Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 52 Tel. 33-46 — Pošini predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Spod. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 800 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50.— lir Leto XII. - Štev. 13/14 (245) UDINE, 31 JULIJI 1961 Izhaja vsakih 15 dni Videmski ultraši proti zbližanju —ki i i m—o—t—i»cmimiiiian Postopanje z nami je naravnost žaljivo za vse Slovence izven Furlanske Slovenije, izven videmskep province — Ne bomo odnehali z borbo za naše jezikovne in socialne pravice Šest mesecev potem, ko je jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič obiskal prve dneve decembra I960 Kim, je ob koncu letošnjega junija italijanski zunanji minister Segni vrnil obisk svojemu beograjskemu kolegu in se razgovarjal z jugoslovanskim predsednikom države Tji-tom Odnosi med Italijo in Jugoslavije so že nekaj let več kot normalni, so pravi odnosi dveh prijateljskih sosedov. Ministri prihajajo preko meje N arodne manjšine Veliki, stani kapo slovenskih delavcev s sivimi muštačami, Franc Leskovšek je govoril v Ljubljani 21. julija zvečer 350.000 Slovencem. Pravil jim je, kako je bilo v preteklosti in kako bo v bodoče. Narodne manjšine, je rekel, imajo pravico dobiti vse pravice in se razvijati kakor poglavitni narod v državi. Ce ima kakšna država manjšino, ni niti to nobena nesreča, ampak še plus, še večje premoženje za državo, ker bo narodna manjšina delala propagando i 11 reklamo za svojo državo, če ima vse pravice, kakor se spodobi, da jih ima. Narodna manjšina lahko naredi, da postaneta dve državi še večji prijateljici, ker pove, da ima vse pravice kot enakopravnemu subjektu pritičejo. Narodna manjšina zn« jezik sosedov, ona pove, da so sosedi res pravi dobri sosedi, da tudi njej manjšini dajejo vse pravice, da nimajo ničesar skrivati in da jun je vse zaupati kot dobrim sosedom. Vse-rod kjer so narodne manjšine, so te tam že več stoletij, so ratale histo-riiski faktor, ki je tam bil in bo, pa čeglih so bile vojske, revolucije, monarhije ali republike. Meje, konfini n ■ smejo imeti z narodnimi manjšinami nič opraviti. One so tu kakor recimo Italijani na italijanski strani ali pa Jugoslovani na jugoslovanski strani ,tako so tudi Slovenci na italijanski strani in Italijani na jugoslovanski strani. Situacija narodnih manjšin ne sme biti odvisna od tega ali so prijateljski odnosi ali pa ne med državami. Ona mora imeti svoje pravice kot enakopraven, subjekt in ne sme čutiti nobenih slabih posledic, če se odnosi iz kakršnega koli ražona spremenijo. Kam pa bi prišli če bi z narodnimi manjšinami enkrat tako, drugič pa drugače Postopali ! ! Vseh 350.000 Slovencev je ploskalo Leskovšku, ko je tako lepo in pamet -no govoril. Tn res se je Jugoslavija Večkrat skregala z eno ali drugo sosednjo državo. Toda zaradi tega ni nikoli spremenila svojega ravnanja do narodnih manjšin. Zdaj na primer je že več let v strašno os+rem konfliktu z Ali tanijo, toda k -inska na-rodna manjšina v Ligo- iji prav H’e ne občuti posl, 1:c i ega s[>ora. Lr-av zadnja letr dooivajo Albanci v Jugoslaviji k»v naprej pravice in denar, dt se ., l spet še boljše »odi. Želimo, da bi se tudi pri nas oblast d 'ala teh principov do narodne ^Hnjšine. Želimo, da bi tudi pri nas Vsi politiki ne samo tisti v o icijL '/mpflk tudi na vladi professioni rali •lavno takšna načela. in se posvetujejo o skupnih interesih. Sami mi tukaj na meji vidimo, da ineja skoraj ne obstoji, da hodijo ljudje v tisočih preko meje. Ekonomske, kulturne in druge probleme, ki zadevajo obe državi, rešujejo na prijateljski način in ni pravzaprav nobenega nerešljivega vprašanja. Obstoje samo nekatera v-prašanja, ki se odlašajo, namesto da bi se hitro rešila kot je bilo sklenjeno na sestankih ministrov. Za takšno odlašanje pa so krivi največkrat krajevni fak-torji, ki se ne zavedajo, da s tem zadržujejo tempo recipročnega prijateljstva. Glede narodnih manjšin sta oba zunanja ministra bila prepričana, da «morajo biti manjšine faktor zbli-žanja in medsebojneg|a razumevanja». Kaj pomeni v našem primeru, v pjimeru furlanskih Slovencev, da je narodna manjšina v videmski provinci faktor zbližanja? Ali res drži, da je vprašanje Slovencev v videmski pi evinci faktor zbližanja, da so zaradi nas boljši prijateljski odnosi ned Italijo in Jugoslavijo, da se prebivalstvo na tem sektorju meje, med Slovenijo in Furlanijo, čuti bolj prijateljsko/ Eni in drugi vemo, da to ne drži. Odkar je stopil v veljavo videmski «sporazum so res veliki prijateljski odnosi med obema obmejnima conama. Toda ti odnosi so zato dobri sosedni odnosi, ker vlada na drugih sektorjih dobro sosed-vo, in gredo za tem tudi v videmski provinci, posnemajo, kar delajo / Rimi in Beogradu, niso pa v videmski ptv-vinei ničesar naredili iz svojega, da bi bili ti odnosi še boljši. Da, celo nasprotno se je marsikaj skuhalo v Vidmu proti nam furlanskim Slovencem, kar bi lahko zaviralo' in poslabšalo na splošno prijateljske odnose. Kakor postopajo v no; novejšem ram z vami je naravno.:: žaljivo za vsi druge Slom rešimo za nas, za naše otroke, da bodo doma delali v industriji, dloma služili denar, doma delali neve hiše in se doma vozili z motorji in avtomobili, se dobro o-blačili in živeli kakor se spodobi dobrim in sposobnim ujlavcem v civiliziranih prilikah, v Evrop , tako kakor živijo delavci v tistih paesih, kamor hodijo naši emigranti. Mi smo za hitro avtonomijo, ker ne niar-mo biti več emigranti! Mi hočemo avtonomij^ zato, da bomo doma dosegli takšno delo in tašne zaslužke kot v emigraciji. Mi zahtevamo emigracijo zato, ker nočemo biti več stari, revnF Kami jeli, Fur-lzii in Slovenci po naših spnzanili in di- šperatnih vaseh, ampak Hočemo živeti v lepih in zdravih hišah. Mi zahtevamo avtonomijo takoj, ker bo avtonomija že čez pet ali deset let preka-sna, ker ne bo več mogla koristiti tisočim Krrnijelom in vsem P’urlanoin in vsem Slovencem od Kanalske doline in po vseh dvanajstih dolinah Furlanske Slovenije, ker jih ne bo več, ker bodo postali stalni emigranti, že na pol Germani, Švicarji, Francozi in Belgijci. Mi zahtevamo avtonimijo, takojšnjo avtonomijo, ker smo v tej zahtevi večji patrioti od centralističnih liiberalcev in ncomisinov, ker mi hočemo z avtonomijo rešiti italijanski državi i Karnijo i Preal-pi i Furlansko Slovenijo in Furlanijo Bas-sn in collinare, ki jih je centralizem uničil, ki jih ne more rešiti, ker so to stvari ekonomskega in moralnega pomena, in oblike, ki jih moremo le mi sami rešiti z ekonomsko avtonomijo. Mi zahtevamo takojšnjo avtonomijo tudi zato, ker ne moremo čakati in taktizirati kot demokrščanski onorevoli in senatorji, kot socialdemokratski njihovi kompanjoni, ki so bili leta 1916 in 1947 in še naprej navdušeni avtonomisti in so na besedah tudi ostali, pa morajo zaradi ko- Nadaljevanjc na ~. strani 15 let «Slovenskega vestnike» Dne 15. .julija je «Slovenski Vestnik», glasilo naprednih Slovencev na Koroškem, proslavilo petnajsto obletnico svojega izhajanja. Tednik se tiska v tiskarni Založniške in tiskarske družbe z o. j. «Drava - Celovec» v Borovljah. Direktor lista je Rado Janežič, odgovorni urednik pa Lovro Potočnik. «Slovenski vestnik» se ne bori samo za narodne pravice Koroških Slovencev, ampak tudi za uresničenje naprednih idej v avstrijskem javnem življenju. j Iskren- in prisrčne čestitke izra-ji žarno 1 Fskemu glasilu koroških ii Slovencev tudi mi, Slovenci iz j| videmske pokrajini z željo, da 1 kot sedaj tudi v bodoče 1 ipešno nadaljeval borbo za narodne in socialne pravice svojega ljudstva. Platišče v Komuni! Tipana : to je najbttj ekonomsko zapuščena vas zgornie Krnahlske doline (glej opis na tretji strani.) Iz Rez jonske Naš komun je letos zašel v strašno kritičen položaj in komunska administracija se na vso moč trudi, da bi izšla iz tega za čare n ega kroga. Na zadnjem izrednem zasedanju komunskega sveta so si svetovalci (kon-silirji) z županom na čelu dolgo be-leli glave kaj ukreniti, da bi se obrnilo na bolje. Letos so imeli dosti lepih načrtov, ki bi jih prav lahko izvedli, če ne bi ta nesrečna počasnost prikrižala vseh načrtov. Tam na pomlad so sklicali dražbo, da. bi dali v prodajo sečnjo komunskega gozda v Črnem potoku, a na dražbo ni nihče prišel in tako torej ni bilo nič s predvidevanimi dohodki s'te strani. Zaprosili so tudii državni prispevek, s katerim bi uravnovesili bilanco, a je prišel z veliko zamudo, kar je zopet zadržalo nekatera nujna javna. dela. Dobili niso tudi «sovraccano nov» od električnih družb, ki izkoriščajo naše vode in še več takšnih zakasnitev bi lahko našteli, ki so privedli komun v krizo. Župan je na tem zadnjem komunskem svetu predlagal, da bi povišali davke (sovraimposte) in to je seveda zelo ogorčilo naše ljudi. In kaj jih ne bi, saj so že itak preveč taksirani. Tiste njivice, ki so povrh tega šeka menite, ne obrode več kot za preživ ljanje dveh mesecev v letu in rudi od živine ni dohodkov. Za plačat tak»1 od kmetijce in za preživljanje ostalih mesecev v letu morajo iti naši lju- dje po svetu, da tam nekaj zaslužijo. Iz zida ni mogoče stisniti krvi, zato županov predlog ne bo držal; naj raje obdavčijo gostilničanje in trgovce, če morejo plačati kaj več, a ti, vemo že v naprej, se bodo prvi lipidi proti povišanju in tudi uspeli bodo, saj le oni vsa leta upravljajo komun. Drugega izhoda torej ni, kot da komun zaprosi za državno pomoč in da se tako prerine iz krize, v katero je zašel. Seveda bi morala biti pomoč takojšna, ker drugače ni pomoč. A. Negro Važno zborovanje slovenskih izvoljenih predstavnikov Tržaškega ozemlja, Goriške in Videmske province __________________________ Slovenski župani ter provincialni in komunalni svetovalci zahtevajo dotaten zakon o slovenskem šolstvu in raztegnitev njegove veljavnosti tudi na videmsko provinco Dne 30. julija jc bilo v Trstu drugo zborovanje slovenskih izvoljenih provincialnih in komunalnih predstavnikov Teržaškega ozemlja, Goriške in Videmske province. Zborovalci so sprejeli naslednje stiri resolucije : 1. O zakonu za slovensko Šolstvo ; 2. O štetju prebivalstva po narodnosti ; 3. O ustanoviti avtonomne dežele Furlanija-Julijska Kraijna ; 4. O množičnem naseljevanju istirskih beguncev na slovenskem etničnem ozemlju. Kot prvo in poglavitno točko so zahtevali raztegnitev zakona o slovenskih šolah na videmsko provinco. Iz Sovodenjske Usi vjedo kakim je naš komun zali uščen in kakuò so si odgovorne «autorità» zataknile useša, da ne bi cule naših lamentel. Kuaž ne vjedò, da smo na svjete, in kadar govorimo o So vodnjak mislijo, da smo iz Sovodenj pri Gorici, kjer je ekonomija na zlo visoki stopnji. Čutimo zavoj tega dužnost, da naša stampa povje ne samo slovjenski javnosti, ampà tud italijanski, težke ekonomske kondi-cioni našegia hribovskega komuna v katjere je zašh v telih zadnjih Ijetih. Komunske autorità bi muorle biti zavoj tega solidarne z našo stampo, Za avtonomno deželo Furlanija - juliska Krajna (nedaljev. iz nrve sfranij imnde centralnih segreterij v Rimu zadrževati avtonomne zahteve zaradi sicilijanskih konfuzij in nacionalističnih pogreškov v Trentu in Alto - Adige. Mi zahtevamo avtonomijo, ker nismo Sicilijanci in ne nacionalistično zapeljani Italijani in Nemci v provinci Ročen. Avtonomije so potrebne vsej Italiji ne glede na posarne, znc težave, ki jih centralizem samo maskira in duši, ne pa rešuje. Zato sprejemamo nase dolgo in hudo pravdo, velik proees za avtonomno rešitev naših narodnih parcel, na kateri morajo zrasti industrije, na katerih morajo hiti pravice za Furlane in Slovence, v interesu milijona ljudi na tej furlanski provinci, ki so bili zmeraj dobri državljani. Zato bomo morali v svojem lastnem interesu in v interesu skupnosti nastopati z vs0 resnostjo proti sovražnikom avtonomije, proti lažiavtonomistom, ki so le z besedo za, z dejanji pa za žlajfanje, zaviranje, freniranje avtonomističnega procesa. Zato se homo pridružili vsakemu gibanju, ki bo nekompromisno in brez odlašanja zahtevalo avtonomijo s posebnim statutom. Zato stojimo v eni vrsti z vsemi demokratičnimi silami furlanske province, ki hočejo to, kar hoče ljudstvo in ljudstvo hoče ob dvanajsti uri svojo rešitev v avtonomiji. Naprej v borbo za avtonomijo, za svoj obstoj, za industrijo in delo doma, za obstoj vseh furlanskih hribovskih in pasivnih krajev', za Furlansko Slovenijo kot enakpraven subjekt in zadovoljen faktor v avtonomni regione! da bi skupno informirali višje «cir-cole» o naših problemih in potrjebah. Glih bi bluò, da bi bil komun tisti, ki nam bi sugeriral o čem kor narbuj r.a široko pisati in kaj narbuj poudarjati. Na žalost pa ni takim ! Glih narobe je, komun nas ovira pri pisanju, zaki nam nejče dati na razpolago podatkov o masovni emigraciji, ki je ta zadnja ljeta zajela sovodenj-ski komun. Zavoj emigracije propa- I da ekonomija in za njo je še dosti drugih konseguenc. Zaki skrivajo, je mar tuo kajšna skrivnost? V drugih komunih naše province, kot v Vidmu samem, nobednemu še v glavo ne pride, da bi odkloniv dati katjerikoli štampi podatke, ki bi služil za opisati ekonomsko stanje province. Proovincialni statistični «ufficio» pri «Camera di Commercio, Industria e Agricoltura» pride nimar na roke, če prosimo za kajšne informacije. Tn jasno je, da muora bit takuò. Kakuò bi mogli centralni vladni dirigenti poznati naše probleme, če jih komuni, politični in ekonomski organi. če jih mi, ki smo glasilo vesejà in žalosti naših ljudi, natanko ne opišemo? Onorevolji in senatorji, ki nas raprežentajo v parlamentu in senatu ne morejo niti intervenirati, če naš list na široko na drugem mestu. Župani komunov, katerih teritorij zavzema gričevito področje čedadske okolice, so se preteklo soboto zbrali v Čedadu, kjer so diskutirali o «zelenem planu» in sklenili da bodo takoj sestavili komitat, ki bo poskrbel za načrt- kako izboljšati ta gričev iti predel Furlanije. Srednje Muoramo povjedat žalostno noti-eiio, da je pred nedougim umrù Lino Hvalica iz naše vasi, ki je pred ČEDAD dvenii mjesci, kar se je varim iz Venezuele, šu stat v Videm, kjer je bil trgovec. Kar se je peju prout Čedadu z avtomobilom, ga je zadela srčna paraliza in je zavozu iz fieste in ostò na lice m jesta martu. Zapušča ženo ju čiv je male čečiee. Ranki je bil dosti 1 jet po svjetu in sreča mu je bla zaclost naklonjena na juškem in na to vižo se je mogu sistemirati v domačih krajih. Ubogi mož, ko se je ravno dobro uživel v novo okolje, je muoru takuò nesrečno umrjet-i. Vse upanje je splavalo po vodi Vsa Nadiška dolina ima zelo bogate kostanjeve gozdove in kostanj je bil nekdaj velik vir dohodkov. Danes ta sad ne gre več bogve kaj v promet, ostali pa so gozdovi, katere je na žalost zadnja leta napadel rak. V Čedadu so 1923. leta postavili veliko tovarno tanina, kjer je bilo zaposlenih vedno okoli 200 delavcev, med njimi jih je bilo dobršen del iz naših dolin, a so jo pred dvemi leti zaprli. Naši delavci so se n'mar trottali, da jo bodo spet odprli, da bodo imeli delo na domačih tleh in tudi kmetje so čakali, da bi imeli kam prodati kostanjev les. Trošt je bil zavoj tega velik ker so videli na dvorišču pred stabilimentom taužente in taužente kvintalov kostanjevega lubja (Corza), ki je materia prima za izdelavo tanina. Sedaj pa so splavali vsi ti upi po vodi, kajti z-vedeio se. je, da bodo v kratkem odpeljali iz Čedada ves ta material v druge fa-brike, ki jih ima ta družba. Za našo ekonomijo, ki je še tako slaba, je res prava škoda, da odnašajo še to malo industrije, ki smo jo imeli. Kot smo povedali, je bilo tle okupanih 200 ljudi in 'kostanjev les se- je z lahkoto prodal po dobri ceni. Tako smo z zaprtjem tovarne utrpeli kar dvojno škodo. Trošta.jnio se, da bodo pustili stati vsaj zidove te fabrike, ki so v dobrem stanju in da se bo sem preselila kakšna druga industrija, ki bo dajala delo našim ijn dem. V Čedadu sekcija Instituta Malignani Naša mladina ima vsak dan več možnosti, da se izuči poklica. S prvim oktobrom t. 1. bodo odprli v prostorih sirotišnice v Rubinjaku sekcijo videmskega inštituta Malignani, kjer se bodo mlad: puobje lahko izučili za industrijske tehnike (periti'industriali), ’ \ Kdor je do sedaj hotel priti do tega dobrega poklica je moral hoditi u šolo v Videm,' kar je koštalo dosti truda in denarja. Otvoritev te sekcije hi važna samo za čedajčane, ampak tudi za naše šuolarje iz Nadiške doline, ki se sedaj vozijo v Videm ali pa morajo biti u kakem zavodu, ker je vožnja prenaporna. Viskorša jih mi ne informiramo, katjeri so narbuj potrjebni problemi za rešit. Na to vižo bi komun lahko dosti pomagu svojim ljudem, ne pa da rifiuta dati podatke, ki bi muovali bit «a disposizione» vsakomur, ki ga interesirajo. Držati v temo mizerjo ne bo prav nič pomagalo. Čal' St fin id* n Pretekli tjedan, kar je divjala huda ura v Nadiški dolini, je udarila strjela v senik Luka Franca- iz naše vasi. Senik, ki je bil lesen, je z goril in v njem use seno in kar je bluò še noter. Franc je utarpù nad 150 tau-žent lir škode. Ni biu asikuran pruot ognju. Pred dnevi je paršla v našo vas komišjon, ki jo je formuvo provedi-tor od šuol v Vidmu, provincialni mjedih, inženir od provincialnega tehničnega urada (Genio Civile) in didaktični direktor šuol da so si o-gledal prastòr, katjerega je komunalna- administracija zbrala za postavit novo šuolo. Do sada so mnorali otroc iz Strrai-ce hodit v šuolo na Matajur, ki je daleč dobre pol ure hoda, JV. Peter Slovenov Olajšave za direktno obdelovalce zemlje «Piano verde» ali «zeleni plan» že obeta prve sadove v naši provinci. Na centralnih in periferičnili uradih provincialne federacije «Coltivatori diretti» je v teh dneh vse polno zainteresiranih kmetov, ki hodijo po informacije kako napraviti prošnjo za olajšave, ki jih nudi «zeleni plan». Na podlagi tegp plana bodo namreč kmetje lahko oproščeni davkov za zemljišča kupljenih z državnim prispevkom in sicer tisti iz ravnine za dobo 5 let, hribovski pa za 8 let. Kako je treba napraviti prošnjo in „---.......,i„4X__ ____ Pred nekaj dni so u naši vasi formali lokalni komitat za nardit mo-nument padlim (Caduti) u néri za liberacijon kuintri Todeskom ami njihovim fašitičnim servitorjem. Ta komitat no formiajo kombatenti parve anu druge svjetoune nére anu kombatenti za liberacijon Italije od deminija štranjerja. U ta komitat so bili poklicani usi očouje ta martvik u uèri di liberacijon. Med tjemi so Pjeren Blasutto, ke u je oče martiri a Evarista, tikerega so fašistični barbari objeseli u Njemah. Evaristo Fiasutto e bi tàboto star apena 17 ljet ; potem u je Virgilijo Blasutto, oče kombatenta. za. libertàt Italije Bepa Blasutta, tikerega so nacifaši-sii ustrjelili na Prjesaki septemberja 1941. ljeta anu Uštin Blasutto — stari antifašistični kombatent anu politični perseguita!. Usi teli očetje, k; so dali svoje sine za libertat Italije anu naše zemje anu ki so tekaj tarpjeli zavoj fašizma, so bili imenovani za častne člane predsedstva tega komi tata (sono stati chiamati a. far parte della presidenza onoraria del comitato). Komitat je poslòu usjem antifašističnim anu kombatentističnim organizacijam «lettero» u tikeri prosijo za silidarnost u tej dobri operi. Ta iniciativa na je zarjes zah naie urje-dna-, zaki ve vjemò kako je tjelo ’dan par person ke no ujemajo nič skupnega s kombatenti, med tikeri-mi še ’dan znani fašistični republi-kine — servitor fedel od nemiku Italije anu naše zemje — špekulati na kosti naših jiuli. ke so dali svoje živenje li ti parvi anu dingi uèri. Zdrave «fuarče», ke so veramenti «degni» onorati naše te martve tu usjeh uèrah, bojo zbjerali fonde za nardit monument kombatentom za libertat nas usjeh. (F. T.) ikffhn Pred dnevi so odprli pri nas dva nova obmejna bloka za iti na. d jelo onkraj meje. To so «Boketa», ki bo odprt do 2(i. avgusta in «Teleferika», ki bo odprt do 31. oktobra. Skuoz tiste bloke gredo samo tisti kmetje, ki imajo posebno dvolastniško tesero za iti obdelovat svojo zemljo na onkraj meje. Sv. Len Z veseljem smo sprejeli notici jo, da je ministrstvo za javna dela nakazalo našemu komunu 3 milijone lir za sistemirat vaške ceste. V ta namen bodo odprli kant ir in bo dobilo okupacjon več naših ljudi za nekaj mesecev. Nesreča ne počiva ! — Emilija Medveš iz Sovodenj se je pri košnji sena močno urezala s koso v desno nogo. Rana ji bo ozdravila v 15 dneh. — Anton Scuoeh iz Grmeka se je na senožeti ranil z vilami in čez par dni so ga morali odpeljati u spitan, ker je prišlo do, infekcije. Ozdravil bo. če ne nastopijo komplikacije. v treh tednih. — Renato Kromae iz Jeronišča se je ponesrečil v nogo pri košenj u. Motorna kosilnica se je nepričakovano premaknila in puoba močno urezala v peto desne noge. — Dveletna Eralda Kont iz Čenebo le je padla po kameuiti poti, kar je nesla u rokah botiljo. Pa se je pri padcu razbila in čečica se je tako obrezala da so jo morali takoj peljati v špitau. MA TAJ TEDOLD1 VOJMIR odgovorni urednik Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 dne 20. 7. 1950 TIPOGRAFIA G. IUCCHI - GOlt 1 71 A - /M///JZZ n « » - Težke ekonomske razmere v dolini Krnahke Rabeljski delavci proti premestitvi direkcije mioier če je Furlani;;a, vključena v seznam najrevnejših provine (zone depresse) in sicer skupno z otoki Sicilijo, Sardinijo in Južno Italijo, potem moramo reči, da predstavlja. Krnahtska dolina najbolj zapuščen predel, pa naj si bo to v ekonomskem, kulturnem ali socialnem pogledu. Čeravno oblasti dobro vedo v kako težkem stanju se nahajajo gorske vasi, .rdi to nič ne skrbi, obnašajo se kot da bi bile gluhe in slepe. Krnahtska dolina ima vse tiste la stnosti, ki so značilne za visokogorske kraje. Kot so dolina Tera (Kr nalita se izliva v Ter med Molmente-tom jiri Nemah in Kvasom) obsega, komun Tipano in Neme. Na teritoriju tipanskegia komuna, ki ga sestavlja sedem vasi: Ti pa na, kjer je sedež komuna, Viskorša, Kruahta, Debeieži, Brezje, Platišče in Prosnid govore ljudje izključno slovenski jezk. Komun Neme je jez kovno mešan, v Nemah, Torlanu, Ita man dolu, Konaliču Dolenji Grneji in delno v Krnici govore furlanski, medtem ko govore na Vi/on tu, Gorenji Črneji, Dobju, Gorenjah : n delno v Krnici slovenski dialekt. V Ramandoli] so pred 40. leti govorili še domače slovensko narečje, danes pa ga je nadomestila furlan-ščma in ista usoda preti Krnici. Poudariti moramo, da so slovenske vasi najbolj zapuščene. Morda se bo k< mu to čudno zdelo, a je tako. Poglejmo v Črnejo : tu je neurje v zadnjih časih povzročilo ogromno škodo in do danes se ni še nihče -potrudil, da bi se kaj popravilo. Reka stalno prestopa bregove, ker m obrečnih nasipov in tako se škoda na polju in cestah ob vsakem večjem nalivu še bolj stopnjuje. Prav tako so zapuščene vasi v ti-panskem konmnu, posebno Platišče, Prosnid in Brezje. V Brezjah nimajo še telefona in tja ne vozi niti avtobus, ker je cesta pretesna in preslaba. Tudi tista, ki pelje iz Torlana v Tipano in potem naprej do meje, ne odgovarja današnjemu prometu. Morali bi jo vsaj razširiti in po možnosti asfaltirati, a kdaj bo do tega prišlo je še vi-liko vprašanje. Na Mostu na Nadiži pri Platiščih je obmejni blok druge kategorije, a ker je most v nevarnosti, da se poruši, je nemogoče voziti preko njega s prometnimi vozili. In Prosnid? Ta nima niti ceste, ki bi ga povezala s Tipano, kjer je sedež komuna. Kdor hoče dospeti v Tipano po cesti, ta mora napraviti kar 40 km, ker mora iti preko Ahtna, Nem in potem se povzpeti še po vsej Krnahtski dolini. Mislimo, da si na podlagi tega, kar smo tu povedali, lahko vsakdo ustvari tudi jasno sliko življenja teh ubogih ljudi v zimskem času, ko ostanejo popolnoma odrezani od sveta. Posledica vsega tega je'seveda ve- sebno še, če pomislimo kaj bo, ako se bo stopnjevala s tem ritmom. Nekdaj je Viskorša štela 1.000 prebivalcev, danes jih pa nima niti 400; tik pred drugo svetovno vojno je bilo v Platiščih še nad 500 ljudi, danes komaj nekaj nad 200. Sorazmerno enak je padec prebivalstva tudi v Brezjah, Prosnidu, Krnahti in Debeležu. V tej zadnji vasi je obstajala še pred leti osnovna šola, danes je ni več, ker ni otrok. V Debeležu so le starčki, žene in par otrok. Dosti poročenih žena hodi zadnje čase v inozenstvo na delo kot gospodinjske pomočnice, doma pa ostajajo možje, da ti skrbe VISKORŠA (MONTEAPERTA) V KRNAHTSKI DOLINI lika emigracija. Evo tu statistični podatki zadnjih 50 let: komun Tirana je štel 1911. leta 3700 prebivalcev (komun Neme 6250), 1921. leta 3597 prebivalcev (Neme 6165), 1931. leta 2841 prebivalcev (Nenie 4398), ob koncu lanskega leta pa le 2320 prebivalcev in komun Neme 3870. Od teh podatkov je treba, odšteti še eno dobro tretjino; Tipana jih ima v tujini (največ v Švici, Franciji, Belgiji in Zapadni Nemčiji) več kot 800, Neme pa več kot 1200. Ne sinemo pozabiti, da prištevajo emigrante med rezidentno prebivalstvo, v resnici pa se jih velik del ne bo vrnilo več v domači kraj. Ugotovitve, ki sledijo, nam lahko potrdijo, da je emigracija problem, ki bi moral vsakega zaskrbljati, po- Iz Nadiške Ljetos se ne moremo lamentat zavoj sadne ljetine. Breskve dobivajo ^ej ljepo zlatorumeno farbo in preča hojo dobrè za prodajo. I jansko ljeto smo imjel slab pardjelek zavoj slabega pomladanskega cvetenja in daža in zatuò so ble debele breskve, tiste ki imajo visok kup, rjedke, ta dr hne so šle pa slabo v komercijo in smo •Idi muorali ukuhati siami v marnici do za domači nuc. Ljetos se trošta-»io, da jih bo naša okulica pardjelala 1500 kvintalu, kar se bo že neke j Zrmlo v naši skromni ekonomiji, saj *(?leda, da bojo imjeJe buj visok kup, kot druga ljeta. Sev jede mi ne moremo djelat konkurence velikim « ziendam» v ravnini, zaki te imajo manj spež in več komoditet za s djarstvo, naši sadovnjaki pa, ki so vsi v brjegu, zahtevajo od nas dosti' d jel a. Podbonesec 1 roči dnevi preteklega tjedna so bli uržuh, da nas je za nimar zapustu 47 ljetni Valentin Jerep iz Ronca. Mož je šu s svojo ženo na senožet' kosit travo in tam mu je okuo! pudan kar je sonce narbuj peklò na glavo, paršlo slabo. Na pomoč so mn preča paršli domači in ga prenesli damu in poklicali mjediha, ki pa je konštatiru smart zavoj sončarice. Smart tega dobrega moža, v nar-buojših živTjenskih ljetih, je uzbudi-la po vsej okuolici veliko žalost. Izpod Kolovrata Zavoj vsakodnevnega daža se je utargu v Pačuhu velik plaz pjeska in kamanja in zasul ejesto in oplazu še nekaj hiš, ki stoje v tisti bližini. Na srečo ni blo večje škode. Tz Vidma je šobit paršla komišjon od «Genio Civile» (tehnični urad), da je pregledala kaj je treba nardit, da ne bo paršlo do ponovnih plazov, zaki se Med delavci v Rablju je nastalo veliko ogorčenje ko se zvedeli, da namerava družba «Pertusola» iz Genove, ki je lasnik rabeljskih rudnikov svinca, prenesti iz Vidma glavno direkcijo rudnika. Takoj so sklicali skupščino (assemblea) kateri so pri-' sostvovali predstavniki sindikatov CGIL in CISL in delavci iz Rablja, kjer so razpravljali o posledicah, ki bi prišle zaradi premestitve uprave in kaj je treba, ukreniti, da se to pre-s jueči. Če bo prišlo do premestitve uprave, bo gotovo odpuščenih več domačih uradnikov in med temi jih je dosti, ki imajo 15 do 20 let službe. Nekateri ti se morali preseliti v Rim ali Genovo, kar bi zopet povzročilo škodo že itak revni ekonomiji Furlanije, ker bi zmanjkalo dela, katerega ,je dajal Rabelj malim in srednjim podjetjem v pokrajini. Jasno je, da bi potem upravniki rabeljskega rudnika brez glavne direkcije premeščali uradništvo in redarje kar masovno. Zaradi posledic, ki bi utegnile priti, so delavci izglaso- vali resolucijo, v kateri ostro protestirajo proti tem nameram in so zagrozili s stavko. Z delavci se strinja vse prebivalstvo Rablja, ki jim je tudi pripravljeno dati pomoč v teh težkih trenutkih. Trbiž Že dolgo let nismo zabeležili v tem letnem času tako slabega prometa kot letos. Odkar morajo naši sosedje Avstrijci imeti vizo za vstop v Italijo, je naše mesto kar prazno. Nemci sicer prihajajo kot po navadi, a naši najboljši odjemalci so bili Avstrijci in Slovenci iz bližnje Koroške. Če se ne obrnejo razmere kaj na boljše, bo moral marsikateri kramar oditi s svojim štantom iz Trbiža. Najbolj zaskrbljeni pa so hotelirji, k' so letos obnovili svoje lokale in vložili velike investicije. Tudi letoviščarjev iz notranjosti Italije letos ni videti, čeravno vroči pasji dnevi kar vabijo ljudi med gore. Moramo reči, da. se kaže splošna kriza. Iz Terske za otroka, stare starše in za domača dela. Kakor lahko vsakdor ugotovi, oblastem ne gre nič do srca, niti masovna emigracija. Do danes ni nihče dvignil niti prsta, da bi jo zaustavil in poskrbel komu delo na domačih tleh, raje drže odprto to poiNževabio in sramotno rano emigracije, ki za nje predstavlja edini izhod do izboljšanja domačega gospodarstva. Zato srečujemo po vaseh, ki smo jih zgoraj imenovali, žalostne in izčrpane obraze, iz katerih razberemo že na prvi pogled njihovo trpljenje in obup, ki brez dvoma ne morejo biti v ponos civilizirani državi. Dolžnost vladnih krogov je ta, da pomagajo tem ubogim ljudem takoj, brez vsakega odlašanja. svet na tistem kraju zlo rad targa. Lansko ljeto so že nekaj pogozdil našo okuolico prav zavoj tega, da. se ne bojo utargali plazovi, zaki naš svet je ves pjeskast in kamnat. Če bi tisto djelo napravili že pred ljeti, bi bili že na varnem pred plazovi, zaki drevje jih zadržuje. €ettebo!e Huda ura nam je tud ljetos uni-, čila skuaž 50 procent pardjelku. Največ škode je nardila u vinjetih grozdu ja. Nismo še pozabili šle-'1 , ki jo je nardila huda ura ljeta ’58 m žej smo spet povederbani za ejelo ljeto, zaki prav vinski pardjelki parna ša jo naši ekonomiji največ entrat. Troštamo se, da nam bo provincialni inšpektorat za agrikolturo vsaj nekaj pomagu. Visoke gore, ke so u naših krajih, ne kličejo u poljetnem času mcise dosti turistou, domačih anu foreštih. Pa zakuò jih ne bi, saj raste kle par nas zlo ljepa alpska flora. Škoda, ke na nje branjena anu to e perikul, ke no jo uničejo. Kar no se malo pratiki jiidje pouzpenja.jo (l.jezejo) po prostih gorah, to pride dostikrat do velikih nesrenč, učasili še do smartnih. Na Muzcu te se ubilo pražemplen žej več koj desat judi, kar na se naor-da naša generacjon. Prejšnji tjedan še je naš vaščan 16 ljetni Valencijo Culetto dosti hudo udaru, kar e šou s svojim znancem po planinke (stelle alpine) na goro Postončič. Požliknilo se mu je na neki skali anu ubogi sin e spadu kakih desat metru globoko. Muorli so ga pejati u videmski špitau, kjer so konštatalj, ke ima Culetto pretres možganov (commozione cerebrale). Zatuò rakomaduvamo usjèm ama-torjem gora, ke no bodita zlo prudeu-ti par svojih «gitali», zaki u je ves naš teren poduaržen plazom (franoso), ke to ne pride do nesrenč. Gorjani Majedan u ne bo vjervu, ke komun Gorjani e u ti zadnjih 40 ljetih zgubil največ judi od usjeh komunov videmske provincije. Ljeta 1921 te bo u našjem komunu še 2356 resi-dentnih judi, od liker ih te bo le 229 emigranih u estero, dicemberja lanskega ljeta pa te nas bo še samo 1040 anu še od tjeh to jih je oku 500 od hiše u emigraciji. To padanje te šlo počasu, čensiment za čensimentom simpri u vencem ritmu. Moviment od popolacjona v zadnjih 50 ljetih te bo takolè: čensiment 1921 residentnih judi 2122, ljeta 1921 pa 2356, par zadnjem censimentu ljeta 1951 pa so nas naštjeli 1465. Lani se je vas Breg odcepila od našega komuna anu se preključila k Brdu anu zatuò ve muoramo odštjeti oku 100 judi. Zatuò, ke e se naš komun itako zmanjšu to se nam zdi, ke na ne veja pena ga daržati orò, zaki tuo te ko-šta. Najljeuše to bi tjelo beti, če bi še tjeh par vasi priključili Rtinju, saj itak no sòusje hodijo usak dan dol. Vavorjunu Naš komun čaka žej pol ljeta, da bi paršla provincialna komišjon iz Vidma pregledat in potardit prastòr za novi britof. To uprašanje bi se muor-lo rešit v najkrajšem času, zaki nje-mamo kam več pokopavati te martve. Sedanji britof je bil naret še več kot pred 100 ljeti, kar je blo še zlo malo hiš in zatuò je donas veliko premajhnem. Za, nove pokope muorajo izkopavati še neiztrohnjeue grobove, kar ni prav nič higijeniško in tud prijetno ni, zaki je britof čisto v sredi vasi, v iminentni bližini hiš. Pri nas ljudje komaj čakajo, da se reši ta problem, zaki donas še umreti ne smijejo, zaki je britof «zaseden -occupato» do zadnjega kotička. Komunska administracija je že vnaprej plačala provincialno kom:šjon, da bi paršla potardit prastòr, ki je bil zbran za novi britof, a odgovora še ni ušafala. Kulko časa bomo še čakali? Uprašujemo se ali res ni doma za nas prastora niti po smrti? Tipana Naš komun e simpri spečjal. Med-tjem ke ve vidimo, ke no drugi komuni rišpetuvajo leče, naš djela tuo ke to se mu pari. Prežemplen leč na no pravi, ke konsèj komunal o se muora riuniti «in seduta, ordinaria» duarkat po ljete anu tuo u jeseni za aprovati «bilancio preventivo» anu tu velazimi za aprovati «bilancio consuntivo». Eben, te žej pasalo sedem mjesce anu konsèj o se še nje riuniu za aprovati tuo, ke so lansko ljeto spendali. Te malicjoznji judje, anu tjeh to nje malo par nas, no djejo, ke to ma smardjeti kej tu tej lanski «contabilità», zaki drugač no si ne morejo špjegati itako dougo zaulače-vanje. Ma ve muoremo še kej drugega dodal i : prejšnja ljeta je naš ECA riceva milijone anu milijone lir za jih razdeliti tjem, ke no majò bizunjo. Ali o vje tikeri kam so šli te soutje? Use tuo to daje pensati judem, ke tle par nas no djelajo tu6, ke no če. Naš komun o ma žej hardo farno po usej naši provinciji: to je rat, ke o se tikeri ]i reže n tè j tu prefekturo v Vidmu ali druge oficihe anu ke o povje-dej s tikerega komuna o je, impiega-di no se imejo za glavo, zaki so štufi mjeti simpri pouno protest anu la-mentel zavoj slabega administriranja tu našjem komunu. Kada to se če dati no mar legalitadi še par nas? Saj komun to nje na privana butega, ma to je hiša usjeh, zatuò no majò dirit sòusje vjedati za debite anu kredite. GORENJSKA dežela blagostanja in pravične razdelitve dohodkov Pri nas v videmski provinci so hribi, je montanja tisti kraj, kjer je največja mizerija, od koder ljudje bežijo na vse strani. Tudi v Furlanski Sloveniji so vsi tisti kraji, kj .imajo od spredaj besedo «gore.iji» dosti bolj revni in slabši od «dolen.jih». Gorenji - Tarbij, Gorenji - Parnas in drugi pobodni «gorenji» kraji so bolj revnih od «dolenjih». Kadar ljudje slišijo nekaj o gorah in (■ hribih, že vedo, da je tam m’ze-rija doma. Cisto drugače pa je s pokrajino Gorenjsko. Tam so res najvišji hribi •Iugoslavije. toda revščine na Gorenjskem ne poznajo. Na Gorenjskem še celo brezposelnosti niso poznali. Ne-1 oč, v prejšnjih časih so bili brezposelni na Gorenjskem vsaj tisti, ki so Slika d c sna: moderne oimens Martinove peči v Železarni na Jesenicah. Sika spodaj: Kranj - tretje mesto Slovenije -prestolnica Go -renjske. prihajali od drugod iskat delo. Zdaj so pa tudi delavci od drugod na Gorenjskem vsi zaposleni. Še celo tujih delavcev primanjkuje na vseh koncih in krajih. Kako ne bi primanjkovalo delavcev na Gorenjskem, ko pa imajo vse rod tovarne, majhne in velike. Velike to- varne so zbrane v Kranju, na Jesenicah in Tržiču, manjše to.arne so pa povsod: v Lescah pri Bledu, v Kropi. Kanmi Gorici, Škofji Loki, Železnik.h, Žireh, Česenj.iqj,' Radovljici in raznih drugih krajih Gorenjskega. Gorenjsko je res blagoslovljena zemlja, pa tudi ljudje so pridni. Ni- Kriza v kmetijstvu Italijansko kmetijstvo je v krizi, kot je pokazala diskusija o zelenem načrtu 550 miliard v petih letih. Italijanski kmetje ne bi smeli samo sejati in pridelovati žito, ampak pridelovati bolj donosne, reditiene pridelke kot na pr. zelenjavo, sadje in sploh uporabljati bolj industrijske sisteme v kmetijstvu. Morali bi tudi odpraviti mezzadrio in affitto. lieta 1959 je bilo italijansko kmetijstvo pasivno samo za 20 miliard, medtem ko je bilo lani, 1. 1960, že za 170 miliard lir deficita. Težko je preusmeriti, pregru pirati kmetijstvo na mehanizirano industrijsko bazo. Prav je, da del kmetov zapusti zemljo in svojo vas in se poda za industrijskega delavca v mesto. Samo ta proces inurbanizaeije kmetijstva m- prehitro razvija. Čisto poseben je problem hribovskih krajev, ki mu ne more pomagati niti mehanizacija, ker je to v velikem številu primerov nemogoče. Zato piano verde, tak kot je, ne bo mnogo pomagal našim hribovskim krajem. ČE KOKOŠI PIJEJO JAJCA Vu-krat kokoš le po naključju razbije in izpije jajce. V kokošnjaku, kjer nesejo kokoši, mora hiti več gnezd, tako da več kokoši lahko hkrati nese, vsaka na svojem gnezdu. Ce je gnezd premalo, se kokoši prerivajo za gnezdo in medtem prav lahko razbijejo kakšno jajee. Kokoš zelo iščejo bel jakovi naste (albumine) sostante in kaj rade izpijejo razbito jajee. Kokoš pa znese včasih tudi jajce brez lupine; takšnega prav gotovo ’zpije. Drug vzrok, da kokoš razbije jajee, je, da čuti pomanjkanje apna v hrani ali pa, so jedle jajčne lupine in se tako navadile kljuvati in razbijati jajca. Če kokoši živijo na tesnem prostoru, kjer najdejo le malo črvov in imajo dosti jajčnih lupin, bodo nekatere sigurno začele razbijati in piti la-tna .jajca. Če jih hočemo tega odvaditi, moramo pred- vsem odstraniti; vzroke, ki živali silijo, da si iščejo v jajeili potrebne hrano. Napravite kokošim zadost gnezd in večje izpustite, da se bodo lahko gibale in si same poiskale potrebno hrane. SADJARSTVO V JUGOSLAVIJI MED PRVIMI NA SVETU V zadnjih letih je jugoslovansko sadjarstvo zabeležilo velik napredek. Pri slivah imajo 70 milijonov dreves. Letna produkcija znaša 630.000 ton. Po številu dreves .je Jugoslavija pri slivah najbogatejša, po produkciji pa jo prekaša le še Kalifornija. Jugoslovani hočejo svojo proizvodnjo sliv v bodoče še povečati in požlahtni-ti. V prihodnjih 10 letih nameravajo produkcijo podvojiti. Tudi pri hruškah je Jugoslavija po številu dreves med prvimi na svetu. Vinogradov ima 280.000 ha. V zadnjih letih je z modernizacijo obdelave potacala hektarski donos grozda od ? na 7.000 kg. Lani je u gosi a • vi;a izvozila 100.000 vagonov grozdja in 46 milijonov lil vina. POPIS PREBIVALSTVA ALI CENSIMENTO Ali je potrebno ugotavljati narodnost? Mi >,ino že pred pol leta pisali o popisu prebivalstva, o censimentu, ki bo letos oktobra, to je deset let po zadnjem popisu, ki je bil 4. in 5. novembra 1951. Med naš mi brati v Gorici in Trstu razpravljajo ali bi bilo umestno, da bi ugotavljali v censimentu, kot se je delalo pred fašizmom, kakšne narodnosti so ljudje v naš h krajih. Mi furlanski Slovenci živimo v posebnih prilikah. Na vsem teritoriju, kjer mi živimo, se glede narodnost; že stoletja, nič ne spreminja, ker se ne more spremeniti. Živimo v naših hribih v nadiških dolinah, v terskih dolinah 'u v Rez'ji, kamor drugii ljudje ne prihajajo razen državnih funkcionarjev. Kaj naj bi delali pri majo samo tako veliko število tovarn, ampak imajo tudi lepa polja, krasne ogromne gozdove, lepa jezera. Poglavitni dohodek imajo cd industrije, po strani pa še zaslužijo s prodajanjem lesa iz gozdov, s pridelki iz kmetijstva m na koncu zaslužijo precej še s turizmom. Bled in Bohinj, da ne omenjamo Kranjske gore in pravzaprav vseh drugih krajev, so najbolj privlačni kraji za domače in tuje turiste. Že v prejšnjih časih, ko so bile najbolj važne kmečke vasi, ko še m bdo t( liko industrije, je bilo veselje pogledati v gorenjsko vas. Velike luše, obdane z vrtovi in dvorišči. Zraven velika, gospodarska poslopja: hlevi stogi, kozolci, shrambe, svinjaki in drvarnice. En sam kmet ima toliko prostora okoli hiše, kot pa pri nas cela majhna vas, ki je skupaj stisnjena. Pozna se sedaj blagostanje po gorenjskih vaseh. Vsaka vas ima, precej avtomobilov. Gorenjski kmetje se vozijo/, avtomobili na izlete, z motorji na delo na njive. Na Gorenjskem so rešili problem montanje: Industria- lizirali so vso deželo in zdaj cvete še kmetijstvo in nobeden ne cm grira, nobeden ne ve, kaj .je cona depressa. Kdaj bomo mi postali Gorenjsko ; DOLINA DOGNA bo postala prava puščava Mi furlanski Slovenci smo nekako sesedi doline Dogme, ki je na severu od Rezije, med velikimi hribi preden se pride v Kanalsko dolino. Prav v starili časih, ko smo prišli Slovenci v tc kraje, smo mi. Slovenci naselili tudi dolino Douje in imajo še sedaj nekateri hribi in kraji slovenska imena Toda v srednjem veku so se naselili v dolini Donje furlanski pastirji in drvarji in sedaj ni tam ve-Aorijo skupaj naši in njihovi ljudje. Njim vsem, tudi preprostim ljudem so pozna, da so hodili v dobre šole, našim pa, da so zastonj izgubljali čas pred maestrinami. Naš ljudje so pametni in prebrisani bolj kot drugi, Toda tega se nismo učili v šoli, ampak v življenju. V Sloveniji točno vedo, kako jim bo v petih letih, kaj bodo vse imeli, mi pa ne vemo nič. Že zdaj so napravili po vseh krajih, kjer imajo industrijo, vse polno novih hiš. Enih krajev ni spoznati, toliko so se spremenili, toliko novih. hiš sezidali: majhnih, zasebnih, privatnih in velikih za Areč ljudi in družin skupaj. Kdo pa pri nas zida nove hiše? Nobeden. Mi smo brez bodočnosti, oni pa delajo na gvišno in sigurno. XI GORENJSKI SEJEM s FIERA DELLA GORENJSKA 0 Kranj (Gorenjska - Slovenja Superiore) ^ importante rassegna economica vi darà la possibilità di conoscere, in un ambiente pieno di Su9gestive attrazioni turistiche, lo sviluppo nel campo dei prodotti di largo consumo della vicina Gorenjska. VZPENJAČA NA VIŠ AR JE (Kanalska dolina) 1800 m nad morjem v 6 minutah Odhod iz postaje Ovčja ves (780 m nad morjem), kamor lahko dospete z avtobusom Izredna romanja k iz in v Trbiž vsakih pol ure. slavnemu svetišču za 600 obletnico njegovega obstoja. Na postajah v Ovčji vesi in Višarjih restavracija, topla in mrzla jedila, kavarna in buffet. FUNIVIA MONTE LUSSARI (Val Canale) a m. 1800 sul live''o del mare in 6 minuti Partenza dalla stazione di Vaibruna (in. 780 sin.) Pellegrinaggistraor Servizio di autobus da e dinari per il šesto per Tarvisio ogni mezz’ora. centenario della fon- dazione del suo famoso Santuario Servizi alle due stazioni di Vaibruna e Lussari di ristorante, tavola calda e fredda, bar - buffet (Foto E.P T. (Ente Pro vinciate 1 urts mo) Udine in foto Matteotti -Lkve - Ugovizza) LA SLOVENIA nord — Occidental*; è solcata quasi interamente dalla catena delle Alpi Giulie e dalle Alpi Caravanclie che con le loro ATette aguzze e le creste adamantine conferiscono al paesaggio un fascino quasi irreale, un fascino selvaggio. Si frappongono all’interminabile teoria di massi rocciosi, quasi a dare maggior suggestività e più varietà, zone boschifere che invitano alla quiete e in numerevoli laghi alpini che emanano una vitalità tutta particolare, come a ricordare al villeggiante la. loro origine tettonica e perciò spesso burrascosa. Variamente dislocate Sin questa primitiva cornice, appaiono come di incanto varie stazioni di villeggiatura, fra cui spiccano: TRENTA è una valle situata sempre lungo il corso della Soca e fa sempre parte del gruppo delle Giulie. Con questo nome vengono genericamente indicati i vari abitati dislocati nella zona, che fanno capo al piccolo centro di Na Logu. Le rustiche casette sparse nella vallata, dall’aria fresca e fine, pregna del caratteristico odore che JESENICE nella valle della Sava ai piedi delle Caravanche HOTEL "POŠTA,, Frequentatissimo centro di escursioni alpine - Magnifiche escursioni fra le suggestive pinete di Pianina (m. 1000 s.m.), località assai conosciuta perl’aria salubre ed i suoi prati di narcisi. A 1 ora il comodo rifugio alpino dotato di tutti i confort di Črni vrh. Dello stesso Albergo è la gestione dell Hotel « Dom pod Golico» . Ambiente completamente rinnovato -Scelta cucina - Trattamento familiare -Prezzi modici - Vantaggiosi forfaits per i mesi di settembre e ottobre Informazioni e prospetti : KOMPAS - Ufficio turistico - Jesenice I Né! pressi dei triplice confine bàlo-euslro-Jugo-slavo - Pensione - Cucina casalinga Traila mento familiare RATEČE - PLANICA Per informazioni rivolgersi a : TURISTIČNO DRUŠTVO (Società turistica) Rateče-Pianica. VILLA P\QMIR RATEČE Al triplice confine austro-italo-jugoslavo a m. 870 s/m, nelle vicinanze di TARVISIO e VILLACCO Rinomato luogo di villeggiatura, fra le Alpi Giulie eie Caravanche, nei pressi del e limpide sorgenti della Sava - Abbondante e moderna attrezzatura ricettiva. Numerose camere ammobiliate, alberghi e pensioni. Ambiente familiare. Magnifiche escursioni nella romantica valle di Planica, al passo di Podkoren (Wurzenpass), al M Jalovec, al M, Peč (confine italo austro-ju goslavo), ai rifugi Tamar e Tičarjev Dom li Jalovec visto da Sella olente PODKOREN otip mp m KRANJSKA GORA TURISTICMA ZVEZA S10VEIUIK (Federazione Turistica della Slovenia) LJUBLJANA - Nazorjeva, 12 - LJUBLJANA Federazioni turistiche circondariali : Celjska Turistična Zveza - Celje Dolenjska Turistična Zveza-Novo.Mesto Gorenjska Turistična Zveza-Kranj Goriška Turistična Zveza-Nova Gorica Ljubljanska Turistična Zveza-Ljubljana Mariborska Turistična Zveza-Maribor Pomurska Turistična Zveza -Murska Sobota e 150 Società Turistiche locali della Slovenia sono a vostra disposizione per qualsiasi informazione riguardante il turismo nella Slovenia. KRANJSKA GORA'“,rr£l INCANTEVOLE centro di villeggiatura nell’ alta valle delia Sava, ai piedi dei magnifici gruppi del Razor (m. 2601) e del Prisojnik (m. 2547) - Ambiente familiare, cordiale e sportivo. Ville, alberghi e pensioni con ogni confort. Seggiovia al Vitranc (m.1570 s.m.) - Magnifico e meraviglioso ambiente per scalatori - Nei dintorni 8 comodi rifugi alpini raggiungibili in poche ore. /•“* R VISIO j \§, l Dom vi pianici \V » yoéimk) | VITRANC I6J1 m • 5. ' ^ s lTj -lTT ^ ~ ’/ 1721 m 'v PRISOJNIK 2U47 m , L - ÌLCMCNSKA SPICA VASIC V. /■ A - vm. MOJSTROVKA A 2JJ2n JAIOVCC 2643 m Nella stagione estiva e in quella invernale Q-Late.d CC J^ud lj-i pagano magari le tas se per terreni che. da anni sonc stati espropriati per onere di carattere militare. Doveri, qualcuno- può dire, che sono imposti a regioni di confine, e che sono necessari a ila difesa della l'a-i ria. A que-ti si potrebbe rispondere che oggi, al tempo dei missili interconti- nentali e addirittura dei voli interplanetari, certe impostazioni, certi gravami, appaiono persino ridicoli, se non creassero, come creano invece, profondo disagio nella vita delle nostre genti e spesso proprio dì quelle più povere. L’esistenza di una situazione del genere contrasta con ogni possibilità di sviluppo economico della nostra regione. A cosa servono le leggi sulla montagna, il cosidetto «piano verde» ed altre iniziative del genere, se nei nostri paesi gravano ie limitazioni imposte dalle servitù militari. caie di qualsiasi genere; e) divieto di fare nuove piantagioni arboree o di alto fusto; f) divieto di distruggere o diradare boschi o piantagioni arboree di alto fusto; g) divieto di impiantare linee elettriche, condotte di gas o liquidi in-fiammabdi ; h) divieto di impiantare o esercitare teleferiche ; i) divieto di effettuare canali di irrigazione o di variare comunque il regime naturale dei corsi di acqua ; 1) divieto di effettuare operazioni campestri che possano variare la pendenza naturale del terreno. Dopo di che ognuno può vedere che, nella Valle del Judric re.da ve ramente poco da fare che nor sia valigia per andare raminghi pei mondo in cerca di un posto di mvoro che. stante a queste coi izioni in quel posto, non si può sperare sia ove ito. Quello della Valle del Judrio puf rappresentare, forse un caso limite, ma non è purtroppo il solo. Quasi tutta la regione orientale del Prilli e la Carnia sono infatti gru ■ da queste, spesso assurde servi - Nel visitare, nella vicina repubblica austriaca, la cittadina della Carin-zia, Volkermarkt — non sfugge ini particolare — e non lo si può non sottolineare senza una certa amarezza e disappunto — che crea disagio e suscita istintivo un senso, specie negli ex partigiani, di giustificata irritazione. L la mancanza del monumento e-retto in onore e memoria delle centinaia di partigiani sloveni morti durante la lotta di liberazione per la libertà, la giustizia e l’indipendenza non solo del proprio popolo e del proprio paese ma di tutti i popoli e di tutti i paesi, Aust ia compresa, Ed il monumento ricordava proprio cobo » che in loco hanno duramente e va ■•osamente combattuto per scacciare il nazista invasore e oppressore, autore di tante distruzioni e car- ■ tacine, perpetuate, con fredda fe-io ia, ovunque, senza risparmiare nò vecchi, nè donne nè bambini. parte, Pecolle, Xongruella e Cergneu superiore la parlata è schiettamente slava. A Ramandolo quarantanni addietro si parlava ancora slavo, lingua che sta cedendo il passo al friulano anche a Monteprato. Va pertanto sottolineato ii fatto che i paesi con popolazione di lingua slava, tutti in montagna, sono purtroppo, i più abbondanti. Sembra strano ma è così ; nessuno, infatti, se ne cura; e non c’è bisogno di spremersi tanto le meningi e a- è possibile transitarvi con automezzi E che dire di Prosseniceo non ancora _collegato con il capoluogo da una strada carrozzabile? Per arrivarci,-sonòra incredibile, bisogna percorrere (piasi 40 km.: infatti prima bisogna scendere ad Attimi», indi ver eais! a Nimis; per poi, una volta infilata la valle del Cornappo, salire a' Taipana. E la. medes’ma trago-Ibi degli abitanti di Uccea che intendono! recai si al capoluogo di Resia, Pertanto i cenni indicati sembrano da so- Negli ultimi 40 anni la popolazione residente è diminuita di quasi 4000 unità su 10.000 abitanti - Le classi dirigenti non hanno ancora provveduto a sanare la disastrosa situazione economica di questa vallata i militari impediscono economico della zona guzzare la fantasia per individuarne il quadro impressionante del loro vero stato. Cergneu è certamente il più trascurato. In quest’ultimo biennio le alluvioni gli hanno arrecate danni ingentissimi. Con lo straripamento del fiume, poi, le strade si convertirono addirittura in fossi tanto erano sconvolte; e nessuno si è preso la, brigia di ripararle e disporre, nel contempo, per una sufficiente arginatura onde impedire ulteriori rovinose tracimazioni delle acque. In particolare, nel comune di Tai-pana, le frazioni di Platischis, Pros-senicco e Montemaggiore soffrono di un abbandono tutto proprio, quasi fossero segnate col dito. L’ultima frazione nominata non solo manca di telefono ma non è neppure collegata da autocorriera; inoltre la strada che mena al capoluogo è impraticabile. In quanto alla rotabile Torlano-Tai-pana, che noi prosegue verso il confine italo-jugoslavo, non risponde di fatto alle necessità, del traffico attuale: fesse almeno allargata -,-d a-sfaltata ; e clrssà. quando lo sarà. A Ponte sul Natisene presso i’ia tischis vi è il valico di 2. categoria ma poiché il ponte è pericoloso non Cosa attende Klagenfurt per ricostruire ii monumento ai Partigiani sloveni? Le autorità della città austriaca prendano esempio dalla città di Mantova Questo meritorio e doveroso segno di ricordanza è pressoché scomparso: dei volg|ari diabolici criminali, nemici del popolo, della civiltà e so-pratutto della Resistenza, lo hanno fatto saltare con una potente carica di tritolo. Il grave si è che una volta compiuto il misfatto, dopo 1'«ufficiosa» esecrazione, sull 'episodio calò, purtroppo, un silenzio di tomba. Ne valse, più avanti, qualche «voce» diretta all’autorità locale, per porre fine alla deprecata trascuratezza. Quale contrasto con il comportamento, in Italia, della città di Mantova dove nella notte a. cavallo del 24 e del 25 maggio di quest’anno dei miserabili hanno fatto saltare ’n aria, c c la 1 inamite, i1 monumento dello ero. t.olese Andrea Li 'er che 1 frai. proprio a Mantova, il 10 febbraio 1810, avevano speni crivellando o di pallottole. Ma distrutto il monumento, la Giunta comunale della città lombarda — interpretando i sen- si di esecrazione della cittadinanza — senza por tempo in mezzo deliberò di ricostruire immediatamente il monumento; ciò che fu fatto e in sole quarantott’ore. Al consiglio comunale, unanime nella risoluzione della Giunta, il Sindaco dott. Grigliato dichiarò con energia : «Se il triste episodio dovessi; ripetersi, sappiano gli attentatori che noi torneremo a ricostruire il monumento, anche cento volte. Pongo ai voti la delibera di ripristino, con lo stesso spirito nel quale agirono i mantovani 150 anni fa versando i 5 mila scudi per ottenere il riscatto di Ilofer». Le autorità di Klagenfurt invece, cosa hanno fatto dopo la distruzione del monumento ai caduti partigiani sloveni? Nulla, proprio vergognosamente nulla. Se ne sono, come si suol dire, lavate le mani. Si fossero almeno preoccupate di condurre delle adeguate indagini per individuare e rintracciare i colpevoli e gli eventuali mandanti del delitto che nell’animo di tutti i veri democratici aveva suscitato condanna e riprovazione, macché. Neanche a ciò si pensò, o lo si fece soltanto timidan ente. E perchè mai, se è lecito, tanta indifferenza, tanta negligenza, tanto estraniarsi della i osa? Non erano forse degni i partigiani sloveni — che così generosamente si sono battuti, e sono anche caduti, per l’ideale di libertà e di giustizia — di un tangibile segno di ricordo nella Carinzia. li sufficienti per testimoniare coi»e i paesi in questione si trovino virtualmente isolati dal mondo specie durante il rigido duro periodo ìnver- j naie : in una parola è come vivessero j nel medio evo. Lo spopolamento della valle è 1 ’im-1 mediata conseguenza dello stato di ! cose denunciato. Epco dei dati statistici : comune di Taipana : anno 1871 abitanti 2574 (comune di Ni ini» j 3016), 1881 ab. 2800 (Nimis 44910 ! 1901 ab. 3255 (Nimis 5211), 1911? ab. 3700 (Nimis 6250), 1921 ab- 3597 (Nimis 6165), 1931 ab. 3401 (Nimis 4869), 1936 ab. 3023 (Nimis 4405), 1951 ab. 2841 (Nimis 4398), 1960 ab. 2320 (Nimis 3870). Da questi dati però bisogna togliere un buon terzo : infatti Taipana rie ha all’estero (sfoghi emigratori sono di preferenza la Svizzera, la Francia, il Belgio e la Germania occidentale) oltre 800 e Nimis più di 1200. Questi enrgranti, non bisogna dimenticarlo, sono considerati residenti nei rispettivi comuni di origine ma in realtà, in base all’esperienza, soltanto pochissimi, vinti dalla nostalgia, faranno ritorno ai loro paesi. 1 rilievi che seguono possono confermare come sia. acuto e preoccupante, per non dire impressionante, il problema dello spopolamento. Un tempo Monteaperta aveva più di 1000 abitanti, ora ne ha meno di U'O ; prima della seconda guerra mondiale Platischis ne aveva oltre 500, oggi ne conta appena poco più di 200. b su questo metro si possono allinear0 Montemaggiore, Prosseniceo e Debel-lis. In quest'ultima località un tempo vi era la scuola elementare: ora non vi è più! Rimasta senza bambini la s- è dovuta sopprimere. Tn effetti la popolazione residente è costituita da vecchi e bambini, e pochi anche di questi; e molte sono le donne maritate che lavorano in Svizzera per cui ii marito, rimasto a casa, tocca ri cura dei bambini e dei lavori d omest ici. Come si vede, le classi dirigenti, anziché provvedere a creare suffi' cienti fonti di lavoro in loco e ad aiutare comunque quelle povere e desolate popolazioni, preferiscono mantenere aperta la vergognosa e u' miliaute piaga dell’emigrazione eh0 per esse costituisce l’unica valvola per sanare la situazione economici! locale. Ed ecco perchè negli abitanti dei luoghi nominati vi si leggono, impressi nel viso, segni dello sconforto, se non prop della disperazione e della sofferenza fisica, e, della contrarietà per uno strto d’ cose — isolamento, squallore e scria — che non può far certo onoro ad un paese civile ed al quale, oltr0' chè socialmente doveroso, è mnan0 rimediare senza alcun indugio.