med Cordillera de Do-meyko in argentinsko mejo. Ne smemo je zamenjevati z istoimensko puščavo na zahodu. Južno od tu postanejo Andi drugačni. Vulkanov ni več, visoki and-ski vrhovi pa imajo več snega in jih označujejo kot nevados (snežniki). Najbolj znan med njimi je najvišji čilski vrh Ojos del Salado (6893 m). Južno od masiva Chacabuco se začenjajo Srednji Andi (Los Andes Centrales), ki se dvigujejo tudi nad glavnim mestom Santiagom. Tu se ponovno pojavijo vulkani, nekateri vrhovi pa so nevulkanski. Severovzhodno od glavnega mesta vrhovi še sežejo do 6000 m visoko, jugovzhodno od tu pa se Andi že precej znižajo. Južno od Puerto Montta se začenjajo Patagonski Andi (Andes Patagonicos), ki jih označujejo tudi kot Južni Andi (Andes Australes). Ta ledeniško najbolj preoblikovani del Andov predstavlja pravi labirint gora, fjordov in prelivov. Vrhovi večinoma ne presegajo 2000 m višine in posamezne ledeniške doline omogočajo dostop na vzhodneje ležečo argentinsko celino. Ta del Andov je deloma pokrit z velikanskimi ledenimi pokrovi. Nad njimi se dvigujejo posamezni vrhovi, do 50 km dolgi ledeniki pa segajo v doline. Najbolj znana sta dva takšna pokrova, ki ju poi- Slika 2: Južno od Ognjene zemlje (Tierra del FuegoJ se razprostira niz večjih i_n manjših otokov. V ospredju slike vidimo ožino Beagle, ki v večjem delu predstavlja državno mejo med Argentino in Cilom. Zasneženi vrhovi predstavljajo del čilskega otoka Navarino. (Foto: J. Senegačnik.) GEOGRAFSKI OBZORNIK menujejo po straneh neba: El Campo de Hielo Norte in El Campo de Hielo Sur (Polje severnega ledu in Polje južnega ledu). Osrednje podolje (Depresion Intermedia ali tudi Liano Central) je nastalo s tektonskim ugrezanjem med obema verigama kordiljer, vendar se ne razteza vzdolž cele države. Njegov severni del, ki sega do perujske meje, ima značaj planotastega in dokaj puščavskega površja. Označujejo ga kot pampe (pampas). Največja je velika Pampa del Tamarugal. Tu so tudi nekatere pomembnejše oaze. Južno od reke Loa se razprostira Atakama (Desierto de Atacama), ena od najbolj znanih puščav na svetu. Južno od tu, med rekama Copiapo in Aconcagua, Osrednje podolje prekinjajo gorski masivi, ki Ande povezujejo neposredno z Obalno Kordiljero. Južno od Chacabuca se začenja najpomembnejši del Osrednjega podolja, ki ga imenujejo Podolž-na dolina (Valle Longitudinal) ali tudi Osrednja dolina (Valle Central). Na jugu sega do zaliva Relon-cavi. Zaradi ugodnega reliefa in podnebja je tu na rečnih in ledeniških nanosih nastalo gospodarsko in prebivalstveno srce države, saj je to območje najprimernejše tako za poselitev kot za večino gospodarskih dejavnosti. Njegovo jedro sestavljata dve večji kotlini, ki si sledita od severa proti jugu in v katerih ležita Santiago in Rancagua. Severneje ležeča kotlina okrog Santiaga je nekolika večja in je dolga 100 km in široka 35 km. Leži na nadmorski višini 500 m. Obalna Kordiljera (Cordillera de la Costa) se razteza vzdolž zahodnega dela države samo na čilskem ozemlju. V njenem severnem delu prevladujejo pre-dornine, v osrednjem in južnem delu pa so globoč-nine. Ta Kordiljera otežuje dostop do morja in predstavlja orografsko pregrado, ki pomembno vpliva na podnebje Osrednjega podolja. Na severu se dviguje strmo iz morja in dosega večinoma višine do 900 m. Nad 3000 m se vzpne le masiv Sierra Vicuna Mackenna. V številnih kotlinah so nahajališča soli in drugih rud. Južno od Chanarala postane močno razčlenjena, kar je posledica fluvialne erozije in Stika 3: Obala Ognjene zemlje oziroma Ognjene dežele je pozimi praviloma brez snega. Tudi na prostranem nižinskem svetu tega velikega južnoameriškega otoka se ga pozimi obdrži le par centimetrov, saj je količina padavin precej skromna. (Foto: J. Senegačnik.) 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Mesto Punta Arenas ob Magellanovem prelivu predstavlja največje naselje in najpomembnejše gospodarsko žarišče na skrajnem jugu Čila. V ozadju vidimo sloviti Magellanov preliv. {Foto: J. Senegačnik.j tudi abrazije. V osrednjem delu med Valparaisom in Santiagom postane nekoliko višja in bolj masivna. Deli se v dve verigi, od katerih je vzhodna nekoliko višja in presega 2000 m. Vmes so številne rodovitne in poseljene rečne doline. Na zahodni strani se kordiljera spušča proti morju prek obalnih teras. Južni del Obalne kordiljere je večinoma nižji. Nekoliko višje se vzpne le še južno od reke Biobio in v Cor-dilleri de Nahuelbuta doseže višino 1400 m. Obalne ravnice (Planicies Litorales) predstavljajo najbolj zahodno orografsko enoto v Cilu. Sestavljajo jih ravnice in terase, ki so nastale v terciarju in kvartarju zaradi tektonskega delovanja ter transgresij in regresij morja. Na severu države so obalne ravnice zelo ozke, saj se Obalna kordiljera dviguje skoraj neposredno iz morja. Kljub temu so na tem ozkem pasu nastala nekatera od najpomembnejših naselij (Iquique, Antofagasta in druga). Proti jugu se začenjajo Obalne ravnice nekoliko širiti. V osrednjem delu države postanejo v povprečju široke 7 do 8 km, dosežejo pa tudi največjo širino 30 km. V nadaljevanju proti jugu se do Puerto Montta še večkrat razširijo in zožajo. Največji gospodarski pomen teh obalnih ravnic in teras se kaže v nastanku čilskih pristanišč (1, 3). Težko bi na svetu našli državo, ki ima tako raznoliko podnebje kot Čile. To je predvsem posledica dejstva, da se država razteza od severa proti jugu kar čez 39° geografske širine. Kljub temu razlike v temperaturah niso tako velike, kot bi pričakovali. Srednja letna temperatura je v Arici na severu 19,5 °C, v Punti Arenas na jugu pa 6,6 °C. Razlika med krajema je le 13 °C, čeprav sta narazen kar 35° geografske širine. To je posledica predvsem vpliva oceana oziroma hladnega Humboldtovega toka. Kraji v severnem Cilu imajo tako nižjo in kraji v južnem Čilu višjo temperaturo, kot bi pričakovali glede na geografsko širino. Poleg Pacifika ima velik vpliv na podnebje tudi Obalna kordiljera, saj marsikje povzroča kar opazno celinskost. Na vreme pomembno vpliva severnopacifiški anticiklon, ki ga najdemo med 20 in 30° nasproti severne čilske obale. Od tu prihajajo suhe zračne mase, ki povzročajo sušnost severnega dela države. Dru- 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Državna prestolnica Santiago je nastala na rodovitnih nanosih Osrednjega podolja. Mestna aglomeracija leži nekako na pol poti med Pacifikom in vrhovi Andov, ki jih vidimo v ozadju slike. [Foto: J. Senegačnik.) go vremenotvorno središče je območje nizkega zračnega pritiska med 50 in 60°, ki povzroča slabo vreme. V tamkajšnjem poletju se anticiklon pomakne proti jugu, tako da se njegov vpliv čuti do kraja Puerto Aisen na območju čilskih fjordov, pozimi pa se umakne proti severu, tako da ozemlje južno od La Serene pride pod vpliv polarnih zračnih mas, ki povzročajo značilne zimske padavine. Za Čile je značilna izredno neenakomerna razporeditev padavin po državnem ozemlju. Zelo neenakomerna je tudi njihova časovna razporeditev prek leta. Na splošno velja pravilo, da količina padavin narašča od severa proti jugu. Medtem ko v Arici na skrajnem severu praktično ne dežuje, padeta v lqui-queu na severu letno le 2 mm dežja, v Puerto Aise-nu na jugu pa se količina padavin poveča na 2820 mm in v Bahii Felix ob Magellanovem prelivu celo na 3500 mm. Večina padavin v Čilu je ciklon-skega nastanka. Konvekcijske padavine so značilne predvsem za celinsko notranjost državnega severa, orografske padavine pa za območja ob gorski verigi Andov. Zlasti za jug države je značilno, da se padavine izlijejo na privetrni strani gorovja, na za-vetrni strani pa je že sušno podnebje (1, 3). V zvezi s tem so v Čilu nastali zelo različni tipi podnebja in rastja. V obalnem puščavskem podnebju, ki zajema obalni pas državnega severa, padavin praktično ni. Kot posledica hladnega Humbold-tovega toka nastaja ob obali obalna megla (la ca-manchaca). Rastje je izrazito suholjubno. V puščavskem podnebju v notranjosti so izrazite dnevne temperaturne amplitude (do 35 °C). Tu se razteza Pampa del Tamarugal, ki se imenuje po značilnem grmičevju z globokimi koreninami. V višinskem puščavskem podnebju je nekaj več rastja v višinah nad 3000 m. Proti jugu med Vallenarjem in reko Acon-caguo je območje polsušnega stepskega podnebja. Tu pade do 150 mm padavin, ki so precej neredne in padejo v zimskem času. Takrat lahko opazujemo pojav »cvetoče puščave«. V tem podnebnem pasu se na jugu že pojavijo nekatera drevesa. Med rekama Aconcagua na severu in Tolten na jugu se razprostira območje sredozemskega podnebja. Količina padavin narašča v smeri proti jugu. Santiago ima GEOGRAFSKI OBZORNIK srednjo letno temperaturo 14°C in dobiva 256 mm padavin. V Talci je padavin že 716 mm. Prevladuje tipično sredozemsko podnebje z nekaterimi čilskimi posebnostmi. Proti jugu med reko Tolten in Puerto Monttom sledi deževno zmerno toplo podnebje, ki ima padavine prek celega leta (od 1500 do 2000 mm). V takem podnebju uspevajo obsežni gozdovi, kjar rasejo tudi nekatere zimzelene rastline. Južno od Puertto Montta se začenja pas deževnega oceanskega podnebja, ki zajema večji del razčlenjenega južnega dela države do otoka Hanover. Padavine, ki jih prinašajo zahodni vetrovi, so razporejene prek celega leta. Letno tu pade več kot 2000 mm padavin (Puerto Aisen 2490 mm). Zaradi zmernih temperatur uspeva vedno zeleni gozd. Že južno od 51 ° j. g. š. se začenja tundrsko podnebje, ki zajema otoke in polotoke na skrajnem jugu države. Srednja letna temperatura je okrog 7°C. Padavine so obilne, okrog 3000 mm, in so enakomerno razporejene prek celega leta. Njihova količina se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Rastje je tundrsko. Poseben tip podnebja je hladno stepsko podnebje, ki zajema območja čilskega ozemlja vzhodno od andske pregrade. Ta tip podnebja najdemo na dveh območjih. Prvo območje leži med 44 in 48° j. g. š., drugo pa zajema širšo okolico Magellanovega preliva vključno z večjim delom čilske Ognjene zemlje (Ognjene dežele). Srednje letne temperature so okrog 6 °C. Količina padavin pojema od severa proti jugu (Punta Arenas 437mm). Zaradi pomanjkanja padavin je rastje stepsko. Mrzlo gorsko podnebje je značilno za najvišje dele Andov. Ta tip podnebja se na severu države pojavi pri 6000 m nadmorske višine, nad San-tiagom pri 4000 m, na območju Magellanovega preliva pa že na 700 m. Zanj sta značilna večni sneg in led. Majhen del čilskega ozemlja, ki ga predstavlja Velikonočni otok, ima deževno tropsko podnebje s srednjo letno temperaturo 20,7 °C. Poseben tip podnebja, to je polarno podnebje, ima tudi tisti del Antarktike, ki si ga lasti Čile (1, 3). Čilske reke praviloma tečejo v smeri od vzhoda proti zahodu, saj izvirajo v Andih in se izlivajo v Pacifik. Zato so kratke in deroče. Kot takšne so slabo primerne za plovbo, imajo pa velik hidroenergetski potencial in igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu in industriji. Najdaljša reka je Loa (440 km) na severu države, ki ima tudi največje porečje (33.570km2). V sušnem delu Čila na severu so endoreična in areič-na območja. Areična ozemlja so zlasti med 23 in 26° j. g. š. Med endoreičnimi območji sta najbolj zna- ni Salara de Atacama in Pampa del Tamarugal. Na severu države ponekod izkoriščajo tudi podzemeljsko vodo. Reke imajo tu največ vode poleti, ko se tali sneg in led visoko v gorah. Ozemlje od reke Co-piapo na severu do skrajnega juga države ima normalno rečno omrežje. V Čilu je zelo veliko jezer najrazličnejših oblik in nastanka. Največ jih je v južnem delu države. Na sušnem severu države najdemo tudi slana jezera. V južnem delu Srednjega Čila se po jezerih imenuje cela pokrajina Región de los Lagos (Jezerska pokrajina). Številna jezera na tem območju predstavljajo zelo privlačno turistično območje. Za turiste so zanimiva tudi številna jezera na območju Andov, vendar jih je precj težko dostopnih. Morje oziroma morska obala imata za Čile izredno velik pomen. Obala se razteza v dolžini 4200 km. Skupaj z antarktično obalo meri v dolžino celo 7700km. Čilsko obalo sestavljata dva dela. Od perujske meje na severu do preliva Chacao se v dolžini 2600 km razteza Costa Pareja (Podobna obala), ki že s svojim imenom kaže na bolj homogeno podobo z redkimi zalivi in otoki. Pravo nasprotje temu je Costa Desmembrada (Razkosana obala) od omenjenega preliva Chacao do rta Horn na skrajnem jugu. Zanjo je značilen pravi labirint fjor-dov, polotokov, otokov, prelivov in zalivov. Južno od rta Horn (Cabo de Hornos) do prvih odrastkov Antarktike se razteza okrog 800 km širok Drakov preliv. Od 40° j. g. š. proti severu teče ob čilski obali hladen morski tok, ki ga poznamo pod imenom Hum-boldtov ali tudi Perujski tok. Njegova voda ima temperaturo od 10 do 17 °C in je zelo bogata z mikroorganizmi. Ti so izrednega pomena za živalstvo ob či-lenski obali. Bogastvo rib omogoča ribolov zlasti v severnem delu države. Južno od 40° j. g. š. v smeri proti jugu teče drugi morski tok, ki ga označujemo po rtu Horn. To je večinoma površinski tok mrzle vode, ki obliva istoimenski rt. 1. Domič Kuscevič, L, Fuentes Aravena, A., Gecele Ciuffi, P. 1994: Geografía de Chile. Educación media. Editorial Santillana. Santiago de Chile. 2. Súber Caseaux, B. 1961: Chile o una loca geografía. Editorial Ersilla. Santiago de Chile. 3. Vidal, H., G. in drugi 1982: Chile. Esencia y evolución. Instituto de estudios regionales de la Universidad de Chile. Santiago de Chile. 4. The Camridge Encyclopedia of Latín America and Carribean. Cambridge Uníversity Press, 1985. 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK PRED VRATI SAHARE Ana Vovk UDK 961.61 PRED VRATI SAHARE Ana Vovk, Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete Maribor, Koroška 160, 2000 Maribor, Slovenijo Južna ali Saharska Tunizija se začenja s šolsko depresijo in prehaja v peščene puščave, ki so del Velikega vzhodnega erga. V severni Sahari, ki se z vsemi značilnosti uveljavi v južni Tuniziji, prevladujejo ekstremne klimatske razmere, katerih posledice se odražajo v vseh pokrajinskih elementih, še zlasti v konstantnem pomanjkanju vode. Za predsaharsko Tunizijo so značilne še nekatere skupne lastnosti, ki jih osve-Ijuje ta sestavek. UDC 961.61 ON ENTRANCE INTO SAHARA DESERT Ana Vovk, Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete Maribor, Koroška 160, 2000 Maribor, Slovenia South or Sahara Tunisia begins with a peaty depression and continuos to sandy deserts of Great Eastern Erg. Extreme climatic conditions affect all landscape elements and reflect especially as constant insufficiency of water, which is the most evident in Southern Tunisia, where Sahara clearly expresses its desert characteristics. The paper represents some other common attributes of presaharian Tunisia also. % ^¿Mi^rW^'A'a A zmm* a w, * -A I'J^ 1 Legenda: 1 - hribovje in planote 2 - območje šotov z izviri sladke vode 3 - vznožja hribovij z nanosi odnesenega gradiva 4 - aluvialne peščene depresije 5 - oaze z umetnim namakanjem 6 - puščavska stepa 7 - obrobno puščavsko območje Velikega vzhodnega erga 8 - reliktni ostanki rastja 10 >7 12 ■ u a u o 15 • i« 9 - nomadske poti 10 - ceste in steze 11 - ozkotirna železnica 12 - rudnik fosfata 13 - glavno mesto guvernije (nad 20.000 prebivalcev) 14 - večja naselja (od 10.000 do 20000 prebivalcev) 15 - srednje velika naselja (od 2000 do 10.000 prebivalcev) 16 - majhna naselja (pod 2000 prebivalcev) Slika 1: Shematski prikaz predsaharske Tunizije ¡2). 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Aridni (sušni) tunizijski jug se začne južno od prečno potekajočih vzpetin: Morra (510 m), El Asker (608 m), Sif El Jeham (538 m) jn Jebel Tabaga, ki delno razmejuje Chott el Jerid (Šot el Džerid) in Chott el Fejaj (Šot el Fedžadž). Jebel (tudi djebel, jabel in djabel) je arabsko ime za goro oziroma gorovje in se izgovori džebel, chott (tudi shott) pa za slano jezero in se izgovori šot. Pokrajinske enote predsahar-skega obrobja se razlikujejo po nastanku, reliefnih značilnostih in možnostih za določeno rabo. Slika 1 kaže lego in zastopanost posameznih pokrajinskih enot, infrastrukturnih objektov in naselij. »Veliki jug« Tunizije je pokrajinsko in kulturno zaznamovan z izjemno sušnostjo, kar se kaže v vseh pokrajinskih prvinah. V reliefnih oblikah, vodnih razmerah, rabi tal, gospodarski usmeritvi prebivalcev v oazah in načinu življenja nomadskih ljudstev v preteklosti se kaže vpliv izjemnih podnebnih razmer. Ta močna odvisnost načina življenja od naravnih razmer je pripeljala v zgodovinskem razvoju k značilnim oblikam rabe tal, ki jih postopoma spreminjajo z uporabo sodobne mehanizacije in namakanjem. Letna količina padavin se giblje pod 100 mm. Ga-beška obalna oaza še prejema 175 mm, Gafsa pa le še 152 mm, južneje ležeči Tozeur 100 mm in Ke-bili 90 mm. Meja severne Sahare poteka po 100 mm izohieti, ki gre po severozahodnem obrobju Chott el Jerida, ga prečka proti vzhodu pri Chott el Fejaju in zavije na jug, kjer Matmata z okrog 200 mm padavin izstopa kot otok. Oaza Nefte prejema pod 100 mm padavin in južneje ležeča območja okrog 60 mm. Poletje je brez padavin, letna porazdelitev padavin kaže manjši višek pomladi in jeseni. V severni Tuniziji je višek pozimi. Redka deževja se pojavljajo z veliko silovitostjo, kar pospešuje erozijo prsti. Naslednja značilnost tunizijskega juga je veliko izhlapevanje. Raba talne vode je možna le na nekaterih mestih, kar dokazuje lega oaz na robu šot-ske depresije. Območje južno od Chott el Jerida spada k izjemno sušni saharski Tuniziji. Spremenljivost in velika nestalnost padavin se kažeta v rastlinski odeji. Od verige hribovij pri Gafsi do obalnega pasu pri Gabezu uspeva puščavska stepa, prava puščava se Slika 2: Učinki eolske erozije v okolici Gafse. Prst se zaradi stalnega odnašanja zgornjega, preperelega dela ne more razviti, zato ostaja na površini skelet. [Foto: A. Vovk.] 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK začne južno in jugozahodno od Chott el Jerida. Južno od Gafse je rastje zaradi eolske erozije degradirano, zaradi česar narašča enoličnost rastlinske odeje. Ob grmičastem rastlinju se nabira pesek, zato je pokrajina prekrita s peščenimi kupčki (nebkami). Pri šotski depresiji je opazen prehod puščavske stepe v saharsko pokrajino. Na močan učinek vetra kažejo tudi visoke sipine peska pri oazi Nefte. Južno od Nefte, posebno še južno od Douza, je nakopičen pesek v visokih peščenih verigah, ki so popolnoma prekrile rastje. Na skrajnem jugu Tunizije se s skelenjenimi peščenimi sipinami začenja Veliki vzhodni erg (Grand Erg Oriental). Med njim in šotno depresijo se pojavljajo grmiči retame, na sipinah in na s peskom zasutih vadijih rase tamariska. Južno od Douza se posamič pojavljajo še dateljnove palme, ki s koreninami dosežejo talno vodo. Arabski pregovor pravi, da dateljnove palme stojijo s koreninami v vodi in s krošnjo v peklu. Številne manjše in večje slane depresije, še zlasti Chott el Jerid in zahodno od njega ležeč Chott el Gahrsa, prerašča halofitno (slanoljubno) rastje. Ka- mele, ki so prilagojene na sušne razmere, se pasejo na teh površinah. Chott el Jerid je največja slana depresija v južni Tuniziji. Dolga je okrog 1 10 km in široka 70 km. Na vzhodu se združuje s Chott el Fejajem, ki je dolg 90 km in širok 20 km. Chott el Fejaj leži 25 m nad morjem in Chott el Jerid 15 m, Chott el Gharsa pa kar 27 m nižje od morske gladine. Šoti ležijo na stiku med severnoafriškim atlaškim gorskim sistemom, ki je nastal v terciarju, in staro saharsko ploščo. Severna obrobna hribovja šotske depresije so označena kot Saharski Atlas, ki se končuje na tunizijskem območju. Veter je z erozijo na robu gorovij ustvaril greben, ki je značilen za relief celotne južne Tunizije. Severne obrobne verige segajo do nadmorske višine od 300 m do 600 m in zapirajo tunizijski jug pred podnebnimi vplivi s severa. Reliefne razmere in sušno podnebje vplivajo na vodno omrežje. Zaradi osrednje lege med hribovitimi verigami, iz katerih se steka padavinska voda, predstavljata Chott el Jerid in Chott el Fejaj središče endoreičnega območja. Padavinska voda iz 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK obrobnih hribovij količinsko ne zadošča za polnjenje šotov, zato se šoti napajajo s podtalno vodo. Poleti je izhlapevanje premočno, zato so šoti suhi in prekriti s slano skorjo, samo v zimskih mesecih je v njih voda. Takrat je Chott el Jerid možno prečkati le po nasipu, po katerem je speljana cesta od Tozeura do Kebila. Slane depresije so pozimi zahrbtna močvirja, poleti pa velikanska »gledališča«. Takrat se zaradi velikega izhlapevanja v ilovnatem blatu izloča slana skorja, ki se svetlika kot kristal in pogosto prikliče varljive prizore. V poletnih mesecih je izsušen šot prekrit s slano skorjo snežne barve. Chott el Jerid bi lahko primerjali z veliko izparilno posodo. Letna potencialna eva-potranspiracija znaša 2500 mm pri manj kot 100 mm padavin (2). Velik vpliv na izhlapevanje ima majhna oblačnost, visoko sončno obsevanje, suh zrak in močan veter. Najmočnejše izhlapevanje je v juliju s 341 mm, najnižje decembra z 71 mm. Najvišje vrednosti izhlapevanja nastopajo med majem in septembrom, in sicer v vseh mesecih nad 275 mm. Decem- bra, januarja in februarja se zaradi nižjega izhlapevanja delež soli v šotih najbolj zmanjša, najmočnejši rečni dotok je v mesecih z dežjem, to je pomladi od marca do maja in jeseni od septembra do oktobra. V okolici šotov so izviri arteške sladke vode, ki jih izkoriščajo za preskrbo z vodo v bližnjih oazah, kajti življenje izven oaz ni mogoče. Večina naseljenih oaz leži na južnem robu Atlaškega hribovja. Občasno tekoča voda se nabira v pesku in naplavljenih nanosih ter oskrbuje talno vodo, ki jo na določenih mestih črpajo. Oaze so nastale na mestih, kjer talna voda zadane na prečno ležeče kamninske plasti in prihaja na površino. Vodno bogastvo oaz temelji na številnih izvirih arteške vode, ki je uskladiščena v krednih in terciarnih plasteh in lahko izstopa na severnem robu šotske antiklinale. Ta sladka voda se zadržuje v globini od 50 do 100 m na vododržni plasti, ki sega do zahodnega roba šotov, do oaze Nefta. Tudi v severnem delu Sahare se pojavlja arteška voda. V poroznih peščenjakih in sedimentnih kam- Slika 4: Kamelja paša pri slani depresiji Chott el Gharsa, ki leži 27 m nižje od morske gladine. (Foto: A. Vovk.j 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK ninah mezozoiske starosti leži voda pod pritiskom. Francoski geologi so ugotovili (1), da je bila talna voda, ki ¡o danes pridobivajo v sosednjih alžirskih oazah, preden je ponovno prišla na površje več kot 1000 let uskladiščena v tleh. Arteška voda, ki jo uporabljajo za namakanje polj v oazah, izhaja torej iz časa islamskega osvajanja severne Afrike. Mnogo starejša je fosilna voda, ki jo uporabljajo s pomočjo moderne tehnologije, saj leži globlje od 1000 m in je topla. Nastala je v obdobju z vlažnim podnebjem in se ne obnavlja. Površina Sahare se širi. Ugotovili so, da je pred 5000 leti v današnjem puščavskem pasu uspevalo stepsko rastje in da so tu domovali sloni, bivoli in antilope (3). Širjenje Sahare resno ogroža obrobna naselja zlasti v sosednjih državah, Tunizija pa izvaja raznovrstne oblike pomoči, da bi zadržala ljudi na Slika 5: Prehod prek slanega jezera Cholf el Jerid, kjer slana skorja daje videz »zimske« pokrajine, zaradi močnega izhlapevanja vode pa se pojavlja fala morgana. (Foto: A. Vovk.) Slika 6: Izsušeno dno jezera Cholt el Gharsa v oktobru 1995. Prsti imajo izrazito lističasto sestavo in se »lomijo« kot luske. (Foto: A. Vovk.) stiku s puščavskim svetom in tako preprečila nekontrolirano širjenje peščenih sipin. Vzroke širjenja peščenih sipin z juga proti severu iščejo v podnebnih spremembah in neuravnoteženih posegih v ekosistem. Podnebje Sahare je zaznamovano z izjemno močnimi nihanji količine padavin. V suhih obdobjih se rastline posušijo, vadiji presahnejo in suh veter prenaša peščene sipine na sever. Da bi obdržali zemljo, uvajajo namakanje njivic prav pred vrati Sahare. Tudi na primeru Tunizije vidimo, da edino ravnotežje med naravo in človekom lahko ohranja in izboljša preživetje človeka. Z vlaganji v sicer skromne naravne možnosti in uvajanjem novih dejavnosti, ki ne ogrožajo pokrajinske slike, se Tunizijci rešujejo pred sicer zanesljivim pomanjkanjem, ki bi najprej prizadelo jug. Danes se ravno ta del države pospešeno razvija, kar je opaziti po zelo dobri skladnosti arhitekture in dejavnosti s pokrajino ter zanimanjem tujcev za to območje. /. Hermann, A. 1995: Die Garten der Wüste. Sahara, Merian, 9. September 85/C. 2. Mensching, H. 1979: Tunesien. Wissenschaftliche Buchgeselschaft, Darmstadt. 3. Mensching, H. 1995: Tuniesien. Merian, 6.Jun. 95/C. 4. Schliephake, K. 1984: Tunesien. Thienemanns Verlag, Stuttgart. 5. Tomkinsons, M. 1994: Tunesien. Times Offset Pte Ltd, Oxford. 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK STANDARDIZIRANA IMENA DRŽAV V SLOVENSKEM JEZIKU Drago Perko UDK 81 '373.21 STANDARDIZIRANA IMENA DRŽAV V SLOVENSKEM JEZIKU Drago Perko, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja standardizirana neuradna kratka, uradna kratka in uradna polna imena držav v slovenskem jeziku, ki jih je za slovenski standard SIST ISO 3166 pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. V članku iz prejšnjega Geografskega obzornika smo opisali nekatere probleme pri zapisovanju imen držav v slovenskem jeziku in predstavili sporna imena držav, v današnjem prispevku pa predstavljamo standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. Formalno je problem zapisovanja imen držav v slovenskem jeziku rešil slovenski standard (SIST ISO 3166:1996) z naslovom Kode za predstavljanje imen držav in drugih ozemelj, ki ga je sprejel, založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (2). Slovenski standard, ki je enak mednarodnemu standardu ISO 3166:1993, obsega imena držav in drugih ozemelj ter njihovo dvočrkovno, tričrkovno in trištevilčno kodo. Prevod imen držav se naslanja na predlog imen držav, ki ga je sprejela Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Za nas so zanimiva predvsem standardizirana imena držav. Slovenski standard loči tri različice imen držav: neuradno ime, uradno kratko ime in uradno polno (dolgo) ime države. Neuradna slovenska imena držav so v celoti povzeta po predlogu Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, uradna kratka in uradna polna imena pa temeljijo na tem predlogu ter izvirnih predlogih imen držav v angleškem in francoskem jeziku, kakor so jih za mednarodni standard Organizaciji združenih narodov predlagale države same. Kot primer poglejmo Slovenijo, Rusijo in Libijo: neuradna imena so Slovenija, Rusija in Libija, uradna kratka imena Slovenija, Ruska federacija in Libijska arabska džamahirija, uradna polna imena pa Republika Slovenija, Ruska federacija in Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija. Pri večini držav je neuradno ime države enako uradnemu krat- UDC 81 '373.21 STANDARDIZED NAMES OF COUNTRIES IN SLOVENIAN LANGUAGE Drago Perko, Dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenia The article represents the standardized unofficial short, official short and official complete names of countries in Slovenian language, prepared for the Slovenian Standard SIST ISO 3166 by the Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia. kemu imenu države, zato v preglednici navajamo le neuradna in uradna polna imena držav. Pri neuradnih slovenskih imenih držav je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen upoštevala pravila slovenskega pravopisa (1) o pisanju tujih zemljepisnih in tujih osebnih imen v slovenskem jeziku, ki jih poenostavljeno lahko zapišemo: • 1. pravilo: imena držav slovenimo (podomačuje-mo), • 2. pravilo: znana zemljepisna in osebna imena slovenimo, • 3. pravilo: manj znana zemljepisna in osebna imena ohranjamo v izvirni obliki (izvirnik za latinič-ne pisave, transliteracija (prečrkovanje) za nela-tinične pisave). Iz teh treh pravil je komisija želela določiti eno samo, preprosto, razumljivo, sistematično in nedvoumno pravilo, ki naj bi brez izjeme veljalo za zapis vseh držav v slovenskem jeziku. To pravilo se glasi: • imena držav v slovenskem jeziku slovenimo, v izvirni obliki pa obdržimo le tiste sestavne dele imen držav, ki so osebna imena ali manj znana zemljepisna imena. Pri pridevniški rabi osebnih imen uporabljamo svojilno obliko. Tako je 1 85 imen držav v celoti slovenjenih, ostali pa sta dve imeni po manj znanih zemljepisnih imenih in še osem imen držav po osebah, kamor je komisija prištela tudi imena svetnikov, saj za manj znana svetniška imena nimamo ustreznih slovenskih imen, nesistematično pa bi bilo, če bi nekatera imena slovenili, druga pa ne. Državi, ki imata v svojem imenu manj znano zemljepisno ime, sta Gvineja Bissau, ki je dobila ime po mestu Bissau in ima prvi del imena slovenjen, drugi del pa v izvirni obliki, ter Sierra Leone, ki ima ime 18 Preglednica: Standardizirana neuradna in uradna polna imena držav, kot sta jih leta 1996 sprejela Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade republike Slovenije in Urad za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Neuradno slovensko Neuradno angleško Uradno polno Uradno polno ime države ime države slovensko ime države angleško ime države 1 Afganistan Afghanistan Islamska država Afganistan Islamic State of Afghanistan 2 Albanija Albania Republika Albanija Republic of Albania 3 Alžirija Algeria Ljudska demokratična republika Alžirija People's Democratic Republic of Algeria 4 Andora Andorra Kneževina Andora Principality of Andorra 5 Angola Angola Republika Angola Republic of Angola 6 Antigva in Barbuda Antigua and Barbuda Antigva in Barbuda Antigua and Barbuda 7 Argentina Argentina Republika Argentina Republic of Argentina 8 Armenija Armenia Republika Armenija Republic of Armenia 9 Avstralija Australia Avstralija Australia 10 Avstrija Austria Republika Avstrija Republic of Austria 11 Azerbajdžan Azerbaijan Azerbajdžanska republika Azerbaijan Republic 12 Bahami Bahamas Zveza Bahami Commonwealth of Bahamas 13 Bahrajn Bahrain Država Bahrajn State of Bahrain 14 Bangladeš Bangladesh Ljudska republika Bangladeš People's Republic of Bangladesh 15 Barbados Barbados Barbados Barbados 16 Belgija Belgium Kraljevina Belgija Kingdom of Belgium 17 Belize Belize Belize Belize 18 Belorusija Belarus Republika Belorusija Republic of Belarus 19 Benin Benin Republika Benin Republic of Benin 20 Bocvana Botswana Republika Bocvana Republic of Botswana 21 Bolgarija Bulgaria Republika Bolgarija Republic of Bulgaria 22 Bolivija Bolivia Republika Bolivija Republic of Bolivia 23 Bosna in Hercegovina Bosnia and Herzegovina Republika Bosna in Hercegovina Republic of Bosnia and Herzegovina 24 Brazilija Brazil Federativna republika Brazilija Federative Republic of Brazil 25 Brunej Brunei Država Brunej State of Brunei 26 Burkina Faso Burkina Faso Burkina Faso Burkina Faso 27 Burundi Burundi Republika Burundi Republic of Burundi 28 Butan Bhutan Kraljevina Butan Kingdom of Bhutan 29 Ciper Cyprus Republika Ciper Republic of Cyprus 30 Čad Chad Republika Čad Republic of Chad 31 Češka Czech Republic Češka republika Czech Republic 32 Cile Chile Republika Čile Republic of Chile 33 Danska Denmark Kraljevina Danska Kingdom of Denmark K> O Neuradno slovensko Neuradno anglesko Uradno polno Uradno polno ime države ime drzave slovensko ime države angleško ime države 34 Dominika Dominica Zveza Dominika Commonwealth of Dominica 35 Dominikanska republika Dominican Republic Dominikanska republika Dominican Republic 36 Džibuti Djibouti Republika Džibuti Republic of Djibouti 37 Egipt Egypt Arabska republika Egipt Arab Republic of Egypt 38 Ekvador Ecuador Republika Ekvador Republic of Ecuador 39 Ekvatorialna Gvineja Equatorial Guinea Republika Ekvatorialna Gvineja Republic of Equatorial Guinea 40 Eritreja Eritreia Eritreja Eritreia 41 Estonija Estonia Republika Estonija Republic of Estonia 42 Etiopija Ethiopia Etiopija Ethiopia 43 Fidži Fiji Republika Fidži Republic of Fiji 44 Filipini Philippines Republika Filipini Republic of the Philippines 45 Finska Finland Republika Finska Republic of Finland 46 Francija France Francoska republika French Republic 47 Gabon Gabon Gabonska Republika Gabonese Republic 48 Gambija Gambia Republika Gambija Republic of the Gambia 49 Gana Ghana Republika Gana Republic of Ghana 50 Grčija Greece Helenska republika Hellenic Republic 51 Grenada Grenada Grenada Grenada 52 Gruzija Georgia Republika Gruzija Republic of Georgia 53 Gvajana Guyana Republika Gvajana Republic of Guyana 54 Gvatemala Guatemala Republika Gvatemala Republic of Guatemala 55 Gvineja Guinea Republika Gvineja Republic of Guinea 56 Gvineja Bissau Guinea-Bissau Republika Gvineja Bissau Republic of Guinea-Bissau 57 Haiti Haiti Republika Haiti Republic of Haiti 58 Honduras Honduras Republika Honduras Republic of Honduras 59 Hrvaška Croatia Republika Hrvaška Republic of Croatia 60 Indija India Republika Indija Republic of India 61 Indonezija Indonesia Republika Indonezija Republic of Indonesia 62 Irak Iraq Republika Irak Republic of Iraq 63 Iran Iran Islamska republika Iran Islamic Republic of Iran 64 Irska Ireland Irska Ireland 65 Islandija Iceland Republika Islandija Republic of Iceland 66 Italija Italy Italijanska republika Italian Republic 67 Izrael Israel Država Izrael State of Israel 68 Jamajka Jamaica Jamajka Jamaica Neuradno slovensko Neuradno angleško Uradno polno Uradno polno ime države ime države slovensko ime države angleško ime države 69 Japonska Japan Japonska Japan 70 Jemen Yemen Republika Jemen Republic of Jemen 71 Jordanija Jordan Hašemitska kraljevina Jordanija Hashemite Kingdom of Jordan 72 Jugoslavija Yugoslavia Zvezna republika Jugoslavija Federal Republic of Yugoslavia 73 Južna Afrika South Africa Republika Južna Afrika Republic of South Africa 74 Južna Koreja South Korea Republika Koreja Republic of Korea 75 Kambodža Cambodia Kraljevina Kambodža Kingdom of Cambodia 76 Kamerun Cameroon Republika Kamerun Republic of Cameroon 77 Kanada Canada Kanada Canada 78 Katar Qatar Država Katar State of Qatar 79 Kazahstan Kazakhstan Republika Kazahstan Republic of Kazakhstan 80 Kenija Kenya Republika Kenija Republic of Kenya 81 Kirgizistan Kyrgyzstan Kirgiška republika Kirgizian Republic 82 Kiribati Kiribati Kiribati Kiribati 83 Kitajska China Ljudska republika Kitajska People's Republic of China 84 Kolumbija Colombia Republika Kolumbija Republic of Colombia 85 Komori Comoros Islamska zvezna republika Komori Islamic Federal Republic of the Comoros 86 Kongo Congo Republika Kongo Republic of Congo 87 Kostarika Costa Rica Republika Kostarika Republic of Costa Rica 88 Kuba Cuba Republika Kuba Republic of Cuba 89 Kuvajt Kuwait Država Kuvajt State of Kuwait 90 Laos Lao Laoška ljudska demokratična republika Lao People's Democratic Republic 91 Latvija Latvia Republika Latvija Republic of Latvia 92 Lesoto Lesotho Kraljevina Lesoto Kingdom of Lesotho 93 Libanon Lebanon Libanonska republika Lebanese Republic 94 Liberija Liberia Republika Liberija Republic of Liberia 95 Libija Libya Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija Socialist People's Libyan Arab Jamahirya 96 Lihtenštajn Liechtenstein Kneževina Lihtenštajn Principality of Liechtenstein 97 Litva Lithuania Republika Litva Republic of Lithuania 98 Luksemburg Luxembourg Veliko vojvodstvo Luksemburg Grand Duchy of Luxembourg 99 Madagaskar Madagascar Demokratična republika Madagaskar Democratic Republic of Madagascar 100 Madžarska Hungary Republika Madžarska Republic of Hungary 101 Makedonija Macedonia Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija Former Yugoslav Republic of Macedonia 102 Malavi Malawi Republika Malavi Republic of Malawi 103 Maldivi Maldives Republika Maldivi Republic of Maldives O m O o > -n CO A O CD M o z o rn o o o CD M o TO Z 7<; Neuradno slovensko Neuradno angleško Uradno polno Uradno polno ime države ime države slovensko ime države angleško ime države 104 Malezija Malaysia Malezija Malaysia 105 Mali Mali Republika Mali Republic of Mali 106 Malta Malta Republika Malta Republic of Malta 107 Maroko Morocco Kraljevina Maroko Kingdom of Morocco 108 Marshallovi otoki Marshall Islands Republika Marshallovi otoki Republic of the Marshall Islands 109 Mauritius Mauritius Republika Mauritius Republic of Mauritius 110 Mavretanija Mauritania Islamska republika Mavretanija Islamic Republic of Mauritania 111 Mehika Mexico Združene mehiške države United Mexican States 112 Mikronezija Micronesia Federativne države Mikronezija Federated States of Micronesia 113 Mjanmar Myanmar Zveza Mjanmar Union of Myanmar 114 Moldavija Moldova Republika Moldavija Republic of Moldova 115 Monako Monaco Kneževina Monako Principality of Monaco 116 Mongolija Mongolia Mongolija Mongolia 117 Mozambik Mozambique Republika Mozambik Republic of Mozambique 118 Namibija Namibia Republika Namibija Republic of Namibia 119 Nauru Nauru Republika Nauru Republic of Nauru 120 Nemčija Germany Zvezna republika Nemčija Federal Republic of Germany 121 Nepal Nepal Kraljevina Nepal Kingdom of Nepal 122 Niger Niger Republika Niger Republic of the Niger 123 Nigerija Nigeria Zvezna republika Nigerija Federal Republic of Nigeria 124 Nikaragva Nicaragua Republika Nikaragva Republic of Nicaragua 125 Nizozemska Netherlands Kraljevina Nizozemska Kingdom of the Netherlands 126 Norveška Norway Kraljevina Norveška Kingdom of Norway 127 Nova Zelandija New Zealand Nova Zelandija New Zealand 128 Oman Oman Sultanat Oman Sultanate of Oman 129 Pakistan Pakistan Islamska republika Pakistan Islamic Republic of Pakistan 130 Palau Palau Republika Palau Republic of Palau 131 Panama Panama Republika Panama Republic of Panama 132 Papua Nova Gvineja Papua New Guinea Papua Nova Gvineja Papua New Guinea 133 Paragvaj Paraguay Republika Paragvaj Republic of Paraguay 134 Peru Peru Republika Peru Republic of Peru 135 Poljska Poland Republika Poljska Republic of Poland 136 Portoriko Puerto Portoriko Puerto Rico 137 Portugalska Portugal Portugalska republika Portuguese Republic 138 Romunija Romania Romunija Romania Neuradno slovensko Neuradno angleško Uradno polno Uradno polno Ime države ime države slovensko ime države angleško ime države 139 Ruanda Rwanda Ruandska republika Rwandese Republic 140 Rusija Russia Ruska federacija Russian Federation 141 Saint Kitts in Nevis Saint Kitts and Nevis Saint Kitts in Nevis Saint Kitts and Nevis 142 Saint Lucia Saint Lucia Saint Lucia Saint Lucia 143 Saint Vincent in Grenadine Saint Vincent and the Grenadines Saint Vincent in Grenadine Saint Vincent and the Grenadines 144 Salomonovi otoki Solomon Islands Salomonovi otoki Solomon Islands 145 Salvador El Salvador Republika Salvador Republic of El Salvador 146 San Marino San Marino Republika San Marino Republic of San Marino 147 Sao Tome in Principe Sao Tome and Principe Demokratična republika Sao Tome in Principe Democratic Republic of Sao Tome and Principe 148 Saudova Arabija Saudi Arabia Kraljevina Saudova Arabija Kingdom of Saudi Arabia 149 Sejšeli Seychelles Republika Sejšeli Republic of Seychelles 150 Senegal Senegal Republika Senegal Republic of Senegal 151 Severna Koreja North Korea Demokratična ljudska republika Koreja Democratic People's Republic of Korea 152 Severni Marianski otoki Northern Mariana Islands Zveza Severni Marianski otoki Commonwealth of the Northern Mariana Islands 153 Sierra Leone Sierra Leone Republika Sierra Leone Republic of Sierra Leone 154 Singapur Singapore Republika Singapur Republic of Singapore 155 Sirija Syria Sirska arabska republika Syrian Arab Republic 156 Slonokoščena obala Cote d'lvoire Republika Slonokoščena obala Republic of Cote d'lvoire 157 Slovaška Slovakia Slovaška republika Slovak Republic 158 Slovenija Slovenia Republika Slovenija Republic of Slovenia 159 Somalija Somalia Somalska demokratična republika Somali Democratic Republic 160 Srednjeafriška republika Central African Republic Srednjeafriška republika Central African Republic 161 Sudan Sudan Republika Sudan Republic of the Sudan 162 Surinam Suriname Republika Surinam Republic of Suriname 163 Svazi Swaziland Kraljevina Svazi Kingdom of Swaziland 164 Španija Spain Kraljevina Španija Kingdom of Spain 165 Srilanka Sri Lanka Demokratična socialistična republika Srilanka Democratic Socialist Republic of Sri Lanka 166 Švedska Sweden Kraljevina Švedska Kingdom of Sweden 167 Švica Switzerland Švicarska konfederacija Swiss Confederation 168 Tadžikistan Tajikistan Republika Tadžikistan Republic of Tajikistan 169 Tajska Thailand Kraljevina Tajska Kingdom of Thailand 170 Tajvan Taiwan Provinca kitajske Tajvan Province of ChinaTaiwan 171 Tanzanija Tanzania Združena republika Tanzanija United republic of Tanzania 172 Togo Togo Togoška republika Togolese Republic Neuradno slovensko Neuradno angleško Uradno polno Uradno polno ime države ime države slovensko ime države angleško ime države 173 Tonga Tonga Kraljevina Tonga Kingdom of Tonga 174 Trinidad in Tobago Trinidad and Tobago Republika Trinidad in Tobago Republic of Trinidad and Tobago 175 Tunizija Tunisia Republika Tunizija Republic of Tunisia 176 Turčija Turkey Republika Turčija Republic of Turkey 177 Turkmenistan Turkmenistan Turkmenistan Turkmenistan 178 Tuvalu Tuvalu Tuvalu Tuvalu 179 Ugando Uganda Republika Uganda Republic of Uganda 180 Ukrajina Ukraine Ukrajina Ukraine 181 Urugvaj Uruguay Vzhodna republika Urugvaj Eastern Republic of Uruguay 182 Uzbekistan Uzbekistan Republika Uzbekistan Republic of Uzbekistan 183 Vanuatu Vanuatu Republika Vanuatu Republic of Vanuatu 184 Vatikan Vatican Sveti sedež (Vatikanska mestna država) Holy Seat (Vatican City State) 185 Velika Britanija Great Britain Združeno kraljestvo Velika Britanija United Kingdom of Great Britain and in Severna Irska North Ireland 186 Venezuela Venezuela Republika Venezuela Republic of Venezuela 187 Vietnam Viet Nam Socialistična republika Vietnam Socialist Republic of Viet Nam 188 Zahodna Sahara Western Sahara Demokratična arabska republika Sahara Democratic Arab Republic of Sahara 189 Zahodna Samoa Samoa Neodvisna država Zahodna Samoa Idenpendent State of Western Samoa 190 Zair Zaire Republika Zair Republic of Zaire 191 Zambija Zambia Republika Zambija Republic of Zambia 192 Združene države Amerike United States Združene države Amerike United States of America 193 Združeni arabski emirati United Arab Emirates Združeni arabski emirati United Arab Emirates 194 Zelenortski otoki Cape Verde Republika Zelenortski otoki Republic of Cape Verde 195 Zimbabve Zimbabwe Republika Zimbabve Republic of Zimbabwe GEOGRAFSKI OBZORNIK po gorovju Sierra Leone in ima oba dela imena slo-venjena. Po svetnikih, ki jih obdržimo v izvirni obliki, ima ime pet držav: Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, San Marino ter Sao Tome in Principe. Svojilna oblika osebnega imena je del imena pri treh državah: Marshallovi otoki, Salomonovi otoki in Saudova Arabija. Pri imenih držav po pomembnih rodbinah se je komisija odločila za slovenjenje, torej za Luksemburg in Lihtenštajn in ne Luxembourg in Liechtenstein, čeprav bi do neke mere tudi imena rodbin lahko šteli med osebna imena in jih pisali v izvirniku. Pisava Lih-tenštajna v slovenjem obliki je edina prava novost, ki jo je sprejela komisija. Pri ostalih imenih je komisija le izbrala tiste obstoječe različice imen, ki so ustrezale sprejetemu pravilo. Izmed različic za Centralnoafriško oziroma Sred-njeafriško republiko in Kapverdske oziroma Zelenort-ske otoke se je komisija odločila za bolj slovensko različico, torej Srednjeafriško republiko in Zelenort-ske otoke. Pri državah nekdanje Sovjetske zveze v srednji Aziji se je komisija odločila za končnico -stan in ne končnico-ija, torej za Kazahstan, Kirgizistan, Tadži-kistan, Turkmenistan in Uzbekistan, podobno kot to velja za sosednji državi Afganistan in Pakistan, ki spadata v isti kulturni krog. Komisija je ugotovila, da ni razloga, da bi Južno Afriko pisali kot Južnoafriška republika, saj bi bilo to podobno, kot če bi za Slovenijo pisali Slovenska republika. Prav tako ni razloga, da bi za Hrvaško uporabljali iz hrvaškega jezika sposojeno Hrvatsko, ali da bi za Moldavijo uporabljali romunsko ime Moldova. Uradna polna imena držav razdelimo na več skupin. V prvi skupini uradnih polnih imen nastopa kratko ime države kot samostalnik: na primer slovensko Republika Slovenija in angleško Republic of Slovenia, slovensko Država Izrael in angleško State of Izrael, slovensko Kraljevina Belgija in angleško Kingdom of Belgium in podobno. V drugi skupini nastopa kratko ime države kot pridevnik: na primer slovensko Francoska republika in francosko Républigue Française, slovensko Češka republika in češko Češka Republika, slovensko Portugalska republika in portugalsko República Portuguesa, slovensko Ruska federacija in rusko Rossijskaja federacija, slovensko Gabonska republika in francosko République Gabonaise in podobno. V tej skupini je le 12 držav. V tretji skupini so države, ki imajo kratko ime enako polnemu imenu: na primer Avstralija, Barbados, Eritreja, Irska, Romunija in podobno. Sporna so predvsem uradna imena zvez (angleško Commonwealth), ki smo jih običajno prevajali pridevniško (na primer Commonwealth of Bahamas in slovensko Bahamska zveza), kar pa je v nasprotju s prevajanjem za republiko, kraljevino in državo (na primer Republika Slovenija in ne Slovenska republika, Kraljevina Švedska in ne Švedska kraljevina, Država Izrael in ne Izraelska država). V preglednici so dosledno upoštevane samostalnike oblike kratkega imena države v uradnem polnem imenu države za države iz prve skupine (pri angleških zvezah State of, Republic of, Kingdom of, Commonwealth of in podobno) in pridevniško obliko za države iz druge skupine (pri angleških zvezah French Republic, Czech Republic, Italian Republic in podobno), v skladu z izvirnim imenom v uradnem jeziku države oziroma angleškim prevodom. V preglednici, povzeti po ISO 3166:1993 in SIST ISO 3166:1966 (2), so v prvem stolpcu zaporedne številke držav glede na razvrstitev neuradnih slovenskih imen držav po slovenski abecedi, v drugem stolp cu neuradna slovenska imena držav, v tretjem neuradna angleška imena, v četrtem uradna polna slovenska imena in v petem uradna polna angleška imena držav. Ker lahko vsaka država v vsakem trenutku poljubno spremeni svoje uradno kratko ali uradno dolgo ime, s čimer pa se morajo strinjati ostale države, članice OZN, Mednarodni standard ISO 3166 ni nekaj dokončnega, ampak se spreminja glede na spremembe, ki jih prijavljajo posamezne države. Tako Grčija Makedoniji ne dovoli uporabljati njenega imena Makedonija, ki je zato morala kot uradno polno ime prijaviti Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. V letu 1996 so po izidu slovenskega standarda svoje uradno polno ime spremenile države Afganistan, Gvajana, Vatikan in Avstralija: Afganistan iz Republika Afganistan v Islamska država Afganistan, Gvajana iz Kooperativna republika Gvajana v Republika Gvajana, Vatikan iz Vatikanska mestna država (Sveti sedež) v Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Avstralija pa iz Zveza Avstralija v samo Avstralija, tako da ima enako neuradno, uradno kratko in uradno polno ime. 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK QUO VADIŠ, GEOGRAFIJA NA MATURI? Ludvik Mihelič Leta 1996 je bila za nami tretja matura in vse, kar je z njo povezano. Lahko rečemo, da se je matura že nekako zasidrala v naši zavesti. Čeprav je iz časovnega zornega kota še razmeroma nova stvar in bo gotovo doživljala mnoge spremembe in popravke, pa je morda le prav, da zapišemo o njej nekaj kritičnih misli. To je toliko bolj upravičeno, ker ma-turitetni preizkus postavlja tudi pred našo stroko svojevrstno zrcalo, ki razkriva tako vsebinske kot pedagoške zasnove in cilje geografije. Uvedba mature je postavila povsem nova izhodišča za preverjanje in ocenjevanje znanja. V marsičem je dorekla in prevetrila naš dosedanji sistem preverjanja. Posledično je prinesla spremembe v načinu poučevanja (učne metode in oblike). Zaradi natančnejšega merjenja znanja in objektivnosti, ki jo zagotavlja z eksternim preverjanjem, pa je pred se-stavljalce izpitnih vprašanj postavila dokaj zahtevno nalogo. Vprašanja morajo biti zelo jasno zastavljena in pomensko enoznačna, hkrati pa morajo preverjati različne ravni znanja in biti zato različno zahtevna. V novo vlogo je postavljen tudi učitelj v razredu, saj mora s svojim delom pripraviti dijake na zunanje preverjanje, ki se v marsičem razlikuje od domačega, šolskega. Pri oblikovanju izpitnih preizkusov kakor celotne sheme mature je bil prevzet anglosaški model, ki je v našem, avstrijsko zasnovanem šolskem sistemu nekako tuj. Kako se je torej znašla na tem prepihu geografija? Kaj lahko učitelja in dijaka najbolj moti in zmede pri zdajšnji maturi iz geografije (v mislih imam spomladansko maturo)? Prva moteča stvar, ob katero so se v začetku obrezali in spotikali mnogi geografi, je uporaba dodatnih pripomočkov pri preizkusu iz geografije. Mislimo predvsem na uporabo atlasa in zemljevidov. Kot vemo, ni dovoljena uporaba nobenih geografskih zemljevidov, ker naj bi bili vsi potrebni zemljvidi priloženi izpitnim nalogam. To dejstvo je dobesedno skregano z osnovnim ciljem predmeta, ki naj nauči dijake citati zemljvide in jih vsestransko uporabljati v življenju. Ta cilj oziroma veščino zelo težko preverjamo na obstoječ način. Prav tako se znajdemo v zadregi ob prebiranju smotrov geografije v predmetnem katalogu. Glede poznavanja osnovnega geografskega inventarja je vse prepogosta formulacija: kandidat našteje (pokaže), in podobno, glavne kot- SLOVENSKI SIST ISO 3166 STANDARD Kod» za predstavljanje Imen drlav In drugih ozemell (ekvivalenten z ISO 3166 1993) Codas lor tt-e 'apresentation ol nama* 01 oountnes Codes pour la représentation des noms da pays DnhnpUMji otiave, druga onriu. rwmmv imum kod« aoeeana. Itavrena koda es ai («oso SST no sise H NanaiMnja • Mrm** oo 2 Oo i Stika 1 : Naslovna stran Slovenskega standarda SIST ISO 3166:1996. Ker je tudi Slovenija članica te organizacije, mora upoštevati vse spremembe, zato se spreminja tudi Slovenski standard SIST ISO 3166. Geografski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je sedež Komisije za zemljepisna imena Vlade Republike Slovenije, ima na svoji domači strani na Internetu (http://www.zrc-sazu.si/www/gi/gazettee.htm) tudi preglednico z neuradnimi, uradnimi kratkimi in uradnimi polnimi imeni držav, kateri sproti beležijo spremembe imen držav. Za tiste, ki jim Internet še ni dosegliv, pa je Geografski inštitut ZRC SAZU skupaj s podjetjem Amebis d. o. o. in založbo DZS d. d. na disketi pripravil elektronsko izdajo imen držav, kjer so dodani tudi osnovni podatki o celinah, državah in drugih območjih. 1. Slovenski pravopis, 1, Pravila. SAZU, DZS, Ljubljana, 1994. 2. Slovenski standard SIST ISO 3166. Urad za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, Ljubljana, 1996. 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK line, reke... Katere in koliko topografskih pojmov je torej potrebno poznati? Zaradi nejasne opredelitve se pred dijaka zgrne grmada podatkov: imena gora, voda, mest, držav po celotnem svetu. Če si hoče tovrstne podatke zapomniti, jih vrisati ali prepoznati na nemem zemljevidu, mora vložiti veliko truda in vaje. Grobo rečeno pa gre predvsem za memo-riranje in faktografijo, in to v času razmaha informacijske družbe! Tako uporabljam zadnja leta pri svojih dijakih na moč neprepričevalno geslo: »Geografijo se vedno učite z atlasom in karto, da boste lahko na maturi pisali geografijo praktično brez kart!« Marsikdo poreče, da je v atlasu spravljena polovica znanja geografije in je uporaba atlasa zares neumestna. Zato pa bi bilo možno ponuditi dijakom vsaj komplet namiznih zemljevidov Slovenije, Evrope in sveta, vprašanja pa bi seveda morali usrezno prilagoditi oziroma spremeniti. Če se že preverja znanje topografije na tak način (veliko bolj smiselno bi bilo ustno ob stenskih kartah), naj bi bilo to le na eni izpitni poli. Vsekakor je potrebno doreči obseg geografskega inventarja! Vseh posamičnosti in podrobnosti si dijak res ne more zapomniti. Premalo se zavedamo, da večina kandidatov za maturo iz geografije ne bo študirala geografije, večina pa bo živela in potovala po Sloveniji in Evropi in mora ustrezno poznati in znati uporabljati vse vrste zemljevidov. V maturitetnem preizkusu močno pogrešamo večje število tematskih zemljevidov, kjer se kaže možnost preverjanja od preproste analize do sklepanja in uporabe znanja. Večino dela z zemljevidi pri pouku geografije pomeni ravno delo s tematskimi zemljevidi, zato bi morale postati stalnica pri preizkusih. Pomembno pa je, da so ti zemljevidi berljivi, opremljeni z jasnimi legendami in izdelani bodisi s šrafurami ali barvno tehniko. Takšnih vprašanj je premalo v zdajšnjih testih, čeprav razkrivajo bistveno vsebinsko plat geografije. Posebnost spomladanskih preizkusov je bila tudi močno enostranska naravnanost vprašanj. Se zdaleč niso bila zastopana različna poglavja iz obče geografije, niti ne različne celine in pokrajine Evrope. Tako je kar pet od desetih vprašanj preverjalo znanje iz podnebja, zelo obrobno pa se je preverjalo prebivalstvo, vodovje in relief. Pri regionalni geografiji so se vprašanja nanašala predvsem na ZDA, Srednjo Evropo in Nemčijo. Ker je odmerjen precejšen del izpitnih nalog analizi in uporabi slikovnega in grafičnega gradiva, kar je zelo pohvalno, moramo veliko skrb posvetiti tudi snovanju tovrstnih vprašanj. Ni dovolj, da pazimo na njihovo brezhibno tehnično izvedbo, ampak morajo biti tudi strokovno (vsebinsko) jasna in dorečena. Jasnost in enoznačnost morata biti še posebno poudarjeni, kadar gre za razvrščanje, razločevanje in prepoznavanje podobnih pojavov. Kar nekaj nejasnosti in zmede so letos vnesli klimogrami za ZDA ravno zato, ker dva izmed njih, za Boston in Chicago, nista bila dovolj tipična (prepoznavna). Zlasti fotografije naj bodo barvne, saj je »barvna« tudi pokrajina. Zaradi nižjih stroškov bi bilo smiselno združiti vse barvno gradivo v prilogo na posebni strani. Nadalje je precej moteča in strokovno vprašljiva zadeva, ki izhaja iz pogosto navajanega smotra v predmetnem katalogu, in sicer gre za primerjave. V osnovi so tovrstni smotri hvalevredni, saj presegajo ozkost in ukalupljenost, zahtevajo pa trdnejše in povezano znanje. Moteča postaja primerjava za vsako ceno, nekakšna nasilna primerjava. Takšna primerjava lahko škoduje stroki ali jo v določenih primerih vsaj banalizira. Obstajajo namreč pojavi in procesi, ki jih je možno in smiselno vzporejati, so pa tudi nesmiselne primerjave. Namesto da primerjamo farmo v pšeničnem pasu v ZDA s kmetijo v Škofjeloškem hribovju, raje primerjajmo kmetiji v dveh različnih slovenskih pokrajinah. Ob takšnih primerjavah je smiselno, da se utemelji tudi okoliščine (razloge) za podobnosti in razlike. Določeno slabost predstavlja dejstvo, da se pri posameznih strukturiranih vprašanjih podvprašanja zelo tesno navezujejo drug na drugega. Kandidat je tako kaj hitro prikrajšan za dve ali štiri točke, če je naredil napako že v prvem delu. Včasih je pri odgovarjanju zavajajoč tudi naslov. Tako je bilo pri prebivalstvu Slovenije, ko je prvo podvprašanje zahtevalo splošen odgovor, dijaki pa so vprašanje aplicirali na Slovenijo in navajali vse mogoče napačne odgovore. Naslednjo pomanjkljivost oziroma šibkost pomenijo vprašanja, ki ponujajo preširoko paleto odgovorov, ki včasih spolzijo s strokovne ravni na poljuden oziroma ljudski način odgovarjanja. Zato se pri teh vprašanjih zastavlja dvom o pravilnem načinu oblikovanja vprašanja, ki ne omogoča preciznih odgovorov. Delitev na ravni (nivoje) znanja je splošno sprejeta. Okoli 60% točk predstavlja znanje in razumevanje, skratka pretežno faktografsko znanje oziroma znanje na nižjem nivoju. 40% točk pa prispeva viš- 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK ¡i nivo, kar je pri geografskih testih 4. del strukturira-nega vprašanja. V praksi se marsikdaj izkaže dvoje: 1. Najslabše so odgovorjena vprašanja nižje ravni zahtevosti, ker zahtevajo natančen odgovor, definicijo in podobno. 2. V celotnem sklopu je preveč poudarka na fakto-grafiji. Stežka vrednotimo neko dejstvo, stanje, dogajanje, ali proces, če ga ne poznamo, ga ne znamo opredeliti, definirati, in če nam niso znane okoliščine. Ob tem menim, da se nikakor ne smemo odreči vprašanjem esejskega tipa. Ravno pri njih ima kandidat priložnost, da pokaže svoje znanje bolj poglobljeno in povezano, spoznamo pa lahko tudi njegov način razmišljanja in vrednotenja. Tu naj bi kandidat najprej predstavil izhodiščna dejstva, jih osvetlil z več vidikov, jih med sabo tehtal, analiziral vplive in končno vrednotil, kar je gotovo najteže in hkrati zelo subjektivno. Nasploh je premalo poudarka na vprašanjih, ki zahtevajo razlago nekega procesa, dejstva, pojava in podobno ali posledice tega v pokrajini. Za geografijo velja, da sodi med verbalne predmete, kjer je pomembno, da zna dijak tudi smiselno in lepo pripovedovati ali opisovati. Metoda kratkih odgovorov in izključno pisno preverjanje na maturi, ki je seveda veliko bolj objektivno, pa ne omogočata izpriče-vanja tovrstne kakovosti znanja. Slednjič, ko prelistavam izpitne pole iz geografije, se ob marsikakšnem vprašanju ustavim in premišljujem, ali zares posega v srž geografije. Med študijem na fakulteti smo se vseskozi srečevali z edinstveno odliko geografije, ki je izrazito povezovalna stroka in terja celovit (kompleksen) pogled na pokrajino in vzročno-posledični način razmišljanja. Nasprotno pa se obstoječi preizkusi nemalokrat obračajo k posamičnostim, podrobnostim in nebistvenim podatkom, medtem ko se celota razblinja na obzorju med sabo nepovezanih podatkov. Poudariti pa moram, da to ni posebnost le pri geografskih testih, ampak je takšna naravnanost domača tudi drugim predmetom (na primer slovenščina), če ne celotnemu konceptu mature. Ob pretiranem cefranju (analiziranju) nam vse prepogosto zmanjka energije za povezovanje in sintezo! Morda bo teh nekaj opažanj in misli vzpodbudilo tudi druge kolege, da spregovorijo o svojih izkušnjah in videnju geografije v mreži maturitetnih izpitov. Gotovo bo marsikaj dorekla nova republiška maturitetna komisija za geografijo. Za višjo kakovost znanja in odgovorov pa bomo morali ogromno na- rediti tudi učitelji praktiki. Dosežena povprečna ocena iz geografije na spomladanskem roku mature je bila 2,97, torej nižja od lanske, hkrati pa med slabšimi v primerjavi z drugimi izbirnimi predmeti. Nad temi podatki se moramo geografi zamisliti. Predlagam, da bi bilo v prihodnje poleg doseženih točk in odstotkov po posameznih vprašanjih smiselno natančno analizirati tudi vsebino odgovorov, podati morda paleto delno pravilnih ali povsem napačnih odgovorov in preveriti selektivnost posameznih vprašanj. Vzroke za slabši uspeh moremo iskati v več smereh, od (pre)slabo pripravljenih dijakov, strukture prijavljenih kandidatov za izpit iz geografije, števila ur pouka po različnih šolah, opremljenosti šol, učiteljevega načina dela (zavzetosti in zahtevnosti), do nenazadnje kakovosti zastavljenih vprašanj. Ob poučevanju in pripravah za maturo pa noben učitelj ne sme postati zgolj delilec receptov za čim uspešnejše odgovarjanje na maturi, saj tako postane njegovo delo neke vrste obrtniško. Učitelj mora loviti pri poučevanju in pripravah za maturo ravnotežje med podajanjem vzorcev odgovarjanja za maturitetne prezkuse in navduševanjem za geografijo, tako da opozarja in kaže na široka obzorja geografije. Ob tem daje dijakom možnost za ustvarjalno uporabo znanja ne le pri pouku, ampak v vsakdanjem življenju. Tako ne bo učenje geografije pusta zbirka podatkov in stereotipnih odgovorov, ampak bo zares učenje za odgovornejše bivanje in ravnanje v vsakokratnem geografskem okolju. ZBIRKA POSEGI V NARAVO PRI POUKU GEOGRAFIJE Tatjana Ferjan V slovenskem prevodu (Ondračka M., 1996) je izšla zbirka knjig avtorice Jane Walker Posegi v naravo: Uničevanje življenjskih prostorov, Onesnaževanje ozračja, Ozonska luknja (Man-made disasters: Vinishing habitats and species, Atmosphere in danger, The ozone hole). Zbirka prikazuje degradacijo okolja s pomočjo slik in zemljevidov ter jedrnatega besedila. Vsebina poglavij ne opisuje klasične problematike onesnaževanja v okolju, ampak prikazuje okolje in krizo v njem ter nakazuje pot iz nje. Didaktična vrednost zbirke ni odvisna samo od zahtevnosti in vsebine poglavij, ampak tudi od tega, kako pristopamo k njej pri pouku. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK V sestavku želim prikazati vlogo zbirke Posegi v naravo v učni praksi. Rezultati slonijo na delu v razredih, kjer smo jo uporabili kot gradivo pri učnih urah z različnimi metodami in oblikami dela. Ker se pred učitelja vedno znova postavlja vprašanje, kako predstaviti določeno vsebino, je zato sledeč prikaz aktualna tematika. Pri tem pa se odpirajo novi pogledi v zvezi z degradacijo okolja in njeno predstavitvijo mladim. Ekološka problematika je za učence vedno zanimiva. Temeljna vprašanja so: kako posredovati ekološka znanja, kakšna znanja in zakaj. Navajam nekaj zahtevnejših pristopov k posameznim knjigam oziroma zbirki kot celoti. Primer 1: Gozd na razprodaji (reševanje problema). Učencem damo v obravnavo problem krčenja gozdov. Analiza zemljevidov, grafikonov in besedila omogoča logično sklepanje in razumevanje sedanjega stanja. Shema učne ure je naslednja: v izhodišču evidentiramo problemsko situacijo z mislijo, da gozdove neusmiljeno sekajo; pri pridobivanju snovi gre za analizo problemske situacije, ki je sestavljena iz prikaza raziskave, postavitve problema in načrtovanja reševanja problema; v sklepu učenci povežejo raziskovalne etape in pridobijo nov odnos do gozda; študij navedenega problema poteka ob knjigi Uničevanje življenskih prostorov (Posegi v naravo), uspešna dopolnitev pa je video Tropski deževni gozd. Primer 2: Uničevanje in izginjanje živalskih vrst. Proučimo ekosistemel Ker se življenjsko okolje uničuje, se s tem uničuje nenadomestljiva dediščina. Manjša se raznolikosti, vrste izumirajo. Če hočemo ohraniti bogastvo življenja, moramo ohraniti samonikel svet. Učencem damo v razmislek: uničeno in mrtvo okolje ali varovanje vrst. Učenci ugotavljajo, da je potrebna pot za ohranitev in varstvo okolja. Primer 3: Onesnaževanje zraka. Izhodiščni motiv je ogled videa, kjer gre za industrijsko pokrajino, zavito v dim. Učencem je snov zanimiva, zato sledi študij knjig: Onesnaževanje zraka in Ozonska luknja. Pridobivanje snovi poteka na osnovi samostojnega dela, pri čemer učenci obravnavajo kisel dež, toplo gredo in ozonsko luknjo ter ugotove problem, saj je dosežena kritična točka, ki jo je povzročil človek s svojim delom (kemikalije v zraku). K rešitvi problema naj bi privedli zakoni za čistejši zrak. V nadalj-nem študiju učence zanima, kakšen zrak dihamo pri nas, zato se odločijo za spremljanje koncentracije S02. Čez dva tedna podajo poročilo in prikažejo podatke grafično. Primer 4: Delo s celotno zbirko. Uporabimo vzorec raziskovalnega procesa, ki je sestavljen iz vzorčenja, analize podatkov, razvijanja teorije, razvijanja načrta raziskave. Končno poročilo opisuje dejansko situacijo. Raziskovanje se ukvarja s procesi, se osredotoča na probleme in prikaže podatke v besedni in slikovni obliki. Na osnovi knjig učenci zbirajo elemente in prikažejo kvaliteto situacij, ki je posledica procesov, ki neprestano tečejo. Analiza sugerirá teorijo, teorija izlušči probleme, ki so v našem primeru uničevanje habitatov in izumiranje vrst ter pojav ozonske luknje. Učenci se v celotni raziskavi ukvarjajo s procesi. Ob zaključku sledi poročilo, ki daje nove strategije pri gospodarjenju z okoljem. Didaktična vrednost zbirke Posegi v naravo je odvisna od načina pristopa k njej in od namena uporabe. Važno je, kdaj jo uporabimo v učnem delu in zakaj. Kdaj in zakaj se odločimo za tako delo, je pravzaprav sestavni del kompleksne zasnove predstavitve določene vsebine in se veže z načinom obdelave. Seveda so didaktični pristopi nujno sestavni del vsebinske predstavitve. Delo z zbirko oziroma s posamezno knjigo je kompleksno in hierarhično: od različnih razvojnih stopenj vsebin do številnih variant dela med poukom. Osnovne oblike dela z zbirko oziroma s posamezno knjigo potekajo v toku učne ure. Namen, zakaj jo uporabimo, je različen, a odvisen zlasti od poznavanja, dodajanja in poglabljanja vsebine. Seveda pa s tem vplivamo na zanimanje učencev in snov postane zanimiva v vseh etapah ure. Znanje, ki si ga tako pridobijo, je obsežnejše in trajnejše, metoda pa usposablja za zahtevnejša dela. Prehodne oblike dela z zbirko so take oblike, pri katerih učenci na osnovi navodil delajo sami ali v skupini, na primer z referati in podobno. Pri tem je pomemben aktiven nastop učenca in diskusija, ki se pri tem odpre, kar učenca na novo pritegne, ker se odkrivajo še novi problemi s snovjo, ki je bila obravnavana. Problemska, eksemplarična in raziskovalna obdelava pa pomeni samostojno delo z zbirko. Pri tem pride do izraza ustvarjalnost in samostojnost učencev. Ko smo na različno zahtevne načine spoznali zbirko knjig Posegi v naravo, ugotavljamo, kako je delo učinkovito, kaj učence zanima, kako so napisana besedila, kakšni so slikovni dodatki. Zbirka je učinkovita v smislu posredovanja informacij (zgoščeno besedilo). Nazorna je v besedni in slikovni smeri, za- 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK to dviga zanimanje in aktivnost ter s tem uresničuje doseganje učnih ciljev. Uporabnost zbirke je različna: • pri splošni geografiji pri obravnavi ustreznih poglavij (na primer pri podnebju: kisel dež, topla greda, ozonska luknja, pri rastju: problemi uničevanja habitatov in podobno), • pri regionalni geografiji kot problem določenih držav (na primer Brazilija: uničevanje amazonske-ga gozda), • pri prikazu določenega aktualnega problema kot dodatek k obravnavi za samostojno študiranje. Besedila iz zbirke so primerna, da jih uporabimo v učni uri. Razumevanje procesov v prostoru pod našim vodstvom navaja učence na samostojno uporabo zbirke in omogoča tudi globje razmišljanje o problemih v svetu (problemsko reševanje, raziskovanje degradiranega okolja in podobno). Rezultati dela z zbirko so predvsem, da učenci spoznajo knjige, torej njihovo vsebino. Zbirka ima motivacijski in izobrazbeni učinek. Uspešnost pa je odvisna od sposobnosti učencev, njihovega zanimanja za ekološke probleme, pri čemer je pomemben učiteljev pristop h knjigam. Didaktični pristopi učijo učence, kako se lahko vklopijo v spoznavanje, razumevanje in raziskovanje ekološke problematike. Zbirka Posegi v naravo pomeni določeno svojs-tvenost. Zgoščenost in dinamičnost vsebine daje nove poglede na razvoj ekološke problematike, kar je prikazano v besedi in na slikah, v čemer je novost in vrednost knjige. VABILO NA OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Matej Gabrovec Ljubljansko geografsko društvo vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v torek, 18.2. 1997 ob 17. uri v Zemljepisnem muzeju, Trg francoske revolucije 7 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in verifikacijske komisije, 2. Poročilo o delu društva za leto 1996, 3. Finančno poročilo za leto 1996, 4. Poročilo nadzorne komisije, 5. Razprava o poročilih, 6. Razrešnica dosedanjih organov in volitev novih, 7. Program dela za leto 1997, 8. Razno. Prosimo vse člane društva, da se zanesljivo udeležijo občnega zbora. Po občnem zboru bo imel ob 19. uri na Filozofski fakulteti mag. Andrej Mihevc predavanje o starosti sige v nekaterih jamah primorskega krasa. PREDAVANJA LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Valentina Brečko Predavanja Ljubljanskega geografskega društva so vsak tretji torek v mesecu ob 19. uri v predavalnici 233/11 na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. Vstop na predavanja je prost. Obvestila o predavanjih so objavljena v sobotnem Delu, na teletek-stu Televizije Slovenija na strani 360, v Zemljepisnem muzeju Slovenije in na Oddelku za geografijo FF. Predvidena pomladanska predavanja so: • 21. januar 1997: Nova Zelandija (dr. Andrej Cerne), • 18. februar 1997: Starost sige v nekaterih jamah primorskega krasa (mag. Andrej Mihevc), • 18. marec 1997: Avstralija (Matjaž Napokoj), • 15. april 1997: Gradbeni in arhitektonski kamen v Ljubljani (dr. Stanko Buser). EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Mauro Hrvatin in Matej Gabrovec Na ekskurzije se lahko prijavljate osebno v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00 (tel. (061) 213-537), ali pa po pošti na isti naslov. K prijavi obvezno priložite kopijo položnice ali ček. Prijava brez hkratnega plačila ni veljavna. Vse informacije lahko dobite v Zemljepisnem muzeju. Če se odjavite vsaj 7 dni pred ekskurzijo, vam vrnemo_ 90% vplačanega denarja, pozneje le 50 %. Če se ne odjavite vsaj 24 ur pred začetkom ekskurzije, vplačila ne vračamo. Nečlani društva se na ekskurzije lahko prijavijo samo v zadnjem tednu pred odhodom, če je na voljo še prostor. Cene ekskurzij so za nečlane višje za 20%. Udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Številka žiro računa: 50100-620-133 05 1010115-1620908. ENODNEVNA EKSKURZIJA PO SABOTINU IN KAMBREŠKEM (22.3. 1997). Program: Odhod GEOGRAFSKI OBZORNIK s Kongresnega trga ob 7.00, nato vožnja po Vipavski dolini do Solkana. Tu bo sprva sledil strm vzpon na Sabotin (609 m), nato pa hoja po razglednem slemenu ob strelskih jarkih iz prve svetovne vojne do Vrhovelj. Po krajši vožnji se bomo povzpeli še na Korado (812 m), nato pa nadaljevali z avtobusom mimo Liga in Kambreškega do vasi Srednje. V dolino Soče bomo sestopili po grapi Doblarca. Če bo ostalo še kaj časa, si bomo ogledali nekatere naravne zanimivosti pri Avčah. Vodstvo: mag. Branko Pavlin. Cena: 1700 SIT. Pogoji: primerna obleka in obutev. Hoja: 6 ur. ENODNEVNA EKSKURZIJA PO LOŠKEM POTOKU IN DRAGARSKI DOLINI (19.4. 1997). Program ekskurzije bo objavljen v naslednji številki Geografskega obzornika. Vodstvo: Ludvik Mihelič. Cena: 1700 SIT. DEVETDNEVNA EKSKURZIJA NA IRSKO (26.4. -4.5. 1997). Ekskurzija bo potekala približno v naslednji smeri: Dublin-Belfast-Giant's Causeway-Co-leraine—Cliffs of Bunglass-Limerick-Cork-Dublin. Program ekskurzije bo v začetku februarja na voljo v Zemljepisnem muzeju. Okvirna cena letalskega in avtobusnega prevoza ter prenočišč v dvoposteljnih sobah v mladinskih domovih ali privatnih sobah bo 120.000 SIT. Začetek zbiranja prijav bo takoj po občnem zboru. Prednost pri udeležbi imajo tisti člani, ki so bili aktivni v letu 1996. PRIROČNI KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE Mauro Hrvatin Jeseni 1996 je pri založbi DZS izšel Priročni krajevni leksikon Slovenije, ki so ga skupaj pripravili in uredili Milan Orožen Adamič, Drago Perko in Drago Kladnik. To je že tretja različica tega leksikona, ki je že leto prej izšel v veliki knjižni obliki in nekoliko kasneje še v obliki zgoščenke. Novi, Priročni krajevni leksikon Slovenije je po formatu za polovico manjši od svojega predhodnika, prav tako pa je skoraj prepolovljeno število strani. Če upoštevamo dejstvo, da leksikone najpogosteje uporabljamo kot dodaten pripomoček tedaj, ko imamo sicer opravka že z množico drugih virov, je odločitev za bolj priročno izdajo vsekakor pravilna. Predhodna, velika izdaja Krajevnega leksikona Slovenije je namreč tako razsežna, da zase zahteva kar celo mizo. Uvodni del novega leksikona je močno zgoščen. Kratki predstavitvi in besedilu o razporeditvi naselij sledi zemljevid naravnogeografskih regij Slovenije ter vrsta digitalnih zemljevidov v merilu 1:140.000 z vrisanimi naselji. Jedro leksikona predstavljajo opisi lege in raznovrstnih značilnosti vseh 5981 naselij Slovenije, ki so bila ob zadnjem uradnem popisu prebivalstva leta 1991 vpisana v register Zavoda Republike Slovenije za statistiko. Imenu naselja sledi v oklepaju koordinata lege naselja na zemljevidu, nato pokrajina, v kateri leži naselje, in še nova občina. Sledi peti sklon naselja s srednjo nadmorsko višino v oklepaju, pridevniška oblika in ime za prebivalce, za katerim je v oklepaju navedeno število prebivalcev ob popisih leta 1931, 1961 in 1991. Novost so dodani naglasi pri imenu naselja, imenu naselja v petem sklonu, pridevniški obliki imena in imenu za prebivalce naselja. Naglasi so povzeti večinoma po leksikonu »Slovenska krajevna imena« Cankarjeve založbe. Pomembno novost predstavlja pregled sprememb imen ter uradne in drugačne ureditve slovenskih naselij med letoma 1948 in 1995. Knjigo sklene pregled uporabljene literature in virov. V primerjavi z velikim Krajevnim leksikonom Slovenije ima priročna izdaja krajši uvodni del in je brez barvnih fotografij. Uporabniki bodo najbrž še najbolj pogrešali preglednice, v katerih so po naseljih podani podatki o opremljenosti, številu prebivalcev ob posameznih popisih, deležu zaposlenih po posameznih sektorjih in podobno. Nova izdaja ima nekoliko manjši obseg tudi zaradi mehkih platnic, ki pa so plostificirane in zato učinkovito varujejo vsebino knjige, na primer na izletu. Čeprav je nova različica krajevnega leksikona Slovenije v primerjavi s prvotno knjižno izdajo in izdajo na zgoščenki precej okrnjena, predvsem glede bogate slikovne opreme, manj pa glede vsebine, je prav zaradi svoje priročnosti toliko bolj dobrodošla. Po njej bodo konec koncev radi posegali tudi tisti, ki jih je od nakupa razkošne izdaje odvrnila previsoka cena. 31