IZHAJA VSAK ČETRTEK uredništvo in uprava: 34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, e*-/fax 040/630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst, 431. Poštni teko-Cl račun (C.C. post.) Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K ŠT. 1914 NOVI USI Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE TRST, ČETRTEK 17. MARCA 1994 LET. XLII. Naši glas so odločiln Na skorajšnjih parlamentarcih volitvah bomo slovenski vo-hvci in volivke v enomandatnih ah uninominalnih okrožjih glasovali »strateško in po pameti«. ‘° pomeni, da bomo svoj glas zaupali kandidatu, ki ima naj-v.ec možnosti za izvolitev in hkra-h zavzema pozitivna stališča do manjšinske problematike. Kar zadeva kandidate za se-CaE prihajajo za nas v poštev le ove imeni: profesor in pisatelj Claudio Magris v prvem senatom okrožju v Trstu, slovenski Profesor in sociolog Darko Bratina v goriškem okrožju, kamor sPadajo tudi volivci iz devinsko-oabrežinske, zgoniške in repen-|aborske občine. Oba kandidata nrtata stvarne možnosti za uspeh, zavedati pa se moramo, da so naši glasovi odločilni. Enaka merila morajo po našem veljati tudi za glasovanje v enomandatnih oziroma unino-Riinalnih okrožjih za poslansko zbornico. Stvarne možnosti za Uspeh ima predvsem kandidat Progresističnega zavezništva Re-nato Kneipp, ki je Slovenec, v drugem tržaškem okrožju. To ob-Sega vse okoliške občine in dodala vse predmestne četrti ter Vzhodni in Zahodni Kras. Izbija kot smo že pisali, nikakor ni Ha najboljša in je tudi zaradi ega njegova izvolitev ogrožena, Vendar moramo kljub temu slo-Venski volivci glasovati »po paleti« in zaupati svoj glas temu kandidatu. V ostalih volilnih ok-rožjih bomo Slovenci verjetno ° asovali predvsem »po srcu«, čeprav kanček »pameti« tudi tu ne I hil narobe. Ni treba tu posebej naglašati, a Slovenci, ki pripadajo demoničnemu taboru, ne bodo zamesili velikanske napake, kot so 0 naredili pristaši levega tabora a zadnjih pokrajinskih volitvah a Goriškem. Sklicujoč se na po-'Ve v edinem slovenskem zamej-...em dnevniku, naj se ne udele-sq° y°I*tev ali oddajo bele gla-s vnice oziroma jih razveljavijo, ° omogočili, da je zmagala kan-^ oatka Severne lige, namesto ^ndidata KD, na čigar navezi je tudi Slovenec Damjan Ter-DRAGO LEGIŠA 'III* 0 Kakšna bo Federacija BiH Na Dunaju je v nedeljo, 13. t.m., poseben mešani odbor bosanskih Hrvatov in Muslimanov pripravil besedilo ustave federacije Bosne in Hercegovine. Listino bodo še ta teden podpisali v VVashingtonu. Združene države Amerike imajo namreč glavno zaslugo, da so bosanski Hrvati in Muslimani sklenili sporazum, ki naj med drugim naredi konec bojem na ozemlju Bosne in Hercegovine pod nadzorstvom Hrvatov oziroma Muslimanov. Že pred nekaj tedni je bil v ameriški prestolnici dosežen načelen sporazum o ustanovitvi federacije BiH (Bosne in Hercegovine) ter je bil hkrati odobren osnutek preliminarnega sporazuma o temeljih konfederacije med Republiko Hrvaško in BiH. Bosanski Hrvati in Muslimani so se tudi dogovorili, da bo nova federacija imela prost dostop do Jadranskega morja, na območju bosan-sko-hercegovske občine Neum, ki na kopnem deli Dalmacijo na dva dela, pa bo prosto potekal hrvaški promet. Ustava nove federacije BiH je v bistvu delo ameriših strokovnjakov. Predviden je predsedniški sistem, kar pomeni, da je osrednja oblast zaupana predsedniku in podpredsedniku federacije, ki ju za štiri leta izvoli parlament. Če je predsednik Hrvat, mora biti njegov namestnik Musliman, in obratno. Do zamenjave prihaja vsako leto. Predsednik je tudi državni poglavar. Vlado sestavljajo predsednik, njegov namestnik in ministri, od katerih ima vsak svojega namestnika. Tudi tu prihaja v poštev načelo, po katerem morata biti povsod zastopani obe narodnosti. Če je šef vlade Hrvat, je njegov namestnik Musliman, in obratno. Zakonodajno oblast ima dvodomni parlament. V poslanski zbornici so poslanci, izvoljeni na splošnih volitvah; v domu narodov je enako število muslimanskih in hrvaških članov. Zakone morata odobriti oba domova. Na vrhu lestvice sodne oblasti je ustavno sodišče, ki je pristojno za reševanje sporov med centralno oblastjo in kantoni, med občinami in kantoni oz. federacijo. V VVashingtonu je bilo načelno sklenjeno, da bo federacija razdelje- na na 5 do največ 7 kantonov. Zdi se, da nova ustava predvideva ustanovitev 5 kantonov. Vsak kanton ima natančno določene pristojnosti. Odloča o krajevni policiji, šolstvu, stanovanjskem gospodarstvu, javnih službah, davčni politiki za financiranje svojih potreb, o krajevni energetiki, o RTV, socialnem varstvu in turizmu. Centralna ali osrednja vlada je pristojna za zunanje zadeve, za obrambo, za splošno gospodarsko politiko, zunanjo trgovino in carine, za finance, za boj proti mednarodnemu kriminalu, za davčno politiko, dodeljevanje radiotelevizijskih frekvenc, energetsko politiko ter za promet in zveze. Kar zadeva bodočo konfederacijo, je treba omeniti, da ta ne bo nadomestila sedanjih mednarodno priznanih držav, a da naj bi po vzoru Evropske unije delovala kot Iz vsebine: Občni zbor konference Svetovnega slovenskega kongresa za FJK (str. 3) Jurij Paljk: 0 40-letnici goričke glasbene šole Emil Komel (str. 6) A. Kodelja: Umetniška roka brata Ambroža Testena (str. 8) carinska, monetarna in obrambna zveza. Kot smo že omenili, sporazum, ki je bil sklenjen v VVashingtonu, jamči BiH prost prehod po hrvaškem ozemlju do morja, Sarajevu pa daje za 99 let v najem pristan Ploče z vsemi pristaniškimi napravami. Slovenska skupnost »Nova volilna zakonodaja, ki je uvedla večinski sistem, ne da bi istočasno poskrbela za zagotovljeno zastopstvo narodnih manjšin, je krivična in zapostavlja Slovence v Italiji. Slovenska skupnost je tudi globoko nezadovoljna z razpletom pogajanj, ki jih je imela v času oblikovanja volilnih zavezništev. Potrdilo se je zlasti dejstvo, da so možnosti izvolitve slovenskih kandidatov v takem sistemu prepuščene dobri volji večine, trenutnim okoliščinam in volilni aritmetiki«, piše v tiskovnem poročilu Ssk. »Ker ji ni bilo omogočeno enakopravno sodelovanje, se Ssk ne prepoznava v zavezništvih in listah, ki nastopajo na volitvah, ter odločno ponavlja zahtevo po uvedbi vsaj minimalnega zagotovljenega zastopstva za Slovence. To pa ne pomeni, da se Ssk umika v kak geto ali volilno abstinenco. Tudi mi smo postavljeni pred veliko odgovornost, ker se zdaj odloča usmeritev vse države in družbe in je treba torej pod silo razmer sprejeti premišljene odločitve«. Deželni svet Ssk se je na zasedanju 13. marca 1994 v Devinu soglasno izrekel za zmago odprtih, demokratičnih sil in za poraz nacionalističnih, skrajno konservativnih in protislovenskih sil, nadaljuje zapis slovenske stranke. Izrekel se je proti skrajnostim in skupinam, ki grozijo z nevarnimi političnimi pustolovščinami. V tem okviru je Ssk upoštevala odnos medsebojnega zaupanja, ki mora v novem volilnem ustroju vezati kandidate oz. izvoljene predstavnike in volilce, zlasti pa odnos posameznih kandidatov do treh bistvenih točk, ki jih je stranka postavila v ospredje: pravičen zaščitni zakon, zagovarjanje zagotovljenega zastopstva in urejeno razmerje med izvoljenimi in Ssk ter volivci sploh. Zaradi navedenih splošnih razlogov in zato, ker Ssk čuti posebno odgovornost za izvolitev slovenskih zastopnikov v parlament, poziva volilce, beremo še v tiskovnem poročilu, naj v goriškem senatnem okrožju podprejo prof. Darka Bratino, v drugem tržaškem poslanskem okrožju pa Renata Kneippa. Oba sta se pozitivno odzvala na vse tri pogoje Ssk, njuni stranki pa sta izrecno pou- llll* 0 k RADIO TRST A ] ■ ČETRTEK, 17. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Galerija likovnih ustvarjalnosti; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda. ■ PETEK, 18. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Poslušajmo, rišimo in pišimo!« (Meri Ozbič); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 19. marca ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta ro-zajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 »Ena se tebi je želja spolnila« — romantični sprehodi v neponovljivo obdobje umetnosti; 16.00 75 let po 1. svetovni vojni; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena. Prežihov Voranc: »Doberdob«. ■ NEDELJA, 20. marca, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Deček s piščalko« (Marko Kravos); 12.00 Koroški obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev. ■ PONEDELJEK, 21. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Vaš Pepi in papači; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nagradna abeceda — radijska kviz oddaja za otroke; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Brezposelnost: teorija in praksa. ■ TOREK, 22. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«. ■ SREDA, 23. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Šaljivo-resno. Kdo bo novi koroški deželni glavar? Christof Zernatto Na deželnih volitvah na Koroškem, ki so bile v nedeljo, 13. t.m., se je uveljavila Svobodnjaška stranka, ki bo imela v novem deželnem zboru dva poslanca več. Hud poraz je doživela Socialistična stranka, ki je izgubila nad 8 odstotkov glasov in bo imela v novem deželnem zboru 3 poslance manj kot doslej. V primerjavi z volitvami leta 1998 se je rahlo okrepila Ljudska stranka, ki bo imela v novem deželnem zboru enega poslanca več. Koroški Slovenci so nastopili z Enotno listo le v dveh volilnih okrožjih. Ta lista je prejela 3.324 glasov. Primerjava z zadnjimi volitvami ne prihaja v poštev, ker so koroški Slovenci tedaj nastopili skupno z nekaterimi drugimi političnimi skupinami (zeleni in drugi). V krogih Narodnega sveta koroških Slovencev ugotavljajo, da Naši glasovi... 4)111 D pin. Posledice takega ravnanja so pred našimi očmi: Gorica ima za predsednico pokrajine žensko, ki ni samo velika nasprotnica naših pravic, ampak nas tudi ponižuje. Ali ni veliko ponižanje že dvakratna izvolitev misovca v odbor za slovenske šole? Zadnja izvolitev pa predstavlja naravnost višek poniževanja, saj naj bi delal v tem odboru misovec našega rodu (sic!) in vzgojitelj (sic!) na slovenski šoli. S prizadetim človekom gotovo ni nekaj v redu, medtem ko je ravnanje strankinega misovskega vodstva v svoji preračunanosti presneto lucidno. Ponavljamo pa, da je to stanje predvsem posledica sektaškega vedenja in ravnanja dela naših volivcev. je volilni izid glede na razmere na Koroškem še kar zadovoljiv, čeprav smo še daleč od števila glasov, potrebnih za izvolitev slovenskega poslanca. Aktualno pa je vprašanje zagotovljenega zastopstva slovenske manjšine v Avstriji, ne glede na število pripadnikov manjšine. Tako je na primer to vprašanje uredila Republika Slovenija, kjer imata italijanska in madžarska manjšina po ustavi zagotovljeno predstavništvo v slovenskem parlamentu. V novem koroškem deželnem zboru ima Socialistična stranka 14 poslancev (prej 17), Ljudska stranka 9 (prej 8), Svobodnjaška stranka pa 13 poslancev (prej 11). Do zdaj še ni znano ime novega deželnega glavarja. Utegne biti potrjen dosedanji dr. Zernatto, pristaš Ljudske stranke, ki se je na volitvah lepo uveljavil. Njegova ponovna izvolitev pa je odvisna od morebitnega sporazuma s Socialistično in Ljudsko stranko. Takšna koalicija zdaj vlada na Dunaju. * * * Srečanje s prof. Hackovo v Peterlinovi dvorani V Peterlinovi dvorani v Trstu je Slovenska skupnost priredila v torek, 14. t.m., predvolilno srečanje z znanstvenico Margherito Hack, kandidatko v prvem okrožju za poslansko zbornico na listi progresistične-ga zavezništva. Tržaški pokrajinski tajnik Ssk Martin Brecelj je uvodom vprašal gostjo, kaj jo je prepričalo v to, da se je začela ukvarjati s politiko, ko pa so njena poklicna zanimanja tako različna. Glede na težko stanje v državi, se je glasil odgovor prof. Hackove, se ji je zdelo prav, da tudi ona da vse svoje sile na razpolago skupnosti. Njena vizija politike, je dejala, sloni na solidarnosti in enakopravnosti pripadnikov različnih narodnosti in ras. V pogovoru z Margherito Hack sta sodelovala tudi tržaška občinska svetovalca SSk Peter Močnik in Andrej Berdon. O slovenski manjšini je kandidatka predvsem dejala, da ji je treba nuditi primerno zaščito, ki ne sme biti nikakor manjša od tiste, ki jo Slovenija nudi italijanski narodnostni skupnosti na svojih tleh. Slovenska skupnost o volitvah 4im n darili, da bosta imela v primeru izvolitve široko avtonomijo, kar zadeva manjšinska vprašanja, 0 katerih se bosta soočala s Ssk in drugimi političnimi komponenta' mi Slovencev v Italiji. Na podlagi razgovorov z drugimi kandidati izreka Ssk podporo neodvisnemu kandidatu prof-Claudiu Magrisu za tržaško senatno okrožje, kandidatki Demokratičnega zavezništva na napredm listi prof. Margheriti Hack za prv° tržaško poslansko okrožje in karr didatu Ljudske stranke na list' Pakta za Italijo dr. Enzu Bevilač" qui za goriško poslansko okrožje- Pri prenovljenih krščanskih demokratih v Ljudski stranki je Ssk zaznala pomembne znake večje odprtosti do naše problematike! zlasti pri prof. Silvanu Magnelli" ju, pri dr. Danilu Bertoliju, ki kandidira za poslansko zbornico v Benečiji, in inž. Diegu CarpenedU/ ki kandidira za senat v Karniji & Kanalski dolini. Deželno vodstvo Ljudske stranke je prevzelo obvezo, da bo stranka takoj po volit' vah vložila v parlamentu svoj zakonski predlog o zaščiti Slovencev, ki ne bo diskriminiral rojakov v videmski pokrajini z zanikanjem njihove narodnostne pripadnosti. Glede Severne lige je Ssk ugotovila, da stališča njene pokrajinske predsednice v Gorici, povezava z misovci v tržaških krajevni sosvetih in nekatere hude izjave njenih tržaških in goriških kandidatov izdajajo upe slovenskih volivcev, ki so jim v preteklosti zaupali svoj glas iz protesta ali pa zaradi federalističnih izbir, ki bi bile spoštljive do manjšin. Kar zadeva proporcionalni dd poslanskih volitev, kjer igrajo pomembno vlogo tudi idejne izbiri prepušča Ssk odločitev treznem11 razmisleku volivcev, svetuje pa' da se izbira osredotoči na stranke, ki imajo stvarno možnost pre' mostitve 4-odstotnega vstopneg3 praga v vsedržavnem merilu in ^ zlasti jamčijo, da bodo kljubovale protislovenskim silam in poetičnim pustolovščinam, torej ^ stranke v razponu, ki gre od pre' novljene Ljudske stranke do pfe' novljene levice. Na zadnji občinski seji v Zgoniku je županja Tamara Blazina p ort1' delila odborniška mesta. Podžupan je Rado Milič, ki bo, kot doslej, od' govarjal za zdravstvo in socialno skrbstvo, prevzel pa je tudi odbori11' štvo za kmetijstvo. Prav tako je bil potrjen Lucijan Milič. Še dalje W odgovoren za osebje, smetarsko službo in ekologijo, poleg tega pa mu / bila zaupana tudi športna problematika. Ostala dva člana odbora stfl' Alenka Obad (kultura in šolstvo) ter Bruno Pegan (civilna zaščita). ^ urbanistiko in javna dela bo skrbela sama županja. Pogovor z Janezom Povšetom o poslanstvu in delu SSK Za skupno vseslovensko omizje »Zaradi slovenstva smo se zbrali to- To je zgodovinska usoda naših Iju-l' ki so za to trpeli in se bojevali. Slovenstvo moramo ohraniti, ker bo to °nranjalo nas.« Tako je v svojem pozdravnem nagovoru dejal slovenski podkonzul v Trstu Tomaž Pavšič na °bčnem zboru Konference Svetovne-S« slovenskega kongresa za Furlanijo-Mijsko krajino. Zasedanje je v petek, ”• marca, potekalo v Prosvetnem do-mu na Opčinah. Pregled triletnega, delovanja — Konferenca SSK za FJK je bila ustanovljena na Goriškem gradu 15. apri-8 1991 — sta podala predsednik Ja-nozPovše in tajnik ter blagajnik Davorin Devetak. Slednji je poudaril, da R organizacija v tej mandatni dobi bi-8 takorekoč stalno prisotna v vseh eh pokrajinah naše dežele in spomni na najpomembnejše pobude: srednje Mednarodnega združenja slovenskih razvojnih partnerjev iz Lju-jjone s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (1991) v Gorici, Pogovor z vojnim strategom Antonom °eblerjem (1992, torej v času, ko je Se bil v teku proces utrditve sloven-s*e suverenosti) v Trstu, posvetovale z naslovom »Kam s slovenskim kongresom«, ki je bilo na Opčinah, Ječanje s Slovenci, ki živijo v Mila-'!u in severni Italiji, prisotnost na tudijskih dnevnih v Dragi itd. Na občnem zboru je bil izvoljen Vovi odbor, ki ga sestavljajo: Sergij ahor, Maja Lapornik, Ravel Kodrič, °°jan Brezigar, Aleksij Pregare, Jo-p’ Pirjevec, Davorin Devetak, jasna Kauber, Majda Kaučič-Baša, Ivanka lergold, Marija Češčut, Damjan .Jede, Mirka Brajnik, Sonja Klanjšek, Darko Bratina, Ivan Sirk, Re->n° Devetak, Janez Povše, iz Benečije N fole Namor, Salvatore Venosi, Re-nato Quaglia in Giorgio Banchig. V nJJdzornem odboru so Marij Maver, J°razd Vesel in Drago Štoka, v raz-šdišču pa Mitja Bitežnik, Andrej tofttž in Egidij Vršaj. , Tudi predsednik Janez Povše je po-izčrpno sliko ne le o delovanju °nference Svetovnega slovenskega °ngresa za FJK, pač pa tudi o vlogi J Pomenu te organizacije nasploh. . arsikaj v preteklosti ni bilo v redu, ,e Poudaril predsednik, največja na-™ka SSK pa je bila ta, da se je, vsaj ^katerih pogledih, »pustil prehiteti politike«. Mnogi so tudi od kon- gresa zahtevali preveč, morda organizacija ni izpolnila vseh pričakovanj, vendar sta njeno poslanstvo in njena bodoča vloga pomembna. Podrobneje je Povše o vsem tem spregovoril v intervjuju. Od začetnega navdušenja je Svetovni slovenski kongres nekoliko usahnil. V čem so bile napake delovanja? Okvirno je prav gotovo res, da začetno navdušenje ni moglo trajati. Vzpostavitev demokracije v Republiki Sloveniji, plebiscit za samostojno življenje — vse to so bili zgodovinski trenutki za slovenski narod v celoti, trenutki, ki so se srečno iztekli z ustanovitvijo mlade slovenske države. Vendar je tudi res, daje Svetovni slovenski kongres kasneje v mnogo-čem popustil v izvajanju svojega osnovnega programa, ki ostaja slej ko prej zavzemanje za slovenstvo kot eno samo telo, zavzemanje za preseganje ideološke razcepljenosti Slovencev, kjer še danes nekateri mislijo, da imajo v zakupu preteklost in sedanjost, da imajo in so imeli absoluten prav in da so zatorej več vredni od drugače politično mislečih Slovencev. Občutek za slovenstvo je še vedno razmeroma šibak, še vedno so močne in tudi napadalne tiste sile, ki v vsakršnem prizadevanju za slovensko narodnost še vi- dijo fašistoidne poudarke, kijih je treba utišati. Med napake delovanja lahko štejemo tudi nekakšen neizrečen strah organizacije pred politiko, ki se je npr. v preteklosti dobesedno polastila Konference za Slovenijo, namesto da bi kongres aktivno in javno, brez obotavljanja vplival na tekočo politiko in njene smernice. V največji meri je bilo tovrstno previdnost čutiti prav na vrhu organizacije, v Glavnem odboru, ki se je v mnogočem spremenil v kvaliteten debatni klub brez v javnosti objavljenih stališč in pobud. Kaj predvsem poudarjate kot vodilna načela Svetovnega slo- venskega kongresa? Katere cilje ste uresničili in katere še boste? Vodilna načela sem pravzaprav že navedel: Slovenec ne more biti več Slovencu sovražnik, ni večvrednih in manjvrednih Slovencev, ni večvredne in manjvredne politične opcije, nasprotno, vsa politična prepričanja, ki neusmiljeno izključujejo drugače misleče ali jih vsaj prezirajo, so v bistvu ideološka, škodljiva in v smislu novega časa dokončno presežena. Res pa je, da še delujejo in da bodo povzročila vsem nam še dosti težav in tudi gorja. Cilj Svetovnega slovenskega kongresa je vzpostavljanje občutka vsenarodovega omizja, za katero lahko enakovredno sede vsakršno politično prepričanje. To se seveda zaradi povojne dediščine ne bo tako hitro uresničilo, treba je vztrajati in mislim, da ni neskromnost, če rečem, da se je prav Konferenci za Furlanijo-Julijsko krajino to v veliki meri posrečilo. Posrečilo po zaslugi vseh sodelujočih, ki niso nikdar dovolili, da bi v soočenju političnih različnosti prišlo do trenj ali napetosti. Zame osebno je ta rezultat zelo spodbuden in enako so ga ocenili kolegi iz Slovenije, ki tega rezultata v tolikšni meri še niso mogli doseči. Kakšno je stanje v zvezi z državljanstvom za vse tiste Slovence, ki živijo izven matične domovine? Rekel bi, da zadovoljiva, čeprav smo pričakovali mnogo več. Ne samo mi v zamejstvu, predvsem naši rojaki v izšeljeništvu. Marsikaj se je na tem področju uredilo, vsaj to, da vsak kandidat iz zamejstva ve, kam se mora v Sloveniji obrniti, v kolikor želi dobiti informacije o problemu svojega slovenskega državljanstva. Na urad za notranje zadeve tiste občine, kjer je vpisan ali kjer so vpisani njegovi starši ali vsaj eden od staršev. V kolikor pa pomislimo, da se ni zgodilo čisto nič v zvezi s posebnim statusom Slovencev brez državljanstva, potem smo lahko upravičeno kritični do trenutnih političnih razmer v Republiki Sloveniji, ki jasno kažejo še šibak občutek za svoje rojake izven meja. Je Vaša Konferenca v teh treh letih sodelovala z Glavnim odborom? Sodelovanje je bilo več kot dobro, dosledno smo bili prisotni pri delu Glavnega odbora, katerega sestavni del smo. Znotraj Glavnega odbora je bilo mogoče pričeti spoznavati Slovence v drugih delih sveta iz prve roke in verjetno je moralo miniti kar precej časa, da smo vsi skupaj šele dobili pregled nad vso problematiko, ki tare naše sorojake od Ljubljane do Dunaja, Miinchna, Pariza, Toronta, da ne govorim o Avstraliji in Argentini. Kaj bi moral Svetovni slovenski kongres napraviti v prihodnje? Dosledno bi moral slediti svojemu temeljnemu programu in vplivati na vse sredine v katerih živimo Slovenci, da bi hitreje, stopili v nov čas, da bi razumeli smisel zgodovine, kjer v glavnem ni nezmotljivih in kjer je treba v sedanjosti preseči stare zamere ali vzvišenosti z željo po skupnem občutku vseh Slovencev. Bistvena je ta želja, ki je naravna, prirodna in izhaja iz življenja samega. Če hočeš spet dati rojaku roko, potem boš pozabil na preteklost. Če tega nočeš ali ne moreš storiti, potem boš pač našel tisoč izgovorov, da ti tega ne bo treba storiti. Tukaj se je treba odločiti, in Svetovni slovenski kongres se je odločil, da je višji smisel vendar roka v roki in ne več položaj na dveh ali celo več bregovih. Nameravate tudi v prihodnosti ostati predsednik Konference za Furlanijo-Julijsko krajino? Predsednika, novega predsednika bo volil na občnem zboru izvoljeni odbor. Osebno ne nameravam za to mesto kandidirati, ker sem prepričan, da je triletno obdobje dovolj dolgo in da velja tudi znotraj naše Konference uveljaviti načelo Glavnega odbora, po katerem je vsakdo predsednik le v enem samem mandatu. To se mi zdi pravilno in demokratično. (hj) ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV — TRST vabi na revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1994 ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 16. uri v Gledališču Miela Reina (Trst — Trg Duca degli Abruzzi 3) Na sliki: predsednik Konference Svetovnega slovenskega kongresa za FJK Janez Povše med branjem poročila na občnem zboru. Za predsedniško mizo sedijo (z leve) Mirka Brajnik, Sergij Pahor in Davorin Devetak (foto D. Križmančič) Pred občnim zborom Alojz Debeliš Za preureditev teritorija, potenciranje kmetijstva in vzpostavitev novega gospodarskega, proizvodnega in družbenega ravnovesja — pod tem geslom in s temi smernicami bo v nedeljo, 20. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah potekal redni občni zbor Kmečke zveze. Na njem bodo vzeli v pretres opravljeno delo v zadnjem letu ter se dogovorili o bodočem delovanju. Predvsem bodo obrazložili pobudo vsedržavne zveze kmetov za razvoj kmetijstva ter se pogovorili o tem, kako složno in učinkovito nastopiti za odobritev takega zakona o kra-škem parku, ki ne bo domačega človeka oropal za lastno zemljo. Kmečka zveza šteje okrok 1000 članov, od teh pa je »pravih« kmetov, torej tistih, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, kakih 350. Predsednik zveze je Alojz Debeliš, tajnik Edi Bukavec, podpredsednika pa sta Silvano Ferlu-ga in Robi Ota. Glede zgoraj omenjenega predloga italijanske zveze kmetovalcev (Confederazione italiana agricoltori), je Alojz Debeliš povedal, da bo ta organizacija začela kmalu zbirati podpise po državi za peticijo, ki jo bo naslovila na vlado z dvema zahtevama. Prvič, da naj država spremeni svoj odnos do kmetijstva in drugič, naj z zaščito teritorija obenem zaščiti tudi manjšine. Ker gre za pobudo na vsedržavni ravni, je dejal Debeliš, v dokumentu ni izrecno omenjena slovenska manjšina. Na občnem zboru v Prosvetnem domu bodo predstavniki Kmečke zveze razložili svojim članom pomen in vsebino te pobude, ter organizirali zbiranje podpisov. Drugi izredno pomemben problem zadeva zakon o Kraškem parku, je povedal Alojz Debeliš. V nedeljo, 20. marca, bo v Prosvetnem domu na Opčinah REDNI OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE Začetek ob 9. uri. skim občnim zborom ter izdelali stališče in »bojni načrt« za dosego takega zakona o Krasu, ki ne bo oškodoval domačega prebivalstva. »Naša želja je,« je ob koncu dejal predsednik Debeliš, »da bi ta občni zbor prinesel korist vsem našim kmetom. Predvsem moramo doseči, da bi nas oblasti bolj upoštevale. Reči moram, da smo v zadnjem času le opazili pozitiven premik kar zadeva odnos do kmetijskih problemov. Upajmo, da je res tako in da bo našemu kmetu, ki na teh tleh živi že stoletja, končno dana možnost, da bo svoje delo opravljal v ugodnejših razmerah.« _ .. (hj) Spomin zakoncev Stanka Vuka in Danice Tomažič so v četrtek, 10. nt°r' ca, ob 50-letnici njune nasilne smrti počastili s svečanostjo, ki je bila na p° kopališču pri Sv. Ani (foto Ferrari - Kroma). Pobudo je dala Slovenska skup nost. Poleg sorodnikov žrtev sta se slovesnosti udeležila Fulvio Tomizza td podkonzul R Slovenije Tomaž Pavšič. Pokrajinski tajnik Ssk Martin Brecelj je na grobu povedal naslednje'■ »Danes mineva natanko 50 let, odkar je zločinska roka umorila Statik1 Vuka in Danico Tomažič, ki tu počivata, kakor tudi dr. Draga Zajca, ki st je tistega večera mudil v njunem stanovanju v Rossettijevi ulici. Še danes ti povsem razčiščeno, čigava je tista roka bila, vse večjemu krogu ljudi pa ll znano, kdo sta bila »Poročenca iz Rossettijeve ulice«, tudi po zaslugi tržaške' ga pisatelja Fulvia Tomizze, ki je njuni tragični usodi posvetil roman s te«1 naslovom.« »Stanko Vuk — obetajoč pesnik in pisatelj, pa tudi narodni delavec krščaU’ sko-socialne usmeritve, ki ga je posebno fašistično sodišče na drugem tri<*' škem procesu prav zaradi njegovega narodnoobrambnega dela obsodilo na ti let ječe.« »Danica Tomažič — radoživa tržaška Slovenka iz družine, ki nam je dati tudi Pinka, upornega človeka, ki je v obupni fašistični noči znal sanjati o s0° jetski Sloveniji.« »Obema so streli pretrgali življenjsko pot, ko se je Stanko pripravljal ^ odhod v partizane, predvsem pa še preden bi lahko oba polno zaživela in obl'0' dila to, kar sta njuna narava in delo tako bogato obetala. V naši in širši zg° dovinski zavesti bosta ostala vklesana kot simbol za vse tisto, čemur je n°' silje preprečilo, da bi se polno izrazilo in ga obsodilo, da ostane večni torzo■' »Če je res, da še vedno ni povsem jasno, kdo so bili njuni morilci, pa I zanimivo, da se mnogi čutijo pred njima tako ali drugače krivi. Zanimivo j1' da je čutilo italijansko pero potrebo, da popiše njuno težko usodo. Zaninii1’1' je, da se za njun umor navaja troje možnih krivcev — belo gardo, partizan1’ in plavo gardo, se pravi vse tri obraze iz naše polpreteklosti, ne da bi noben11 od teh strani takšne obtožbe posebno odločno zavračala. Če je res, da ne g1f vsega enačiti, pa je očitno tudi res, da ni nihče brez greha. Stanko in Dan1’ ki tu počivata, naj nam bosta v tem smislu memento, trajna spodbuda tt$ k avtokritičnosti, ki je razpoznaven znak vsake prave človečnosti.« 50-letnice tragičnega dogodka so se spomnili tudi v Vukovem rojstne* Mirnu pri Novi Gorici. Župnik Ciril Cej je daroval mašo, pri kateri je sodeti’ val cerkveni pevski zbor. Mašnik je prebral del Vukovega Križevega pota, ^ je bil objavljen v knjigi »Zemlja na zahodu«. Zbor Jacobus Gallus bo nastopil v Ricmanjih Zbor Jacobus Gallus iz Trsta, ki deluje v okviru Glasbene matice in ga vodi Janko Ban, bo v okviru praznovanj ob sv. Jožefu nastopil v ricmanjski cerkvi. Razdeljen je na štiri tematske enote, ki želijo predstaviti štiri glasbene pojave: psalmodijo v treh različnih verskih in kulturnih območjih, mladostne skladbe še ne dvajsetletnega Kogoja, arhaično in globoko občuteno beneško izročilo ter slikovito fantazijo s simbiozo svetega in posvetnega v slovenski ljudski pesmi. Vse to po zaslugi avtorjev, ki jih rojstvo ali življenje veže na Trst. Na programu so gregorijansko petje, protestantski koral Primoža Trubarja, Slava iz glagolske maše Ivana Grbca, tri cerkvene pesmi, ki jih je Kogoj napisal v Gorici v dijaških letih (1910 in 1911), tri ljudske iz Stoblanka v Benečiji v priredbi Pavleta Merkuja in tri ljudske nabožne v priredbi Ubalda Vrabca. Ta program bo zbor Jacobus Gallus prvič izvajal v ricmanjski cerkvi 20. marca letos ob 18. uri. Svečanost na Opčinah Ob 50-letnici smrti Rozalije Gulič, matere šestih otrok, ki so jo nacifašisti obesili v ustrahovanje vsem, ki so se borili za svobodo, bodo na Opčinah (Narodna ulica 28) v nedeljo, 20. marca, ob 10. uri, odkrili spominsko ploščo in se poklonili žrtvi. Svečanost prireja VZPI Opčine — Bani — Fer-lugi. Kmečke zveze na Opčinah »Park nikakor ne bo smel biti ovi- ra za razvoj kmetijstva na Krasu. Naravovarstveniki bi hoteli postaviti vrsto omejitev, v vseh predlogih pa je kmetijstvo le bežno omenjeno. Kdor snuje načrte za park, se bo moral zavedati, da je čisto nekaj drugega živeti na teritoriju, delati na zemlji in se s tem preživljati ali pa samo priti »na oddih« in opazovati, kako rastejo drevesa. Če se je Kras ohranil tak, kakršen je danes, gre za to v prvi vrsti zasluga našim, slovenskim kmetom.« Debeliš je še dejal, da so razni posegi in gradnje — ceste, železnice, naftovodi, plinovodi in nazadnje še sinhrotron — že itak zadali Krasu hude rane. Da pa bi omejili še to, kar je ostalo, je nesprejemljivo. Člani Kmečke zveze so se sestali že pred nedelj- Slovesnost na grobu Stanka in Danice Knjiga Borisa Pahorja naletela na veliko zanimanje Poezije S. Kosovela pritegnile italijanske poslušalce V Društvu slovenskih izobražencev o političnem stanju v Sloveniji . V Narodni in študijski knjižni-Cl v Trstu bodo v petek, 18. t.m., Podstavili knjigo o pesniku Sre-ku Kosovelu, ki jo je v italijanski napisal prof. Boris Pahor. je izšlo pri pordenonski za-°zbi Studi Tesi šele pred kratkim, P? je že naletelo na veliko zanimanj6 italijanske publike. Tržaški II •ccolo je Kosovelu pred dnevi posvetil skoraj celo tretjo stran. V bo o Pahorjevem delu spregovorila Ivanka Hergold, predsta-v>tev pa se bo pričela ob 18. uri. Na Tržaškem je imelo občin-v° že priložnost spoznati vsebi-n° Pahorjeve knjige. V organiza-Z'i* italijanskega tržaškega krožka °kmaseo je v soboto, 20. t.m., ^ društveni gostilni na Kontove-d avtor že predstavil svoje delo. *njigi, je dejal, je Kosovela po- u deželna komisija Slovenske skup-urbanistiko in okolje je na seji t0 ,abrežini pod vodstvom koordinacij11 arh. Danila Antonija obravna-j,(ea pereča vprašanja prostorske pro-)fj butike v zvezi z novimi upravami ^^.novonastalimi problemi na te- jo fn° ^eio P° srečanju med komisije }jredstavniki deželne uprave, ki Ust nai°dgov°rnejši dejavnik pri ton ar!aniu poetike upravljanja teri-je la In torej tudi zadevne zakonoda-Pofje atlaliza stanja na tem področju s0 do dežela in njene službe ni-kon ^loemer spremenile svojega ne-njJ rulr glasba po željah poslušal# (Gracijela Macuz) 21.30 Country in vvestern (KlaV