Osebne vesfl. Župnik Ivan Ivanc f. Iz celjske bolnice je došla žalosvtna vest, da je tamkaj preminul dne 14. septembra t. I. g. Ivan Ivanc, župnik na Sladki gori. Blagopokojni se je rodil leta 1873 v Rajhenburgu in mašniško posvečenj-e je prejel v Mariboru leta 1898. Rajni je bil dober dnhovniik, gostoljuben ter. priljubljen povsod, kjer je pastiroval. Blagega gospoda ohranimo v hvaležnem spominu in molimo za njegov dušni blagor! Nesrečc. Avtomobilska nesreča. Na cesti pri Łkorbi pri Ptuju so jc pripetila dno 11. septcmbra predpoldne težja avtomo-« bilska nesreča. Avto Schel-Bcnzin j« vozil iz Ptuja proti Mariboru. V Skorbi j« opazil šofer, da teče preko ceste mali otrok. Da ga ne bi povozil, je zavil nu drugo stran ceste. Za o^-okam je že bila v hipu izogiba mati in tudi tej se je ognil šofer s tem, da je zavil avtomobii. Vsled prenaglega z-vijan; se je avto prevrnil narofre. Šofer in njegov spremljevalec sta dobila pri preikucu take poškodbe, da so ju odpremili v bolnico y Ptuj. Poln vagon zgoreL V noči 13. t. m. je zgorel na progi med Pragerskem in Račami italijanski vag>on, naložen z juto, in je bil namenjen v Upice na Češkoslovaško. V vagonu je bilo 81 bal jute iz Trsta. Ob izbruhu požara je pospešil strojevodja vožnjo in preprečil, da se ni ogenj razširil še na druge vozove. Na postaji Rače so goreči vagon odpeli in ga porinili na stranski tir. Naša železniška uprava utrpi poleg vagona še 60 tisoč Din škode za uničeno juto. Ogenj je nastal ali vsled iskre iz lokomotive, ali pa je padel cigaretni ogorek pri nakladanju jute med bale in se razvnel počali. Več previdnosii pri kožuhanju. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je upepelil ogenj v noči gospodarsiko poslopje posestnika Ivana Herga. S poslopjem vred je zgorela tudi krma in znaša škoda 80.000 Din, zavarovalnina samo 20 tisoč Din. Ogenj je iz-bruhnil na skednju, kjer so zvečer kožuhali fcoruzo in je padel najbrž kak neprevidno odvrženi cigaretni ogorek med lupine, ki »o &e pozneje vnele in je prišlo p-o neprevidnasti do tako znatne škode. Ogen. nničil dvoje poslopij. V Sobotah na Sladki gori je uničil ogenj dvoje poslopij v bližini rezervoarja, iz fcaterega je napeljan vodovod na Sladko goro in Polže. Težka nesreča posesinika. S krompirjom naloženi voz je šel dne 12. t. m. preko Vinka Dole.^a, posestnika v vasi Medvece pri Pragerskem. Omenjeni je gnal ikravo v sosedno vas. Med potjo je srečal s ikrompirjem naložen voz, ikatcrega se je krava ustrašila, zbezljala in gospodar je prišel pod voz. Težko poškodovanega so spravili v ptiij&ko bolnico. Smitna železniška nesreča. Pri Dev. Mariji v Polju pri Ljubljani se je zgodila dne 11. septembra železniška nesreča, iki je zahtevala smrtno žrtev v osebi delavca Ferdinanda Volk. Kljub zaprtim zatvornicam je hotel omenjeni prekoračiti v vsej naglici železniško progo. Pri teku preko tira ga j« zagrabila lokomotiva mariborskega potnišikega vlaka in ga je vrgla s tako silo ob nasip, da j« obležal pri priči mrtev. Avtomobilska nesreča. V vasi Hlebcs blizu Lesc na Bledu je zadel avtomobil g. Stanka Žirovnika na ravni cesti ob debel oreh. V avtomotoilu je bila gdč. Engel iz Zagreba in še en Nemec. Oba sta se vračala z Golnika na Bled. Gospodično je vrgel sunek iz vozila in je priletela na cesto. Pri padcu s« jo poškodovala na rokah in nogah in najbolj opasno pa j«, iker si je prebila lobanjo. Usodepolno tr^enje dveh avtomobilov. Med Vi-hniko in Logatcom sta trčila z vso silo skupaj avtomobil Ijublj. mesarja Jarca in italijanskega trgovca Russo Le.ti«ra, !ki se je vračal s svojo ženo ter dvema otrokoma iz letovišča v Avstriji v domovino. Pri trčenju je bil Jarc lažje poškodovan, težkopa italijanski trgovec ter njegova žena, le otroka &ta ostala nepoškodovana, Novo izdajo bankovcev po 100 D pripravlja naša Narodna banka. Določene &o že osebnosti, iki bodo dale podpiis na te nove bankovce. Razne novlce. Jesenske konjske dirke na Cvenu pri Ljatomern se vršijo v nedeljo dne 23. septembra t. 1., ob 14. uri popoldne. Vsi ljubitelji lapih muropoljskih konj in konjskega športa dne 23. septembra na Mursko polje. O nadlogi divjih prašičev po Gorjancih se pritožujejo kmetje, ker jim ta nadloga v bolj hribovitih legah uničuje koruzo in sploh vse, kar j« na jesen na polju. Židje v Jugoslaviji. Po zadnji statistiki živi v Jugoslaviji 68.485 židov. Od teh je 34.500 moških in 33.900 žensk. Največ židov živi v Beogradu, ikjer jih je 9500, in v Zagrebu, ikjer jih je 8300. V Varaždinu jih je 1400. V Sloveniji jih je okrog 400, od teh največ v Slovenski Krajini in v Mariboru, kjer jih je okrog 100. Večina vseh židov je zaposlena v trgovini, namreč 9000. Koncem leta 1933 je bilo na univerzah vpisanih okoli 700 židov, na gimnazijah pa okoli 3300, na ljudskih šolah pa še okrog 4000. Iz tega se vidi, da študira ogromna večina vseh židovskih študentov na visoki šoli. Visoko število židovskih dijakov ter visoko število židov v izobraženih poklicih dokazuje, da se godi židom v Jugoslaviji naravnost izborno. Saj gotovo ni nobenega okraja v Jugoslaviji, >ki bi imel pri 60.000 prebivalcev 9000 trgovcev in 700 visokošolcev. V Mariboru, ki ima v Sloveniji izmed večjih krajev največ židov, so imeli lcta 1460 že 11 hiš notrajnega mesta. Te so bile last osmerih židovskih posestnikov. Malo preje — krog leta 1410 — pa so tvorili židje v Mariboru 15—20% vsega prebivalstva in jih je bilo takrat v Mariboru okrog 1000. Svojo molilnico so iimeli v poslopju, kjer j: sedaj komanda mestne policije. Začetkom leta 1497 so bili vsi židje izgnani iz Štajer&ke in Koroške in s tem tudi iz Maribora. Leta 1870 pa je bilo v Mariboru spet že 200 židov in leta 1931 že 80, danes pa jih je okrog 100 in igrajo v gospodarstvu veliko vlogo ikot lastniki velikih trgovskih in industrijskih podjetij. Pojasnilo. V številki od 5. septembra smo objavili novico iz ptujske okolice, da so napadie iebele kure ter psa in »boje tako opikale, da je poginil pes in kure. Pri nas se je oglasil F. Kancler, čebelar iz Brega pri Ptuju, in nam pojasnil, da napada na Hertiševe čebele, psa in kokoši nikakor niso zakrivile njegove čebele, ki so bile in so predaleč proč od prizadetega čebelnjaka. Stavite loterijo in — zadenete. Kolika radost! In če ne zadenete, kar se največkrat /,g_di? Kaj potem? Razočaranje in jeza. Pri- hranite si raje srd in ne .igrajte se s srefo' Tudi pri perJu ne. Preizkušeno Zlatorooov. milo Vas nikdar ne bo razočaralo. Pri njem je treba, da ostanete. Zlatorogovo milo j'.' vsesplošno priljubljeno radi svoje velika tistilne moči in radi svoje i'zdatnoi.ti. Resaica je, kar trdi ljudski glas: »Le Zlatorog mllo da b&lc perilo!« Priporočamo ga tudi mi! Jesen je tu »n z njo hladni dnevi. Pr&skrbite si .prav&časno toplo pletenino, ali pa si preskrbite volno, da si sami izdelate najpotr&bnejše. Po nizikih cenah dabite vse vrste pleteniin in volne v Trg»vske>m domu Stermeicki v Celju. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« greačice, ee ga popijete vsak dan zjutraj na teSče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Čitanka za prvi razied. Dosedaj vpeljana Widrova čitanka za prvi razred je pošla. Na razpaiago je še Majcenova »Prva čitanka«. Priporočamo vsem šolakim vodstvom, da naročijo to knjigo, katere cena .e samo 5 Din. — Tiskarn* sv. Cirila v Mariboru. Stvarnl ponk v prvem razredu. Strokovnjaška knjiga, ki jo potrebuje vsak učitelj, kateri uči v prvem razredu, je ie nekaj izvodov na razpolago. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirlla v Mariboru. Križ na Donački gori. V spomin lOOOletnice odrešenja naj stoji križ na Donački gori. Kupujte razglednice tega spomenika in knjižico: »Ob solnčnem vzhodu«, ki jo je spisal dr. Merhar. Razglednice so po 1 Din, knjižice po 5 Din. Čisti dobiček gre za spomenik. Naročšla sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Nova knjdga za dnhovnike »n voditelje Marijinih drnžb. Srečko Gregorec, Per Mariara da Jesum. Din 45. Knjiga obsega do 60 govorov o Marijini družbi in za Marijino družbo. Govori so v cetoti nakazani, da ni traba ničesar drugega, kaki samo to v roke vzeti. Gospode duhovnike vabimo, da si knjigo čim pr-js naročijo pot-om Tiskarne sv. Cirila,. v Mariboru. Obžalovanja -vredni slučaji. Še ne povsem pojasnjen amor. Zadnjič smo poročali, da je umrl v Budini pri Ptuju vpokojeni ravnatelj ptujske mestne hranilnice, g. Ivan Kasper. Rajni je stanoval v vili, v kateri je bil izvršen dne 14. septembra ob 2. uri po polnoči vse obsadbe vreden zlo-čin umora. Po smrti g. ravnatelja je prebivala v vili 261etna služkinja Terezija Kostanjevec. Omenjena &e j« podala v četrtek dne 13. ^eptembra zvečer na kožuhanje k sosedu Megliču. Pozno v noči sta spremila Terezijo domov v vilo njena brata 281etni Anton in 31letni Franc Kostanjevec v družbi drugih fantov. Brata sta šla s sestro v vilo, v ikateri &o zažarele ikrog pol ene čez polnoč električne luči in so svetilc do pol dveh. Naenkrat je odjeknil iz vile strel in temu je sledil obupeti krik. Kmalu zatem so se oglasili na cesti iklici: »Roparji, roparji!« Krojaški mojster Rajh je odbrzel po orožni ke, ki so bili koj na mestu in so naš.i Terezijo Kostanjevec v mlaki krvi iei v zadnjih izdihljajih. Sodno raztelesc nje je ugotovilo, da je bila služkinja ustreljena od zadaj. Krogla je šla sko zi pleča, udarjla v leva pljuča in jil raztrgala. -Orožniki so zaprli oba bra t.1 us-tro].'Pi?p. lr.; trrfi'1, da jo držal An- ton pokojnega ravnatelja nabiti samoikres v rokah. Orožje se je sprožilo in zadelo smrtno sestro. Zadevo bo že pojasnila preiskava. Pokojni Kaaper je bil znan fcot premožen. Obešenega so iiašli dne 16. septembra na stanovanju v Melju v Mariboru 231etnega učiteljiščnega abiturijenta Franca Rosner. Kradel ped krinko potnika. Mariborsko sodišče je imelo dne 11. septembra opravka s 301etnim brezposelnim monterjem Jožefom Gril . iz Hamborna v Nemčiji. Gril je živel nekaj časa s svojo družino v Mariboru in je nastopal kot potnife. Po hišah po mestu j-e ponujal v naikup razne predmete in pri tem poslu se je ogledoval po stanovanjih, ki bi bila prikladna za vlome. Z Grilom je romalo iz raznih stanovanj vse, kar je bilo koliekaj vredno. Gril ima že vse polno tatvin na vesti iz Avstrije in je bil posebno na aelu okrog Gradca. V Mariboru »o ga obsodili na 3 leta ječe. Obsodba radi uboja sesire. Lani 29. decembra je ubila v Dragučovi blizu Sv. Marjete ob Pesnici 591etna posestnica Terezija Pristovniik svojo gluhonemo sestro Antonijo. Popolnih doka_ov za krivdo obdolženke ni bilo in ra- di tega }e bila obsojena od maribors-kegu, sodišča dne 14. septernbra na 1 leto zapora. Mlad človek pod vlak. V bližini postaje Radohova vas na Dolenj_jkem je naletel progovni nadzornik med tračnicami na moško truplo brez glave, ki je bila odrezana. od lokomotive. Orožniki so pri prverh pogledu ugotovili, da je neznancc, ki je star nad 25 let, samomorilec. Nesrečneža ni poznal niikdo v bližnji ¦okolici. Mladi moški je bil lepo oblečen in je imel na nogah črnolaikaste čevlje. Z noži so obdelali neznanci pri nočnom napadu 24_etnega hlapca Antona Perneka iz Janeževcev pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Težko ranjen&ga so apravili v bolnico v Ptuj. Dva vlomilca pobegnila iz jetnišnice. V precej temni ter viharni noči sta pobegnila iz jetnišnice ljubljianskega sodišča vlomilca: Anton Anžur, star 39 let, doma iz Gaberja pri Litiji, in Jožei Centa, star 27 let, rodom iz Želimlja. Prvi bi bil dajal odgovor te dni radi vlomov v okolici Liitije, drugi je že bil obsojen na 3 in pol leta robij.e. radi vloma v trafiko v Ljubljani. V celici, iz katere sta pobegnila, je bilo še 6 drugih. Z žagico sta prepilila omrežje, ga upognila in ko so drugi sojetniki spali, sta se spusitila po razrezani rjuhi iz I. nadstropjia na dvorišce, od tam sta skočila na leseno streho in na cesto. Pobeg jima je uspel, iker sta še bila oba v civilni oibleki. Kmalu po pobegu že obeh veokrat predkaznovanih je bil iz- vršen posikus vloma v slkladišče tovar* narja Mergenthalerja v Mostah. Begun? ca bi se rada dokopala s pomočjo vlomov do sredsterv za pobeg v Avstrijo nekj-e na Gorenjs'kem. Za obema je izH dana tiralica. Tihotapka, vlomilka in celo roparical Pred sodniiiki v Ljubljani sta dajala 11. septembra odigovor 341etna s>e|mari_a m tihotapika s sahariinom Francka Slu^ ga in njen pomagiač 3(M"etni Ferd4«acid Plavša. Letos dne 8. februarjia je^drfa Slugo'va v Log,u pri ip<T^s^'iliu VMina^ rju. Odnesla mu je poleg drutgih%red^ metov hrainilno kngipoo z vlotgo^34*00 Din. Februarja letos*jj^na^ovioS_la*piQ-' magača Ferdihianda|ljlav«a_na jžvrši^ tev roiparskega napada na Marijo Brvar, ikateri je popre^ prodala 5 fcg sa^ harina. Roparsiki napad.'Sita,iiavedla^ob,a omenjena letos dne 28. feb-ruanja v gož^ du na cesti, iz Podzida.ipjro.i Št. Gotar,du v Črnem grabnu. PiVavša je natp|ndel Brvarjevo, iki je ihiela v ikošu 5jkg od Slugove ikupljeinega"&aih^ri_ia. ŽerisJko. je sunil v oboestni japek.in ijo je.še'udaril s palico preko glave.ter )i odvzel sa-. harin. Francka Shiga/je ifc&eftarila n% okrog po s©jmih, tiJi<>teupi_a sabafin in je Lradla, kjer ; le mogla. Ljubljansko sodišče je obsodilo. Slugovo na dve leti ječe, njenega pomagača na eno leto. Klobnk jih je izdal. Franc Miklavčič, posestnik v Mišjem dolu pad Primskoviin na Dolenjskem, je prodal na sejmu v Šmartnem pri Litiji vole za 5000 Din. Možakar se je odpravil že pozno proti domu. Med potjo so se mu pridružili 3 tnoški. Četvorica je .krenila v dve 'krčmi. Ceho je plačeval srečni sejmar Miklavčič. V zadnji gostilni so opazili neznanci, da ima Miklavčič v listnici jurje in »o se odpravili na videz proti domu, predno je ostavil Miklavčič ikrčmo. Slednjič jo je mahnil tudi sejmar proti domu skozi gozd. V šumi med Temenico in Pustim Javorjem so planili nad njega trije moški in so ga začeli neusmiljeno obdelavati z roparskim namenom. Ko je slednjie napadeni uvidel, da bi mu znalo iti za življenje, je ponudil tolovajem denar in so se razgubili. Miklavčič je pobral na tleh klobuk in se zavlekel do doma, fcjer je opazil, da je prinesel od napada povsem tuje pokrivalo. Po tem .tujern klobuku so pričeli orožniki pogon za roparji, jih kmalu odkrili in oddali v zapore v Višnji gori. Pri enem cd napadalcev so naleteli na Miklavčičev klobuk. Če bi ne bilo došlo pri napadu do neprostovoljne zamenjavc klobukov, bi ne bila izsleditev tako nagla. Vlom v občinsko blagajno in v krčmo. Na Vrhniki pri Ljubljani je bil izvršen v no-či na 11. september vlom v železno občinsko blagajno in je odnesel vlomilec 800 Din. V isti noči, od istih je bilo vlomljeno v istem kraju v krčmo pri »Lovcu«. Vlomilci so se dobro najedli, napili, odnesli nekaj cigaret in dve Ikolesi, __. .__^^f¦ "*^""k^"*^^ Naš škof dr. Ivan Tomažič je bil duša nad vse veličastnega evharističnega kongresa v Mariboru od 7. do 8. sep- tembra 1934. 1 Procesija z Najsvetejšim na evharističnem kongresu v Mariboru. Mariborska stolna cerkev, pred kat&ro so se posvetili Lavantinci presv. SrcuV Pogled na Maribor, kjer se je višil evharisUčni kongres Skupina kolesarjev v pruce.iji na ma riborskem evhajristidnem konnresa.