250. Številka. Trst, v sredo 14. < lecem l>ra Tečaj XXIII. JL H, ,,Edinost" izhaja dvakrat na dan. raaun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj. Naročnina znaSa : Obe tedanji na leto . . , gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 19*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Trotu zjut-ranje Številke po 3 nvČ. večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeljake z jutranje Številke po 3 iivč. Izven Trota po 1 nvč. več. DINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nvČ. V edinosti je moč! Oglati ne računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popnatom. Pok lan 8, oamrtnice in javne zahvale, domači ogltwi itd. se računajo po pogodbi. --I Vai dopisi naj ne poli tj aj o urednici vil. Nefrankovani dopmi se ne »prejemajo. Kokopiii se ne vračajo. _'_ Naročnino, reklamacije in oglane sprejema upruvnHtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tlskurnu se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. ITpravnlfilvo, od-pruvnlštvo in sprejemanje inserutov v ulici Molin piccolo Stv. 3, 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". gggg——■ ------------------------------ Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dlllinj lil. (Zbornica poslancev.) Tekom razprave o uravnavi plač državnim uslužbencem je poslanec Wolf (»stro napadal vlado in vprašal predsednika, ako hoče varovati parlamentarična prava napram vladi, ki baje zopet hoče početi vladati s § 14 in tako proti volji parlamenta in naroda dognati proračunski in nagodbeni provizorij. Predsednik je poklical NVolfa na red in je rekel, da je del on proračun iti nagodbeni provizorij na dnevni red in ako bi zbornica hotela storiti svojo dolžnost, bilo bi prav lahko mogoče rešiti predloge parlamentarnim potom. Ako pa se ne zgodi to, tedaj je zbornica ista, ki izziva vlado, da se posluži § 14. Predsednik je nasvetoval, naj bode prihodnja seja danes zvečer z dnevnim redom : Lokalne železnice. Poslanec S o h o n e r e r je temu predlogu prigovarjal, ker se ne strinja z opravilnim redom in je govoril o jezikovnih na-redbah. Konečno je predlagal, naj se prihodnja seja določi za jutri ob 10. uri. Poslanec Gross je izjavil, da se z večerno sejo ne zagreši ničesar, ker gre za predlogo, na katerih je ležeče vladi. Na to je bil predlog predsednikov sprejet z vsemi glasovi, izključno glasov Sehonererjancev in nekaterih členov nemške ljudske stranke in seja se je zaključila. Poslane« Lenassi je interpeliral radi izzivanja italijanskega prebivalstva v Gorici od strani Sloveneev. Poslanec grof Alfred Coronini je interpeliral radi sklepa trgovinske komore, tičočega se subvencije parnega tramwaya, ki se namerava zgraditi iz Gorice v Oglej. Poslanec dr. Kramar in tovariši so inter-pclirali trgovinskega ministra radi varstvene carine na železo. Dnnaj 13. (Večerna seja). Poslanci Seho-nerer in tovariši so predlagali, naj se ministerski predsednik grof Thuti, bivši minister dr. Baern-reitlier, sedanji trgovinski minister baron Dipauli in sedanji justični minister pl. Kuber postavijo na zatožno klop, radi nekih naredeb za poštne urade. Zbornica je razpravljala o zakonih za lokalne železnico. Predloga obsoza 25 lokalnih železnic z ukupno dolžino H25 kilometrov. Za te železnice bi znašali izdatki 51*4 milijonov gld. Železniški minister pl. \Vittek je izjavil med drugim, da se je z ozirom na socijalnopolitično o9krb izdatno poskrbelo za varstvo delavcev. Minister je zagotovljal, da si je miuisterstvo nadelo dolžnost, skrbeti, da se ugodi posameznim skupinam interesentov in bode kolikor mogoče realizovalo različne načrte, toda pred vsem je treba, da se rešijo zrelejši načrti. Minister prosi torej, naj se sprejme predloga. Potem, ko je govorilo še več govornikov, je bila seja zaključena ob 10. in pol uri zvečer. Prihodnja seja bode jutri ob 7. uri zvečer. Sredec 13, Naučni minister Vazov jo podal svojo ostavko. Madrid 13. Zagotovlja se, da ministerski predsednik Sagasta razpusti komoro pred ratifikacijo mirovne pogodbe. Sodite! (Izv. dopis). (Zvržetek.) To bi bilo torej poročilo o tisti glasoviti seji deželnega zbora istrskega od dne 17. januvarja 1896. Menimo, da dogodki iz te seje govore v lapidarnom zlogu. Poročilo o tej seji je naj klasične j i dokument v pravdi o učiteljskem vprašanju v Istri. In prav z ozirom na važnost tega dokumenta hočemo podati kratko rekapitulacijo glavnih momentov. A) Faktični zaključki iz seje: 1.) Za zboljšanje učiteljem so govorili poslanci : Mandid, Kompare, Spinčic iz slovenske manjšine — iz italijanske večine pa jedini dr. Vcnier. 2. Mandid je stavil formalni predlog, da so takoj prične se zboljšanjem! 3.) Predsednik dež. zbora ni hotel dati niti na glasovanje taga predloga, kar je bilo jednostavno nasilstvo! 4.) I)a se manjšina reši se svojim načelom z a zboljšanje, se je pridružila predlogu Venie-rovemu. 5. Proti so govorili Gambini (in kako!), Co-stantini in Rizzi se šolsko komisijo (sestoječo iz H členov). (i.) Vcnier je odstopil »d prvotnega predloga svojega. 7.) Slov. poslanci s o. bil i za učitelje in so storili vse, kar je bilo mogoče palamen-tarnim potom, B) Parlamentarne pomisli: Manjšina sama za se bi ne bila prodrla s predlogom Mandidevim, ker bi večina ne bila glasovala zanj v takih razmerah, kakor je faktično z manjšino v dež. zboru. Vsled tega se je manjšina pridružila Venierovemu predlogu, ki je dajal odboru le eno leto odloga za zboljšanje. I)r. Venier (najbolj spoštovanja vredna oseba v italijanski \e-čini) je morda resno mislil se svojim predlogom. Manjšina in Venier z 7 tovariši dali bi bili Iti glasov. Tako bi bil V e n i e r o v predlog takrat prodrl, a zdaj bi bilo že pomagano u či te lj e m. Vse to pa so protigovorniki, na čelu jim Gambini, po d r 1 i z insinuvacijo, da so vtem vprašanju nekateri italijanski poslanci koali rani z slovensko manjšino. Take insinuvacije pa ne bi na italijanski strani prenesel nihče; vsled tega je Venier umakni svoj predlog. Dr. Gambini je še dalje strašil se šol. taksami (katere je leto pozneje vroče branil) in je konečno — triumfiral, pokopavši učiteljske zahteve ! Iz Costantinijevega govora je razvidno to le: pomagajte, ako hočete, učiteljem po mestih (t. j. italijanskim)* onim na deželi (t. j. slovanskim) nikdar! Dr. Rizzi je lepo zvito spojil obeh teh predgovornikov misli in jo formuliral zadnji predlog in zaslužil opazko, ki mu jo je zalučal Laginja. (Lisjak !). Vsa buka, vse kričanje iti zgoraj opisani prizori pa so bili prirejeni v to svrho, da se podžge odij v jVenieru in njegovih pristaših proti slov. poslancem, in da se pač kompaktno glasuje proti namenu njihovemu. — Sicut erat in principio! C) Dodatek o »Dixi-jut. Kdor kolikor toliko pozna razmere istrske, ni trebal Bog zna hake diplomatiske bistrosti za spoznanje, da je Dixi-jov napad na slovenske po-^'tfftttiiifffr'0 došel iz okraja Volosko-podgrad-ske£S*PK"kolnost je vele važen činitelj ! Kdo ne ve, kaj sta vse poskušala vlada in dež. odbor, čegar duša je Gambini, da bi uničila oni okraj, toli važen za slovansko stvar Istre! Dobra 4 leta je že, kar delajeta na to z vsemi sredstvi - po načelu »osar tutto«. Na čelu temu podiranju je znani dr. Krstid v imenu gospodov iz Trsta in Poreča. Vse, kaljo od naroda odklonjenih oseb, je ž njim! A ravno to je naša sreča ! Narod pozna kvalifikacijo —nočemo rabiti huje besede — te družbe in to je vzrok, da Krstidevo peklensko delo ne napreduje, kar jezi in žali njegove gospode. »Dixi« je v istein okraju čez dve leti, Če ne že tri. P r i šel je tjepo želji Gambinija; to znam o a b s o 1 u t n o, p o z i t i v n o. Ze do sedaj ni bil priljubljen nikjer, nihče mu ni mogel prav zaupati! Zdaj seje razkril — da ni nas! Čujte! »Učiteljsko društvo za koperski okraj« je zborovalo v Dekanih, Boljunou in v Dolini radi zboljšanja razmer in skoro vsako leto je ta točka na dnevnem redu. Vsaki krat je bil navzoč dež. p osi. g. Kom pare, ki je dajal nasvete, ter je v imenu slov. dež. poslancev obljubil vso pomoč. Da, celo točke o gori razpravljanj prošnji je formuliral nekoliko in storil posredovalnih korakov na strani italijanskega učiteljstva. Na vseh teb zborovanjih je bil navzoč tudi »D ixi«. In ta mož napada sedaj naše poslance — on, »cucek« naši h naj h u j š i h narodnih 11 a s p ro t n i k o v! Pomilujemo one slovensko liste, ki so se dali tako zlobno mistificirati!! Slovenske učitelje prosimo sedaj: Roko na srce! Pročitajte ta spis trezno in pazno in sodite po — dejstvih! Uverjen sem, da Vas zalije rudečica nevolje, ko se uverite, kako so je vaša poštena stvar zlorabljala za tako krivico in za tako namene! Uverjeni bodite, da lirvatski-slovenski poslanci — vzlie vneboupi-joči krivici, ki so jo morali pretrpeti — ostanejo tudi v hodoče vaši iskreni prijatelji, kakoršni so bili vsikdar in vselej. Dixi-ju & compagni kličem iz dna duše: Le proč iz Istre, kamor koli, makar — v Ljubljano! Zadnja beseda velja slovenski javnosti: razsodni ^ sodite! »T l» d i - u č i te l j«. „Slovanski pregled". Poroča 1). L. Selski. (Zvršetck.) Varšavski dopisnik omenja tudi, kako napreduje skrb za izobrazbo naroda s tem, da se pridno izdajajo cone knjižnice za ljudstvo. Dopis iz Vilne javlja, da so odkrili v Vilni, glavnem mestu Litvanskega (Litvansko je rodilo Miokic\viczu) dne 20. listopada spomenik generalu Muravjevu! A kaj je to kaj tako hudega ? vprašate. Kdo je bil Muravjcv ? V dobi, ko se nekaj govori o koncesijah Poljakom, ko stopa ruski car pred Evropo s palmovo vejo miru v roki, v dobi, ko se praznovanje stoletnice velikega Mickiewicza na vse mogoče načine potlačuje, v tej dobi postavljati v glavnem mostu Litvauskega, v čisto pulski Vilni spomenik Mu-ravjevu — to je veliko izzivanje Poljakov ! Muravjev je l>il aamogilnik, trinog prve vrste. Rusi Kami so ga imenovali »rahlja«, a tudi sam si jo dal najlone spričevalo nele s svojimi dejanji, ampak tudi z besedami. Rekel je: *.Iaz nišom izmed onih Muravjev, katere obešajo, ampak kateri obešajo!« Ako seštejemo vse obsojene na Litvanskero za vlade Muravjeva (18C>.'] -1805.), zadene jedno osebo tri dni. Obsojal je k smrti domače plemeni-taie, dijake, uradnike, duhovnike, meščane in kmete. Duhovnika Stan. Iszora je obsodil n. pr. na smrt, občini. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, katere se je udeležilo starešinstvo ter uradno osobje pol-noštevilno, bivši vojaki s spominskimi svetinjami, šolska ndadina in drugi občinarji. Cerkev je bila natlačena, kakor je navada le ob praznikih. Po eerkvenem opravilu se je sešlo starešinstvo v slavnostno sejo in jc sklenilo enoglasno izjavo neomajne zvestobe in udanosti Njegovemu Veličanstvu. Nadalje je dovolilo 100 gld. za »Šolski dom« v Gorici, 20 gld. za spomenik Njog. Veličanstvu v Ljubljani ter 10 gld. za Alojzijeviiče v Gorici. Po seji je trajalo veselje pozno v noč ter napit-nica se je vrstila za napitnieo, posebno še, ker ni vedel nikdo, kako so prav istočasno Goriški Slovenci morali poskriti svoje »ruske« zastave. Gospod urednik !, To so lepi pojavi; ali oprostite, še nekaj imam na srcu, kar bi tudi rad stresel, pa prosim, ne v — koš. Ze več let sem so se dogajale v tukajšnji občini (oddelek Voglarji) ter v sosednji občini Grgar (Podgozdom) razne manjše in veče tatvine. Vsa preiskovanja naših vrlih orožnikov niso mogla posvetiti v te skrivne prostore. Hvala Bogu, da se je sedanjemu gosp. stražmojstru Uraniču zadnji čas posrečilo vendar-le, iztakniti skrivališče ter vso gnjezdo teh srak oddati slavnemu sodišču v roke. Morila bodetno od zdaj naprej mirno spali, morda nam ta srečui in modri korak gosp. stražmojstra iztakne tudi (»nega lopova, ki je dne 1. januvarja t. 1. obstrelil tukajšnjega poštnega sela! Dal Rog! Vsakako pa zasluži g. stražmojster Uranič pohvalo, kakoršna ne bi smela izostati tudi od pristojne strani. Mi se mu zahvaljujemo iz srca ter smo mu zelo hvaležni za to. Pristojne oblasti pa prosimo, naj bi v tukajšnji občini ustanovile orožniško postajo, ker bi orožniki od tukaj lažje opravljali svojo službo, nego iz Čep ovana. Postaja v Čepovanu naj le ostane, tukaj pa naj se napravi še ena. P o d m r z o v s k i. Politični pregled. V Trstu, dne 14. decembra. Novi voditelj poštnega in brzojavnega ravnateljstva, gospod viši poštni svetnik M o r i c F e 1 i c e 11 i pl. Liebenfels, je nastopil svojo službo dne 10. t. m. in je ob tej priliki govoril znamenit govor do zbranega ravnateljstve-nega osobja. Kakor smo spregovorili odkrito besedo odhajajočemu ravnatelju, tako treba, da govorimo primerno besedo novemu voditelju tega važnega zavoda. Ume se ob sebi, da bodemo čakali dejanj, predno bodemo izrekali kako sodbo. Menimo pa, da nikakor ne prejudiciramo tej sodbi, ako beležimo tu, da prvi nastop novega moža ni napravil slabega utiša na nas. V prvo je pohvaliti, da je nemudoma odpravil tisto »prezidijalno kancelijo«, s katero se je bil obdal njegov prednik kakor kakim kitajskim zidom, da so občinstvo in uradniki skoro laglje prihajali na Dunaj do cesarja, nego pa do poštnega ravnatelja, oziroma šefa. V drugo nam nekako ugaja tudi gori omenjeni nagovor. Da je napravil ne vemo koliko poklonov svojemu predniku, to je stvar tradicije, ki se umeje sama ob sebi, in jej ni torej pripisovati nobene važnosti. Pa saj tudi mi nismo nikdar tajili, da ne bi bil ravnatelj Pokorny dober organizator in je bilo res hvalevredno njegovo delovanje v strogo poštno-tehniškem pogledu. Uvedel je res marsikaj praktičnega. Neizprosni protivniki pa smo bili duhu, ki je prevejal poštno upravo za časa poslovanja gospoda Pokornega! Ta duh je bil jednostranski, animozen do jedne narodnosti v deželi. V to ne treba ni kakih nadaljnjih dokazov, alco le prečitamo, kar sta pisala »Indipendente« in »Piccolo« temu gospodu v slovo. Seveda je tu dopuščeno vprašanje : da-li bi bil Pokorny tak, kakoršen je bil, daje imel drugačnih 1 j u d i j okoli sebe!! To je vprašanje, o katerem bi se moglo mnogo razmišljati. In ravno z ozirom na to vprašanje se nam vidijo par akcentov v nagovoru gospoda Fe-licettija jako |>omembnimi. Rekel je n. pr.: »Ne bi hotel zamuditi, gospodje moji, da vas spomnim na to, da sem sploh prisiljen — dokler nc zadobim zadostnega poznanja oseb in razmer —, da gle-<1 a m z vašimi o č m i. Pričakujem torej, da boste, zlasti v bližnji bodočnosti, imeli pred očmi svojo soodgovornost ter da mi boste dajali svoje informacije ono vestnostjo in lojalnostjo, kakoršno je pričakovati od gcntelmana in kakoršno zahtevam od uradnika!« Zakaj je novi funkcijonar tolikim povdarkom apeloval tako rekoč na poštenje onih, katerih svčta potrebuje ?! To povdarjanje je padlo v oči vsakomur, nikdo se ni mogel iznebiti domnevanja, da mož kaj sluti ali celo tudi ve, da v tem pogledu dosedaj ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti?! Ali meni gospod Felicetti, da je razlogov za bojazen, da bi ga mogle zavesti na krivo pot — nelojalne informacije? Kdo more vedeti to?! Ali mi vsaj smo prejeli takov utis, kakor da je novi voditelj poštne direkcije posebnim namenom spregovoril ono apostrofo do svojih najbližnjih podrejenih, ker se je nekoliko naučil iz skušenj — gospoda Pokornega!! Pa čemu bi dalje ugibali o tem, ko hočemo čakati dejanj bodočnosti! Dovolili bi si le par nujnih besed. Namenoma govorimo na tem mestu, ki je namenjen resnim politiškim vprašanjem. Mi želimo iskreno, da bi med nami in novim funkcijonarjem zavladalo razmerje, do kakorsnega ni moglo priti z njegovim prednikom. Kakor poznavalci razmer želimo, da bi bil gosp. Felicetti dober — politik!! Nikar naj se ne ustraši; niti sanja nam se ne, da bi poštni ravnatelj moral aktivno posezati v politiko. Nasprotno želimo. Tu v nas so posebne razmere in pojmi so tako skaljeni in strast je tako otrovala vse javno življenje, da se vsaka tudi najbolj nepolitična stvar razpleta v politiške boje. V tem pa tiči največa nevarnost za vsakega višega funkcijo-narjn na Primorskem!! Brezvesten je uradnik, ki ob takih razmerah posega v politične boje, ali v teh krajih je neraben viši uradnik, k i n e p o z n a teh bojev in vzrokov., ki jih vodijo. S politiko se ne sme baviti, ali studirati mora razmere, stranke in osebe, ako hoče, da on in njegov urad žnjim ne zaideta — v politiko! Zato treba, da spoznava, da gleda — svojimi očmi, ako hoče obvarovati svojo ladijo, da ne zaide na široko, viharno morje. Poznati mora politične stranke, da se more odtezati vplivu strank, a kažipotom mu bodi prizadevanje, da sleherni — brez ozira na narodnost in pol. stališče — dobiva v vsakem pogledu, česar sme zahtevati od državnega zavoda po zakonu in po pravu! Ne vidi se nam potrebno, da bi tu pisali rekriminaeije, ampak pravimo le, da za državnega funkcijonarja je ni usodneje stvari, nego so politične ovacije pred njegovim stanom! To je bil greh minolosti, katerega naj se izogiblje bodočnost! Želimo torej, da se novi voditelj ravnateljstva pošte in brzojava v Trsta temeljito seznani z razmerami v vsem razsežju tega ravnateljstva in da potem — brez animoznosti do kogar-si-bodi — uredi svoje poslovanje po svojem poštenem prepričanju, kakor zahtevati po zakonu zajamčena jednakost vseh in praktična potreba. Pa, še nekaj : zahteva naj take prosvetljene dobrohotnosti in objektivnosti tudi — od vseh podrejenih mu uradnikov! Državni sbor. V včerajšnji zbornici poslancev je bilo vse polno interpelacij in odgovorov na interpelacije. Posl. D z i e d u s z i c k i je predlagal, da se vsi predlogi, tičoči se preosnove tiskovnega zakona, brez prvega čitanja izroče tiskovnemu odseku. Predsednik je rekel, da ukrene tako. Ko se je pretrgala razprava o uravnavi plač državnim uslužbencem je posl. Wolf ostro napadal vlado in je vprašal predsednika, da-li hoče varovati pravice parlamenta proti samovlastnosti vlade, katera da hoče proti volji parlamenta in ljudstva zopet porabiti § 14. za rešenje proračunskega in nagodbenega proviznrija. Predsednik je odgovoril na kratko, da parlament sam sili vlado k temu. Schonerer seje vso srditostjo uprl predlogu predsednika, da hi bila zvečer seja. Napadal je tudi druge Nemce, očitaje jim mlačnost, češ, da store vse, kar hoče vlada. G r os s je branil Nemee pred temi očitanji. Predlog predsednikov se je vsprejel. Posl. Le nas si je interpeliral radi provoka-cij Slovencev v Gorici (No, mi smo jako radovedni na to interpelacijo.), posl. grof Alfred Co-ronini pa radi sklepa trgovinske zbornice v Goriei za subvencijo tram\vaya iz Gorice v Oglej. V večerni seji so predlagali Schonerer in tovariši, d se ministri Thun, Dipauli, Ruber in bivši minister Btirnreither stavijo pod obtožbo, ker so baje izdali okrožnico do poštnih uradov, da je zapleniti vabila na naročbo Schonererjanskega glasila »UnverfTilsehte deutsche VVorte«. Zbornica je nadaljevala razpravo zakona o lokalnih železnicah. Minister za železnice je povdarjal, da je poskrbljeno za varstvo delavcev. Kriza na Ogerikim Vprašanje pred-sedništva zbornice jc menda rešeno. Predsednikom postane minister za notranje stvari Perezel. Vladna stranka se nadeja, da opozicija ne bode obstruirala proti tej izvolitvi. Ministerstvo za notranje stvari bode vodil Banffy sam. Položenje je napeto isto tako, kakor je bilo pred avdencijo Banffy-a na Dunaju. Opozicijonalci so skoro še bolj razdraženi in obdolžujejo Banffy a, da je neresnično poročal cesarju. Opozieijonalni listi izražajo bojazen, da se pripravlja za Ogersko nevaren eksperiment. V đriavnem zboru Nemškem so govorili včeraj o — avstrijskih stvareh. Ali so čudni in predrzni. V isti hip, koje poslanec Bassermann — govorč o izganjanju tujih podanikov iz Avstrije — zatrjal, da Nemčija ne dovoljuje nikake cenzure njenih dejanj od strani inozemstva, se je mož utikal v notranje stvari Avstrije, menč, da ga navdajajo skrbjo dogodki v Avstriji. Tako torej : oni ne dovoljujejo drugim cenzure, ali to pa hočejo, da bi oni smeli cenzurirati druge. Pa je že res pomiževalno to, kake piavice si arogirajo ti naši ljubi zavezniki! Sedaj govore v Berolinu, sedaj v Rimu kakor da bi avstrijska vlada ne imela svojega sedeža na Dunaju ! Dobro je povedal Poljak Motty, da je narodni čut Nemcev degeneriral v fanatizem. Domače vesti. Iz uradniških krogov smo prejeli in objavljamo, prepuščajo vso odgovornost gg. dopisnikom : Slednjič so vendar uložili svoje prošnje za umirovljenje oni gospodje na tukajšuji dogani, ki služijo že davno črez 40 let. — Hvala Bogu! si misli gotovo oni mlajši naraščaj, ki že dolgo čaka na povišanje. Mesto vodje tukajšnje dogane še ni popol-njeno. Pričakuje se pa od dne do dne imenovanje na to važno mesto. Ako ne bode imenovan sedanji vicedirektor, kateri službuje tudi nad 40 let, torej odide tudi on, in bosti sprazneni dve mesti vice-direktorjev! Po takem bode nova vsa glava temu velikemu uradu, kar pa gotovo ne bode koristno ni za trgovino, ni za uradnike! To mora pripoznati vsakdo, ki se je kedaj brigal za ta zavod in za kupčijske razmere. Vice-derektor Kurz je blaga osoba, zlatega značaja, včasih tudi malo pedant (po na takem uradu ni drugače mogoče), prijazen z vsakim. V narodnem ozlru ne pozna r a z 1 i k e, in ni nikdar dopuščal prepirov med podrejenim mu obsebjem. Mož sedi na tem mestu že 18 let ter pozna razmere popolnoma, toliko kupčijske, kolikor tudi uradniške. — O delovanju njegovem pa se mora reči, da tako ambieijoznih uradnikov ima Avstrija malo. Vsaki drugi novo imenovani vodja — in ako bo še taka juridfčna kapaciteta — sedel bo na mestu vodje le kakor novinec, ter trebalo mu bode nekaj let za praktično izvežbo. Gospod Kurz bi bil popolnoma na svojem mestu, a v pomoč naj se mu imenujeta dva izvežbana, praktična, objektivno misleča in delevna strokovnjaka-viša kontrolorja; vice direktnrjemn pa moža, katera sta po svojih zaslužkih dosegla svoji menti, ne pa po viši protekciji, ker Trst potrebuje delavnih moči, ne pa tacih, ki imajo v viših krogih dobrih prijateljev — v glavi pa nič! Gonja proti hrvatskemu gimnazija ▼ Pazinu se nadaljuje vso silo. Sedaj se je oglasil tudi deželni odbor — tržaški in župan je poslal energičen protest, Spada-li Pazin v področje dež. odbora tržaškega ? Od tega glasu provincije tržaške se nadeja »Piccolo« posebnega utiša. Hujskanja se imajo torej pričeti po receptu »Pioeolo vem« in vrsto odpre — glasoviti Piran ! Tam bo v nedeljo velik shod. »Piccolo« nadaljuje danes svoje hujskanje na uprav nesramen način. To je očitno hujskanje na izgrede. To bi nas potipal g. državni pravdnik, ako bi mi hoteli hujskati svoje ljudstvo na tak način!! Pričakovati je torej zapet hrupnih dogodkov. Na vseh tistih je vprašanje sedaj, kako se bode vedla vlada?! Mi smo že rekli, da se nam zdi skoro nemogoče, da bi vlada ponovila greli, ki ga je storila enkrat v neiimljivi neodločnosti svoji. Dunajski poročevalec »Slov. Naroda« zatrja, da je pooblaščen od n a j a v t o ri ta t i v ne j še strani naznaniti, da se vlada ne uda!! To je tudi res najverjetnejše, ali ne pozabimo, da smo v Avstriji — kjer se jako rade dogajajo tudi neverjetne stvari. Vsakako jc našim poslancem dolžnost, da kakor vojak neprestano stoje na straži. Protest županov na Goriškem. Slovenski županje Goriške so odposlali vladi energičen protest zoper postopanje goriških oblasti z slovenskim prebivalstvom, sosebno pa povodom cesarjevega jubileja. Protest zahteva zadoščenja za žaljenje, ki se je dogodilo Slovencem. Tako je prav! Županje so prvi zastopniki naroda, iz njih usta govori užaljeni narod naš! Vrli župani goriške okolice so pokazali na pravo pot, njim naj slede tudi drugi, da se ves narod združi v slovesen protest proti razmeram, kakoršnih ne prenaša mirno noben narod, ako ima le mrvico zmisla za svojo — Čast! „Mattllio" je prenehal. Danes ga nismo dobili več. Odstop, to je bil menda edini čin tega lista, katerega moremo pohvaliti. Tisti »konservativni« krogi, v katerih imenu je hotel govoriti »Mattino«, so se itak že davno potopili v progresov-skih nazorih in morejo po takem mirnim srcem prepuščati tudi svoje novinarsko zastopstvo — »Pic-colu« in »Indipcndentu«. Za stranko, katere ni, je lastno glasilo zgolj potrata. Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku priredi dne 5. februvarja svojo predpustno veselico z glediščno igro, petjem in plesom. Toliko na-znanje drugim narodnim društvom. Čast komur čast! Pišejo nam: Te dni sem imel priliko govoriti z nekaterimi členi pevskega društva »Kolo«. Vprašal sem iste, kako da so imeli toliko srčnosti, da so najeli za svoj koncert največe gledališče tržaško?! Pa še pod trdim pogojem, da ne smejo rabiti glavnega sredstva za reklamo: plakatov! V odgovor se mi je povedalo, da je društvo — oziroma društveniee, društveniki in prijatelji istega — razdelilo že 7000 vabit ter da računajo za gotovo, da bode gledališče polno. Povedalo se mi jc tudi, da so se prijavile: »Ljubljana« z 8 členi, »Slava« in »Adrija« v polnem številu, ostala pevska društva pa po mnogoštevilnih deputacijah! Iz Istre pride več poznanih rodoljubov. Gorica in Solkan bosta tudi častno zastopana ! Z eno besedo, ta koncert da bode prava manifestacija slovenske ckzistenoe in življenja slovenskega življa na teh tleh. Kaže torej, da se zares popolnoma posreči I ta veliki koncert. Ker bode na vhodu v gledališče gotovo gneča, opozarjam naše slavno meščanstvo, naj si že med tednom preskrbi lože in sedeže. Nekdo. Za „Božićnico" so nadalje darovali: g.a Franja Macrfk 10 K, gd. E. Horak 10 K, gč. Marija Dolinar, gč. Helena Legat, gč. Regina Ba-lanč po 2 K, gd. Košmerlj 3 K, gč. Ant. Pakiž 1 K, mons. Fabris 20 K, gosp. Jovo Kovačevič 20 K. Popolni i u n i n mrk bode v noči od 27. do 28. t. m. Mrk bode videti v Aziji, Evropi, Afriki in v indijskem in atlantskem oceanu. »Naša straža«f Daljni členi: Fran Os\vald, kapelan, Idrija, 1 K, Frane Pokorn, župnik, Bes-niea, 2 K, Josip LavriČ, župnik, Logatec, 2 K, Miha Bulovee, semen, podvodja, Ljubljana. f> K, Mariborski bogoslovci : Cebašek Jakob, KrmmarŠiČ Vekoslav, Krener Rudolf, Malajner Drugotni, Markovšek Ivo, Požar Alfonz, Skerbs Roman, Stegenšek Avguštin, Tomažič Ivan, Vogrinee Ivan, Zičkar Marko, GašpariČ Jakob, Koriper Anton, Iiorenčič Vinko, Planine Franjo, Bosina Ivan, (m-ričan Ivan, Jager Avguštin, Koriper Ivan, Kosi Jakob, Lenart Martin, Novak Anton, Potrč Vekoslav, Pučnik Anton, Ran ter Jakob, Slavič Matija, Spindler Franjo, Stuhee Franjo, Vračko Evald, Zaje Ivo, Florjančič Josip, Strgar Anton, Ašič Maks, Gala Ljudevit, Gorjup Peter, lic Iv., Jelšnik Ivan, Koriper Rudolf, Goričar Marko, Lon-čarič Josip, Lovree Andrej, Potočnik Vekoslav, Preglej Zmagoslav, Pue Dominik, Skamlee Ognje-slav, Skvarč Josip, Šlebingcr Ivan, Vrabce Maks. Zakošek Ivan, Kolar Ivan, vsak po 1 K (skupaj 50 K), slovensko omizje v Brunnerjevi gostilni v Beljaku, 4 K, iz Zagorja ob Savi: Martin Sker-jane, kapelan 2 K, gospodičina Fani 1 K, gospo-dičina G. S—a l K, gospa Marija Medvedova 2 K, Adamič Milan, učitelj 1 K, Alojzij Tomažič, poštni odpravitelj 1 K, Vojteh Ilvbašek, kapelan 1 K, Gross Jakob, župnik 1 K, H. Badjura, krojaški mojster 1 K, Jakob Hrastelj, posestnik 1 K, Jan. Petek, posestnik, 1 K, Pavel VVeinberger, posestnik 2 K, Andrej Mauer, posestnik 2 K, A. Eiben-steiner, posestnik 2 K, Martin Pole, gostilničar 2 K, Valentin Zabovnik, nadzornik v cinkarni 2 K, I. Korbar, gostilničar 1 K, Jos. Modic, c. kr. poštar 1 K, Iv. Miiller, trgovec 2 K, Božidar Šeber, živinozdravnik 1 K, Dragotin Hribar, lastnik tiskarne, Celje, 8 K, Ivan Kregar, pasar, Ljubljana, 1 K. Dalje so pristopila in plačala tidnino sledeča društva: hranilnica in posojilnica Selce, 10 K, po-sojiln. Polhov Gradec, 10 K, posojiln. Črni Vrh, 10 K, posojiln. Gorje 10 K., kmetijska zadruga Gorje 10 K, katol. tiskovno društvo Ljubljana, 10 K, istrska posojilnica Pulj, 10 K, istrska vin. zadruga Pulj, 10 K, posojilnica Kranjska Gora 20 K, buzetsko društvo za štednju i zajmove 10 K. (Pride še.) Jnbtlejskl darovi za družbo sv. Cirila ln Metoda. Poslali so: Vodstvo moške in vodstvo ženske podružnice v Št. Juriju ob juž. žel. po 43 gld. — Podružnica v Ljutomeru iz nabiralnika pri g. Šeršenu 5 gld. - • Podružnica v Žužemberku po g. Ivanu Pehaniju 40 gld. 44 nč. — Iz nabi-raluika v PetriČevem hotelu kot dobiček od biljarda po g. J. Kamnikarju iz Radeč pri Zid. mostu 5 gld. — Vesela družba pri Pintarju v Kandiji 3 gld. 50 nč. in č. g. prof. dr. Jos. Marinko v Novem Mestu 5 gld. — G. Wisjan iz Trsta 14 gld. 20 nč. — Č. g. J. Stabue, kap. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, iz nabiralnika v gostilni g. Pernata 5 gl. —G. prof. Anton Štritof v Kranju nabral 20 gld. — C. g. Jos. Gradič, župnik v Bermu pri Paznu, daroval 5 gld. — Č. g. Matej Preželj, župnik v Mavčičah, 5 gld. — Gdč. Adela Pfeifer, poštna upraviteljica na Viniei, nabrala v veseli družbi 3 gld. 70 nč. — Mohorjani v Ratečah na Gorenjskem po č. g. župniku Lavtižarju 2 gld. — Planinski Čitalničarji po g. Al. Gratnerju 13 gld. 6o nč. — Ob prvem predavanju preč. g. prvo-mestnika Tomo Zupana o družbi sv. Cirila in Metoda dne 4. dec. se je nabralo v »Slovenski krščansko-soeijalni zvezi« v Ljubljani 7 gld. 95 nč. — C. g. župnik Mart. Mcško 2 gl., č. g. kapelan Ivan Zadravec 1 gl. in si. »Bralno društvo Kapelsko« 2 gl. — C. g. lconz. svetnik dr. Jos. Doleneo za Miklavža 10 gld. — 0. g. Avguštin Skočir, kurat v dež, bolnici v Gradcu, doneske za 4 mesece (sept. okt. nov. dec,) 20 gl. — Žužem-berška podružnica po č. g. kapelanu Henriku Povšctu 20 gld. Bog plačaj vsem dobrotnikom in vzbudi potrebni družbi se mnogo podpornikov v tekočem letu. Blagajn i štvo družbe sv. Cirila in Metoda v L j u b Ij a n i. Opozarjamo naše čitatelje, da bode žrebanje XXXII. državne dobrotvorne loterije že dne 15. decembra t. 1. Srečke po 2 gld. za to loterijo, na katerih izredno ugodne dobitne šanse — glavni dobitek: 200.000 kron v gotovem — smo že opozorili v jedni prejšnjih številk tega lista, je dobiti, kolikor jih je še na prodaj, v vseh tabakarnah, loterijskih kolekturah, menjalnicah itd. Koledar. Dane* v sredo 14. decembra: Spiridijon, ikof, Jutri v četrtek 15. decembra: Jamej, ik.; Krintina. dev. Šolnini: Lunin: Izhod ob 8. uri K min. Izhod oh '.t. uri 10 min. Zahod „ . 44 „ Zahod „ 4. „ 4!» „ Ta je 51. teden. Dane« je .147. dan teg.» leta, imamo torej 4e 18 dni. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Kovlllj 14. Danes se je pričela pred porotniki razpravo proti glasovitomu Martinolichu, ki je obtožen, da je poneveril na tisočo poverjenega m u denarja. Obtoženca brani dr. Forlani, civilno stranko pa zastopa dr. Laginja. Branitelj je zahteval, da bi se različni italijanski prvaki zaslišali kakor priče o m oralni vrlini obtoženca in o njegovi požrtvovalnosti ter p a t r i j o t i z m u. Državni pravd-nik se je najodločneje uprl teinu predlogu, naglasivši, tla je obtoženec Rajmnnda Rossijn ugonobil materijalno, kar nima nič opraviti s požrtvovalnostjo in p a t r i j o t i z m o m ! Začelo se je zasliševanje obtoženca. Dunaj 14. Ker se je govorilo te dni, da se pripravlja nova akcija v dosego kakega sporazum-ljenja med Čehi in Nemci, je izjavil dr. Engel v v češkem klubu, da so te govorice neosnovane. Budimpeštu 14. V soboto bode imela zbornica zopet sejo. Pričakuje se novih viharjev, ker se opozicija izjavlja nasprotno tudi za kandidaturo Perczela za mesto predsednika zbornice. Opozicija je odločena, da se bode obupno borila proti vsakem poskusu vezati ji roke. Predsedništvo zbornice se bode volilo najbrže v ponedeljek. Carigrad 14. Z Krete javljajo, da je v adresi do kraljice angležke, katero podpisujejo Mo-hamedani v Kandiji, rečeno, da je Anglija največa muhamedanska država, da je torej prosijo za protektorat, ker ne goje nikakega zaupanja do princa Jurija grškega. Adresa ima 10,000 podpisov. Carigrad 14. Glasi se, da je sultan sklonil pogodbo z neko ladjetesalnioo v Genevi za rekonstrukcijo vojnih ladij. Washtngton 14. Pogajanja za sklep novih trgovinskih pogodeb so baje ne uvedejo pred ratifikacijo mirovne pogodbe. Washtngt011 14. Štiri vojne ladije so dobile ukaz, naj odplujejo v Havano. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 13. novembru. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 71*/i, za maj 75*7,. zu marc 70'/* Koruza za december 39,•/* zu maj 3i)7a. Mast /H/). Stcv. 922. Razglas. V ponedeljek, dne 19. decembra 1S9S., odado se potom javne dražbe v najem občinske naklade na užitnino vina, mošta in mesa, piva, žganja ter štantnina za dobo 3 let. Klicna cena za jedno leto 3270 gld. Dražba se bo vršila v občinskem uradu mej K), uro dop. in 1. uro pop. Natančnosti in pogoji so na ogled na županstvu. V Sežani, dne 11. dec. 1898. ŽUPAN: Ivan Renčelj. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcanton stv. 2. Bogat izbor čevljev za gospode, u;oNpe hi otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. Po vseh tobakarnah dobite ravnokar i/šlo povest Velja 35 nv6. UMR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznašalec „KilinoKti" in vratar VI* Bolltarlo It. 8. SvBtoivancanom in okoličanom na znanje! Podpisani javlja, da ima v svoji trgovini jestvin v ulici Oiulia Stv. «4. (blizo bo-šketa) vsakovrstnih predmetov, spadajočih v to trgovino, kakor: rlž, sladkor, kavo, vsakovrstne moke, fižol, testen Ine, olja, kis, milu, oves, otrobi itd., itd. Grižon Nazarij. Cvet proti trganju. (Liniment oaspioi). Preiskusano mazilo — odpravlja bolečine pri koatibolu, ganju in revmatizinu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve atekienici „Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" PIi. Mr. M. Le listek u t Ljubljani. Na /ahtefanje cenik in prospekt. Prva tržaška tovarna za tvrdke ROCCO & C. v ulici B&nlti, it. 9. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. I pa i o«l Josipa Koeeo, patentiran v Avutro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjen -ne eksplodira, vapre-jet od različnih za varovalnih društev Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji Velika zaloga imjtHtljPKU apnenega klsleca, katerega kilogram daje 800 litr. plina. Velik Izbor sve tilnio In pripndkor za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga Delavnica ulici Hanltft stv. !». v ulici H. Glorgio stv. 1 tKKKKKl Fffffftftfft CarI Greinitz Neffen, Na Corsu ste v. Železo i podružnica Trst. Piazza dolin Leg u a 2. in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metale in pred oenjem varne Majhne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. Na najvišje povelle Hirom c. in kr. apostolsto Veličanstva. XXXII ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija, jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 120:3-1 dobitkov v goto lili v ukupnefn znesku 401.800 kron. Glavni dobitek znaša OOO kron Za izplačanje dobitkov jamči o. kr. loterijski zaklad. Žrebanje nepreklicno dne 15. decembra 1898. •ledna srečka stane 4 krone. Srećke dobiva se pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih ko-lekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti grati« za kupee urečk. Srečke se »I o pošljejo poštnino prosto. C. kr. loterijska direkcija oddelek za državne loterije.