iCranIske ifesfi. MARIJA VIDROVA. Dne 9. t. m. je umrla v ljubljanski bolnici koleginja Marija Vidrova-, učiteljica v Spodnji Siski, po nevarni operaciji. — Bila je zvesta članica »Slomškove Zveze« od vsega početka, bila pa je tudi marljiva in blaga učiteljica. — V dobi seuanje vojne je požrtvovalno stregla ranjencera v Ljubljani. Skoro do zadnjega diha je izvrševala dela človekoljubja in usmiljenja. — Mi spoštujemo vsak značaj, vsako prepričanje, ki ima temelj v srcu in sodnika v vesti, zato čast spominu skromne in nesebične pokojne tovarišice! —r— Iz krogov učkeijskih penzionistov pišejo »Slovenskemu Narodu« z dne 17. t. m.: »Aktivni tovariši dobi'jo torej kakor ste poročali,, malo draginjsko podporo. 60, oziroma 80 kron res ni veliko, a vendar bolje kot nič in tudi ta malenkost pride prav v tej neznosni draginji. Cudno pa je, da smo bili učitelji penzionisti p r e z r t i. Mari mi ne potrebujemo? O, in kako še! Pomisliti treba, da si morarao stanovanja plačevati in da so naše penzije prav borne in še te — obremenjene. Pravilno bi bilo, da slavni deželni odbor tudi nam nakaže take draginjske doklade, kakor aktivnim tovarišem. Upamo, da to stori čim prej, za kar mu bomo vsi odkritosrčno hvaležni.& — Mi želimo od vsega srca, da bi tovarišem vpokojencem njihovo prošnjo kar najhitreje ugod- no rešilil — Vse svoje telesne in duševne sile so žrtvovali doniovini. Ali naj na starost med ubožnimi najubožnejši stradajo? —r— Ustanovni zavod za gluhoneme v Uubljani. C. kr. deželna vlada razglaša: Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo, ako razmere to dopustijo, s pričetkom šolskega leta 1915/6 na,novo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otrocij na prošnjo roditeljev ali» njih namestnikov. — Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so: 1. Gluhonernost ali takšna stopnja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika; 2. rzpolnjeno' 7. in ne še prekoračeno 12. leto žiivljenja in 3. primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. — Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in diuge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega j ezika,, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo. — Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasitai ob svojem casu. — Gojenci morajo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano proti plačilu letnega zneska 300 K. — Ako se uboštvo dokaže, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma spregledajo. — Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrbno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo, in sicer tudi kadar se preskrbovalni stroški znižajo ali spregledaio, v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji oblekit, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nagavic, 6 žepni-h robcev in dežnik; deklite: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik. — Prošnje za pripust k pouku, cziroma za sprejem znotranjih gojencev v zavod, je do 20. junija 1915. 1. lagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. — Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom, b) z izpričevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalom o> gluhonemosti z napovedjo, kako je ta nastala, in o telesni zmožnosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili1, če jih ima dotičnik. — Kadar se prosi, da bi se dotienik sprejel za znotranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o imetju ali pa zavezno pismo, da bo plačeval po 300 kron preskrbovalnih stroškov na teto ali pa v zakoniti obliki napravljeno ubožno izpričevalo. — Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 20. juniju t. 1. ifi ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustaripvnega zavoda za gluhoneme ali ki bi bMe pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale. —r— Okraiinih učiteljski konferenc v šolskem letu 1914/15 ne bo. Tako je odločil c. kr. deželni šolski svet, pooblaščen od naučnega ministrstva. Ker je mnogo učiteljev vpoklicanih in ker ne bo dobiti' zaradi pomanjkanja primernih zborovalnih prostorov, je redno zborovanje okrajnih šolskih konferenc v večim okrajev onemogočeno, zato te skupščine v tekoeem šolskem letu odpadejo. —r— Draginjska podpora učiteljstvu. Deželni odbor ie na svoji sobotni seji sklenil, da se prizna vsemu ljudskošol. in meščanskošolskemu učiteljstvu enkratna dragMijska podpora v sledeči izmeri: Provizorični učitelji in učit-eljice dobe po 60 kron. definitivni pa po 80 K; vrhutega dobi vsak učitelj oziroma učiteljica za vsakega. nepreskrbljenega otroka do 18. leta po 15 kron. — Samci, ki so vpoklicani y vojno službo, so od podpore izključeni, rodovine oženjenih vpoklicanih učiteljev pa dobe polno podporo. Z izplačevanjem se mora takoj začeti. — Finančni efekt tega sklepa deželnega odbora bo znašal okroglo 100.000 kron. Ker je dežela zaradi zakasnitve že sklenjene regulacije učiteljskih plač od pričetka vojne pritiranila že blizu pol milijona kron, je upravičeno upanje, da se vsega priznanja vredni sklep deželnega odbora po prhnernem času obnovi. —r— O umrlem tovarišu Janku Pianeckem piše »Sava«: Umrl je v Škofji Loki učitelj na. tamkajšnji deški Ijudski šoli gospod Janko Pianeckii. V veličastnem izprevodu so ga spremili k zadnjemu počitku dne 3. t. m. Tovariši so mu ob grobu zapeli ganljive žalostinke. Pokojnik se je rodil 1866. leta v Kozarščah pri Lo- žu, pohajal gimnazijo v Ljubljani, dovršil ondi učiteljišče in deloval kot učitelj v nekdanjem Waldherrjevem zavodu v Ljubljani, v Radovljici, v gluhonemnici v ^jubljani, kot učitelj-voditelj v Sori in na- sadnje kot učitelj v Škofji Loki. Pianecki e bil jako izobražen mož: spreten risar, nadarjen pevec in glasbenik, vnet sadje- ejec. Iz lastnega veselja se je dovršeno naučil francoščine. V Škofji Loki se je po njegovem prizadevanju osnovala mestna godba. Blagi pokojnik naj počiva v miru v jubi zemlji' slovenski! —r— Volilo barona Schwegla kranjski deželi. Pokojni baron Schwegel je voil kranjskemu deželnemu muzeju »Rudolfinum« svojo zbirko slik, orientalskih preprog, orožja in umetnin in še posebe dragoceno numisnatično zbirko — vse to po izberi gospe vdove in pod pogojem, da pridejo vse imenovane dragocene zbirke v last in posest deželnega muzeja stoprav 30 njeni smrtii Hraniti se bo moralo vse v posebnem prostoru; za prireditev takega prostora je volil pokojnik še posebe 10.000 kron. — Za slučaj, da bi gospa vdova izročila muzeju tudi pokojnikove lastnoročne zapiske in druge spise, je uporaba teh v literarne svrhe dovoljena toprav po preteku petdesetih let od pokojnikove smrti. —r— Iz Idrije nam pišejo- Za c. in kr. bosn.-herc. črnovojni delavski oddelek, ki je sedaj nastanjen v Idriji in šteje 245 nož, so nabrale učiteljice tukajšnje dekliške šole 262 srajc, 161 parov hlač, 58 parov onuč in 12 parov nogavic. Mnogim srajcaim in hlačam je bito treba popravila, ki so ga tudi učiteljice preskrbele deloma same, deloma sta jim pri tem pomagali g. Marija Pelhanova in gdč. Franja Vidmarieva. — Kar je bilo premalo trdnega za delavca, se je poslalo ubožcem v hiralnico sv. Antona v Spodnji Idriji, oziroma se bo še odposlalo vojakom ranjencem. — Vsa čast požrtvovalnim koleginjam! —r-— Umirl je na Sinji gorici pri Vrhniki' ondotni posestnik Mihael Šemerl. Rajiiki je bil izredno delaven na gospodarskem polju. Bil je član, odbornik in soustanovnik obč. hraiilnice na Vrhniki, odbornik krajnega šolskega sveta v Blatni' Brezovici.in občinski odbornik na Vrhniki. Za napredek šole ie bil jako vnet. —r— Iz ruskega ujetništva se je oglasil učitelj v Ribnici na Dolenjskem, tovariš Viktor Grčar, ki se nahaja v mestu Ashabad cb perzijski tneji. Piše, da se mu godi dobro, da je zdrav in zadovoljen. Dopisnica je potrebovalai na Kranjsko skoro dva meseca. —r— Zaročil se je Hinko Zupančic, davčni asistent v Derventu, z Justo Krnetovo, učiteljico v Šturijah pri Ajdovščini1. Bilo srečno! —r— O štedenju z živili in o prehranjevanju s koruzO' je predaviail v nedeljo, dne 2. maja, v Trnovem na Notranjskem nadučitelj Rudoli Horvat ob številm udeležbi in veli'kem zanitnanju mož in žen. —r— Ekskurendno šolo na Veliki Bukovici opravlja po odliodu učitelja F. Lamrpreta nadučitelj R. H o r v a t iz Trnovega. —r— Znamenje časa. Potom inserata v »Slovenskem Narodu« (št. 102 z dne 6. t. m.) išče učiteljica primerne službe. —r— Imencvanja v šolski siužbi. Okrajni šolski nadzornik-Anton Majer v Ljubljani je vpoklican v službovanje k deželnemu šolskemu svetu. — Na njegovo mesto pride v Ljubljano nadučitelj in začasni okrajni šolski nadzoTnik v Novem mestu Fran Lavtižar. V Novo mesto pa pride kot začasni okrajni šolski nadzornik nadučitelj Janko Qrad iz Most pri Ljubljani. —r— Ljudska šola v Toplicah na Da> lenjskem je odposlala »Rdečemu križu«: v gotovini 63 K 2 h, 1381 kg sadja, 24 kg robidnegai listja, 21 sriežnih čepic, 19 parov celih rokavic, 3 pare pol rokavic, 9 parov zapestnikov, 5 parov dokolenic, 40 parov nogavic, 83 parov krp, 600 parov papirnih podplatov in 94:5 kg raznih starih kovin. Tovariš Davorin Mi a t k o pomaga v pisarni »Rdečega križa«, je član žetvene komisije in kolonski poveljnik gasiinega društva za prevažarije bolnih in ranjenih voiakov s kolodvora in nazaj. — Tako tudi ta šola pod požrtvovalnim vodstvom svojega vrlega nadučitelja v polni meri izvršuje človekoljubno in patriotično delo. —r— Iz Metlike nam Dišejo: Dne 12. t. m. je bil pozvan k nastopu vojaške službe tukajšnji 401etni učitelj Konrad B a r 1 e, ki je oče peterih še nepreskrbljenih otrok. Težka ločitev je bila to za njega. Njegov oče, vpokojen učitelj, ima zdaj petero sinov v vojni. Eden, nadporočnik, je bil že dvakrat ranjen in dvakrat odlikovan, in sioer s »signum laudis« in voja- škim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. Drugi, rezervni nadporočnik, je po pettnesečnem boju tako opešal, da ni več a vojno službo; prideljen je kot sodnik k vojnemu sodišču. Tretji, poročnik, je stnrtno1 nevarno ranjen. Četrti, četovodja, je obolel in si nakopal trajno telesno napako. Po odhodu Barletovem je zdaj ostal na štirirazrednici z dvema vzporednicama edini moški, nadučitelj V. Burnik. Nadejamo se, da nam deželni šolski svet pošlje kakega učitelja, ker nam od pričetka šolskega leta že nedostaje enega učitelja; učitelj Morela je bil namreč odjoklican takoj ob pričetku vojne pod orožje. —r— Društvu »Narodna Šola« je Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« podarila za leto 1914. K 100 podpore. Za ta velikodušni dar se izreka tem potem najiskrenejša zahvala.