(THE OLDEST. AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST t AMERIKI; Gtofot Zrn MHr« la par*a — ft« pragco la rpaSloi — pd bojf I* nnSfil GLASILO SLOV KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU« — i. E DRUŽBE SV* MOHORJA K CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO* ŠTEV. (No.) 194. CHICAGO, ILL., ČETRTER, 7. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 7, 1926. LETNIK XXXV, Eksplozija v r V RUDNIKU ROANE IRON COAL KOMPANIJE V ROCK-WOOD, TENN., JE NASTALA EKSPLOZIJA, 33 RU-DARJEV JE ZASULO, TUPLA NEKATERIH SO ŽE SPRAVILI NA POVRŠJE. Rockwood, Tenn. — V ponedeljek je v premogovniku Roane Iron Coal kompanije, tri ^ilje globoko pod zemljo, zasulo 33 rudarjev, 6 trupel so še tisti dan spravili na površje, reševalci imajo velike tež-koče pri odstranjevanju zaprek, ki jih ovirajo, da ne morejo priti do ostalih nesrečne-Žev. Lahko mogoče, da je še kateri pri življenju, za kar pa veliko upanji. Nastala je ^amreč eksplozija, in sicer na istem prostoru, kjer je prišlo °b življenje lansko leto 12 rudarjev. štirje premogarji so ostali nepoškodovani, katere so dobili reševalci v bližini mesta nesreče/ki pa so bili omamljeni, a ko so jih privedli na zrak, so Prišli zopet k sebi. Ko se je naznesla vest po Rockwood o nesreči, so Uudje trnoma hiteli pred rudnik, kjer so jim pa vojaki z vrvjo Zaprli pot. V torek so prišli reševalci Se treh trupel, dalje pa niso mogli, ker je bila nevar-zanje radi plinov. -o--- Angleški premogarji se Vračajo trumoma na delo. London, Anglija. •— Poročata. da je v ponedeljek začelo 9000 premog.arjev, ki so bili z drugimi na stavki, delati. Tudi na Škotskem se vračajo na d©. J boje se zime, ki trka na du-Minuli teden so spravili v Nottingham in Derbyshire, 270,000 ton premoga na po* vršJe. ' • Poročilo tudi pravi, da bo Pristaniški delavci v Tilsbury, ** so v nedeljo stopili na stavko", zopet začeli s delom. Detroit, Mich. — Ameriška delavska federacija bo nabrala: skup,aj znesek $100,000, katero vsoto bodo poslali stavkujo-cim rudarjem v Angliji, ki trpi-veliko pomanjkanje. JACKSON IMENOVAL PREISKOVALNI ODBOR. ZUPAN V MIAMI. Guverner Jackson se je podal urednikom, ki zahtevajo preiskavo delovanja vlade v državi Indiana. — Tudi senator Watson nima čistih rok. Indianapolis, Ind. — Guverner Edward Jackson, je že pred meseci obljubil, da bo z lučjo posvetil v državni kapi-tol, katerega absolutni gospodarji so Ku Klux Klani, ki po Slika nam predstavna župa-svoje razpolagajo z denarjem «a v Miami, E. C. Romfh-a, ki državne blagajne, katerega iz- i® bil po opravkih v New Yor-žemajo od ljudstva potom dav- ku, ko je njegovo mesto zadela kov. A ostalo je le pri obljubi, vremenska katastrofa. Takoj guverner je nameraval na vse ko je zvedel o nesreči, je hitel to pozabiti. Na pritisk Thomas domu G. Adams-a, predsednika dru KRIŽEM SVETA. — Atene, Grčija. — Vojni svet na grškem je obsodil polkovnika Zervas-a in Dertilos-a, voditelja pri zadnji republikanski revoluciji, v 'dosmrtne ječo, kjer bosta morala tolči kamenje. — Chicago, 111. — Kakor je že bilo poročano, se nahajajo šoferji Bauer taxicab družbe na stavki .V ponedeljek so neki stavkujoči ugrabili neunij-skega voznika, ki je opravljal skebsko delo, odpeljali so ga par blokov dalje in ga posvarili naj ne skeba; tavto so pa zažgali in uničili. —Pariz, Francija. — Prin-cezinje v Evropi so v skrbeh kaj bodo počele, ker je pre- SVARILO PO RADIO. Iz Jugoslavije MAKSIMOVIC HOČE PRITI NA POVRŠJE. — PAŠlCEVI PRIŠTASl HOČEJO SVOJEGA ŠEFA SPRAVITI NA-ZAJ NA PRESTOL. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Edward B. Husing, katerega vidimo na sliki, je razpošiljal na vse strani svarilne signale,' štva urednikov, kateremu je bilo znano, kako Klani gospodarijo z ljudskim denarjem, ki je v državni blagajni, pa tudi mu ni bilo prikrito o graftanju in politični zaroti v državi, je pripravil tako daleč, da je sedaj gotovo, da se bo vršilo posebno zasedanje zakonodaje, na katerem bo ukrenilo vse potrebno za preiskavo. Ni prikrito, da je guvernerju Edward-u Jackson-u, dobro znano, kako vodijo Klani ma-šino države Indiana, .a ima gotove vzroke, da niti z mazin-cem ne gane in se ne potegne za blagor ljudstva. Guv, Jackson je obljubil, da bo imenoval preiskovalni odbor, obstoječ iz treh oseb, Jackson se strinjia z načrtom za preiskavo, kakršnega predlagajo uredniki in založniki. Ta je, da bi založniki imenovali enega moža iz svojih vrst; i guverner naj bi imenoval svojega moža; oba ta dva imenovana bi pa izvolila tretjega. Govori se tudi, da je bil senator James E. Watson, repu-Iblikanec, dobro poučen o vse-1 mu, česar se obdolžuje vlado Danski DELAVCI PODPI.'v državi In da vlada pravica. pri te- ael s stolčka. T.ako se glasi zad-1 mu je tudi ostalo, kajti, ko so 0 POPLAVI V BEARDS-TOWN. hoteli od njega, da bi tudi kaj v temu oziru vkrenil, je bil vedno tako zaposlen, da ni bi poročilo iz Španije, kjer se hirajo častniki In se hočejo Znebiti diktatorja. Jullian Besterio, predsednik j0 mogoee z njim o tej stvari °cialistovske stranke izjavlja, < govoriti. Ko so založniki listov a španski delavci vedo, da je in uredniki države Indiana u- Rivera za nič, a dobro se pat udi zavedajo, da so oni polici še slabši, ki h — V tu-kajšni bližini je vlak zadel v truck, na katerem je bilo sedem oseb; dve sta bili na mestu mrtvi, pet jih pa je zadobilo težke poškodbe. — Denver, Colo. — Železniško križišče je tudi v okolici Ročki gorovja zahtevalo šeste , * se lahko spustijo z veliko bS,no — 150 m«J uro v ll«no sovražne bojne ladje, in kar lahko izstrelijo torpedo v Se bliskoma zopet dvignejo' potniški avto zadel vlak. 8o2*ak, in sicer navpično, da' ftikVarni ^red sovraž- Do štiri tisoč hiš je preplavljenih z vodo. — Skoda je že sedaj cenjena do pol milijona dolarjev. — 50,000 akirov koruze uničene. i ■«.' •'.'.*;;....... Springfield, III. — Lepo vreme, za katerega pravijo vremenski jtreroki, da bo držalo gotovo do konca tedna, je edino upanje, ki ga imajo nesrečne družine v poplavljenih krajih države Illinois, da se bodo kmalu lahko vrnile na svoja domovja. Zgodovina države še ne pomni take povodnji; škoda je cenjena na pol milijona dolarjev, blizu štiri tisoč hiš je preplavljenih, dve osebi sta prišli ob življenje. V torek je reka Illinois se naraš&ala, in voda je drla v nesrečno mesto Beardstown. Nasip, ki so ga delavci gradili z veliko težavo je razdejan in ni nič koristil. V ponedeljek večer so s čolnom rešili še neka-ter« prebivalce mesta, ki so le upali, da ne bo treba bežati, in so vztrajali do zadnjega. Ko so le uvideli, da voda še vedno narašča, so s solzami v očeh zapustili svoja ognjišča. Prebivalci Petersburga ne morejo pokopavati mrtve, ker imajo pokopališče na drugi strani Sangamon reke, s čolni si ne upajo preko. Tudi ceste so deloma razdejane, škoda je velika. Na most preko Sangamon reke v bližini Riverton so zapeljali tovorni vlak, da ga voda ne bo odnesla. Quincy, III. — V Pike, Scott in Brown okrajih je voda pre-plavija 50,000 akrov in uničila ogromno množino koruze. -0.-- GRANATA EKSPLODIRALA';.1 ŠTIRJE OTROCI MRTVI. Berlin, Nemčija. — Iz Hamburga je prišlo semkaj poročilo, da so otroci prišli do roč- malo prineov. Tudi jim ni po da prihaja orkan' S tem je re" volji, ker bolgarski kralj Bo- Šl1 mno*im Siljenje, k« so ho-ris, si želi dolarske neveste, če)teli na m°rje, a so se vrni-tudi ni prinčezinja. Ako ne bo U' ~ Km*lx* n«to ie PrI»la ka" drugače se bodo pač morale z'ta8trofa' drugimi ženini zadovoljiti. ,.. I J Berne, Švica. —• Meksika in Švica sta sklenili diplomatsko zvezo. Mehiška vlada bo poslala nemudoma svojega po-sLanika v Berne. Livingston, IU, —- En O; Šestnajstletna žena milijonar' "CINDERELLA" ODŠLA K SVOJI MATERI. miljo od tukaj se je zgodila tla železniškem križišču nesreč*,I ki je zahtevala tri človeške žrtve. V avtomobil v katerfem so se vozile dve ženski in en moški, je zadel vlak, avto je bil ja Browhing-a se je naveličala stal-ega soproga in ga zapustila. — Browning pravi, da je odšla le začasno. res razbit, potniki so bfti prt! W, Browning, star —o— New York, N. Y. - Edward 51 let in priči mrtvi — Alliance, Neb. — Bawley Smith, lastnik hotela v Dei) njegova 16 letna ženica "Cin derella",. sta šla narazen. Poročilo se glasi, da je mlada že verju je v tukajšni bolnišnici! niča odšla k svoji materi v New podlegel poškodbam od strela,' Jersey. katerega je dobil po nesreči, ko' V šestih mesecih zakonskega se je nahajal na lovtij POTEK OBRAVNAVE PROTI Pastorki S. McPherson so dokazali, da je nemogoče to, kar ona trdi o ugrabi jen ju; dokazali »o ji tudi, da je v resnici bivala v koči v Car-mel. Los Angeles, Cal.Obravnava proti pastorki Aimee Semple McPherson, postaja čimdalje bolj zanimiva. Pri zasliševanju so obdolženki dokazali, da je vse to nemogoče, kar ona trdi, da so jo ugrabili in odvedli v Mehiko, da se je rešila z ujetništva in tavala po Življenja, je mlada ženica prišla do spoznanja, da denar ni vse. Sicer se obojestransko, ta ko od strani Mrs. kakor Mr. Browning-a zatrjuje, da je od^ šla le začasno. Poročevalci, ki pa si vedno prizadevajo, da pridejo vsaki stvari do dna, so pa izvohali, da nekaj ni v redu med 6tarim možem in mlado ženo, dvomijo, da bi šla od njega le na počitnice. Ko so jo vprašali na domu matere po vzroku, j« mesto nje odgovorila mati, in sicer je rekla, naj pove vzrok Mr. Browning. Mr. Browning, ki je bil vedno zelo uljuden napram poročevalcem in odgovarjal na njihova vpra sanja, je postal molčeč in je težko do njega priti. Po svojem tajniku je sporočil, da je žena šla le za časno od njega. Mr. Browning je zapustil svoje dosedanjo bivališče in živi Političen pregled. » ' Boj med Pašičem in Maksi-movičem postaja vedno večji. Maksimovič hoče za vsako ceno priti na površje. Nedavno je bil več dni na Bledu, da bi si pri kralju zagotovil svoj položaj. Hoče si izposlovati zagotovilo, da bi on dobil v slučaju volitev volivni mandat. Radikali - Pašičevci hočejo svojega šefa Pašiča na vsak način spraviti nazaj na prestol. Za ta slučaj je seveda treba, prvič, spraviti z ministrske sto-lice Uzunoviča, drugič pa, zavrniti vse čakalce za mesto predsednika, predvsem Maksi-moviča. Da se nobeden teh ča-kalcev kakor tudi ne Uzunovič, ne bo zlepa umaknil, je popolnoma jasno. Ves zanimivi b<*lJiiRt8 bank«. Dinarja, o*$r. ure smo vStraJ po8-Uali po. Mb-b canah! 500 Din ., I MS > ijboo * . .„, ..... um W«8 M ....... 14MB 1,000 " __I KM)0 10.000 " -«183M _ jih hotel pomiriti, v tem pa mu je eden od njih' zasadil kuhinjski nož v trebuh in mu prerezal na dveh krajih čreva. Ranam je podlegel v kandijski bolnici, o- 100 lir 200 lir S00 lir 1000 lir .$ 4.40 ..$ 8.50 „$20.25 Umrla je 17. septembra ob pol 2. popoldne v Ljubljani ga. Frančiška se pokaže na ulici Miss Baker Hartman, ugledna in priljublje-v spremstvu Božidara, ima po- na posestnica s Suhe pri škof ji vsod veliko gledavcev. Loki. Bila je vseskozi krščanska -o--žena, dobra in vzorna gospodi- SlRITE "AMER. SLOVENCA" |n j a. Sveti naj ji večna luč! ______________$39.50 4 Pri veJjih arotah posabea OOPnai Poltnina je » tah Cttfch it maC*. i^Tffifll Bptittflrtl Ja p^i^gvft vnaprej craed&tiivatL MeSwtaJa« W^L ■ -■ — -• - ------ I,.:.-. ■ wywL^. , . ,-f to cam (uwvi, n mem wfmamam, NakasQ* ha larrlnjejo 08 KM fcl pa brfojavaei. IZVRŠUJEMO TUDI DSNAKSB Pisna In poliUk« nKfcttt* m * zakrajSek s CeSark 499 w. un* it* mew row, am Amebskawski Slovenec "AMEKIKAWlfoj SLOVENEC" Pnri in najstarejši slovenski list v Ameriki. CJatanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Naročnina: „..$5.00 2.50 Za celo leto Za pol leta ______________________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________________ 6.00 Za pol leta ______________,„_____________ 3.00 The first and the oldest Slo« venian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: •or one year_____________________________$5.00 for half a year______________________2.50 Chh^igo, Canada and Europe: For one year____________ 6.00 For half a year_________________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira,—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office >t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Nekaj o grških vojaških revoltah, Značilno je, da prihajajo skoro istočasno iz dveh evropskih držav vesti o vojaški revoluciji in o krvavih notranjih bojih, ki so jih povzročili samolastni nastopi oficirjev. Na Španskem se je uprl celokupni artilerijski oficirski zbor, nezadovoljen z diktaturo generala Prima de Rivera; u-porni poskus se, je sicer ponesrečil, ali nezadovoljstvo je ostalo in prav nič ne bomo presenečeni, če v kratkem dospo poročila o novih nemirih. Še mnogo opasnejša je stvar na Grškem. Tu je del vojske pod vodstvom višjih častnikov uprizoril vstajo zoper vlado generala Kondilisa in treba je bilo krvavega napora, da so vladne čete obvladale situacijo. Toda stvar še vedno ni v redu; z Grškega je še bolj nego s Španskega pričakovati vesti o novih konfliktih nied raznimi strankami, skupinami in osebnostmi. Vidi se, da Kondilis nima dovolj avtoritete med častniškim zborom ih da ne gospoduje dovolj trdno nad posameznimi garnizi-jami. Stališče generala Plastirasa, ki je že enkrat zmagovito izvedel revolucijo s pomočjo vojske, je še nepojasnjeno; sumljivo je, da se trdovratno ponavljajo poročila o njegovem afrontu zoper Kondilisov režim. V ozadju se pojavljajo možje iz monarhističnega tabora in napoveduje! se zdaj iz tega, zdaj iz onega vira možnosti m^narhistične restavracije. Zmede na Grškem so v glavnem posledica vmešavanja vojske v politiko. To je prokletstvo vojaške revolucije, kar nam sedaj kaže grška republika: ako.se vojaštvo po izvršenem činu ile umakne znova v vojašnice, marveč hoče svoje delo o-pravljati tudi v politični areni, je anarhija gotova. Značaj vojaške organizacije je tak, da jo lahko višji častniki, izrabljajoč zakone službene podrejenosti, zlorabljajo. Ako je revolucijo izvedel Pangalos, jo more izvesti tudi Kondilis/n ako jo je izvedel Kohdiliš, jo more danes ali jutri izvesti tudi Prokopiopu-los ali Metatas ali kateri drugi izmed generalov. Presenečenja s pomočjo vojske morejo izvesti že razmeroma maloštevilne če-• te, kar je pri stvari najbolj fatalno. Zato je upravičen dvom, če se bo Kondilisu posrečilo obvladati situacijo do volitev v Narodno skupščino in tudi če bo po volitvah zagotovljen miren in stabilen prehod v normalno parlamentarno življenje. Politično ozračje na Grškem je zastrupljeno tako močno, da bodo velike težave za vsakogar, kdor bo hotel izvesti sanacijo. Če ima Kondilis te sposobnosti, kdo ve! Volitve v grško Narodno skupščino so določene na 25. oktobra. Prinesti bi mogle velika presenečenja in nič bi ne bilo čudno,, če bi prebivalstvo, razočarano nad zmedami in neprili-kariii zadnjih let, sploh izgubilo veselje nad republiko in njej zvestimi strankami ter se zopet obrnilo z zaupanjem k monarhiji. Takega preobrata sicer ni pričakovati pri beguncih, ki so kompaktno vneti republikanci, pač pa pri prebivalstvu starih grških pokrajin. Možna pa so še poprej druga presenečenja. < Diktatura, ki jo izvaja moralno in po inteligenci visoko stoječa, po politični preudarnosti in po upravni sposobnosti se odlikujoča osebnost, je lahko največja dobrota za državo in ji more prinesti obilo dobrega kakor priča zgodovina. Toda gorje državi, kjer se lotijo diktiranja nesposobni ljudje! Grčija je zagazila V to nesrečo — prav tako kot Španija — in sedaj ne more iz zmed. -o- - •• Pogodba med Jugoslavijo in Poljsko. Med zaključenimi pogodbami, s katerimi je sedaj ugotovljeno besedilo, se nahaja v prvi vrsti pogodba o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju kraljevine SHS ter Poljske. Drugi dokument se naslanja na prvega, iz katerega izhaja neposredno kot arbitražna pogodba. Obe pogodbi izražata v pravni obliki, kar je/že dejansko obstojalo. Življenje samo je že v naprej uredilo zunanje obeležje odnošajev, ki jih predstavljajo pogodbe in pakti. Prvi pakt je pravni izraz prijateljskih odnošajev in dobrih namenov, ki obstoje med Poljsko in Jugoslavijo in ki so že do-sedaj ponovno dali povod za sporazum med obema državama v vprašanjih zunanje politike. Prijateljski pakt bo obvezen tri leta. Arbitražna pogodba je analogna zaključni pogodbi med Poljsko in Češkoslovaško in bo obvezna pet let s polletnim odpovednim rokom pred potekom obveznosti. Glavni pogoj omenjenih paktov je tesno soglasje s paktom Društva narodov. Dejanski odnošaji, ki že dve leti obstoje med Poljsko in Jugoslavijo (so takega značaja^ da se je pokazala potreba dati jim pravno obliko. Vzajemni interesi žive in tople simpatije so ustvarile značaj in vsebino teh odnošajev. Brez teh soglasnih in podpisanih besedil pakta sta jugoslovanska in poljska vlada že izvrševali vzajemno izmenjava pa v dveh krajih ni enako. Vse zavisi, kako delo dobiš in pa kak delavec si. Za vabiti ni v Chicago nikogar, zlasti na zimo ne. Pač pa je svetovati vsakemu, naj vsak predno nnsli priti, se obrne na kakega svojega prijatelja ali poznanega rojaka in naj dobro poizve, kako je glede dtila in ali je upati, da bi ga dobil ali ne. ■ Potem šele je za iti. Slovenci v Chicagi se gibljemo precej živahno. Na društvenem polju vse dela s polno paro. Kakor sem čital te dni v tem listu, smo dobili zopet eno novo društvo sv. Cirila in Metoda. To društvo je menda že 28. slovensko društvo v našem mestu. Torej je lahko vsak Slovenec, kar se tiče društev, dobro zavarovan in kdor je kljub tolikim MEH Ik SMEH. prcdbacivanja neokretnega, a še bolj sramežljivega collin-j woodskega poročevalca. Priobčuje Pavliha. V rdeči tetki št. 207 je izšel j Konečno sta se sporazumela, dopis, pod katerega se dopis-' A.: Kaj se vendar držiš tako nik, radi laži in obrekovanja, ki klaverno, saj si bil vetlno vesel ga skupaj klati, niti podpisal ni in dobre volje? in se je sramotno in nizkotno' B.: Bil sem, bil, a sedaj sem skril pod "Poročevalec iz Coll- oženjem inwooda." Ta poročevalec se1 A.: To je dobro, tedaj sramuje svojega lastnega' B.: Ni ne'dobro — poročil imena; to je tisti pisač, ki se sem staro vdovo. imela urejene odnošaje z vsemi državami Male aritante,' pogodbe z Rumunijo in Češkoslovaško ter pakt z Jugoslavijo, ki predstavljajo celoto ogromne važnosti za ohranitev in ojačenje mednarodnega miru. Podpisani predstavljajo poljsko-jugo-slovanski pakti stabilizacijo mednarodnih odnošajev v povojni Evropi. nje misli o stvareh, ki so bile v zvezi s posli Društva narodov v 'društvom še brez društva, tak Ženevi. Obe vladi sta se pogajali in sklepali dogovore v duhu :;i naj, ako se mu kaj zgodi,' sam sporazuma z ozirom na tranzit in komunikacije. Nad tem kon- sebi in pa svoji malomarnosti kretnim in plodonosnim vzajemnim delom v življenju se je dvi- !pripiše posledice, gala atmosfera žive simpatije, ki je izšla iz čistega in pravega j Ker druge novice prinaša slovanskega čustvovanja in ki je riudlla polnopravni obeležje sproti A. S., nima pomena, da tradicije v odnošajih med Poljsko in kraljevino SHS. j tj opisoval iste. O teh naj 'ima Ujedinjena kraljevina SHS z ujedinjeno' poljsko republi- jbesedo rajši naš "fant od fare," ko ustvarjata danes tesnejšo prijateljsko zvezo vzajemnega j ki ga je, kot sem čul, te dni zadela s pisanimi pakti, dasi je bila dejansko ta zveza že prej 'dela posebna sreča. Zadel ie še oživotvorjena. Po ratifikaciji pogodbe z Italijo bo Poljska ,več kot "ambo." Naročnik A. S. . -o- SMRTNA KOSA V BAKRENEM OKROŽJU. Calumet, Mich. Le redki so dopisi iz bakre-" j nega okraja in tudi danes imam " (le žalostni novici za poročat. Ravno dales smo imeli iz slov. ^erkve sv, Jožefa dva pogreba. iPrvi je bil Margaret Sterbentz, katera je umrla dne 30. sept. v Flint, Mich. Njeno truplo so spremili iz Flint na Calumet, njen soprog Jožef in vseh pet otrok. Otroci so vsi izučeni godbeniki (musicians). Najstarejši sin George L. je pianist v Rose-land State Theatre v Chicagi, Stanley R. istotako pianist v Northshore Theater v Chicagi. Hčerke: Mary L. je organisti-" nja v Ritz Theatre v Flint,Mich. Margaret (omožena Tarvis), tudi muzikantinja in najmlajša hčerka Elizabeth L. D. je štu-dentinja za Voice and Dancing v Chicago Musical College. Pokojnica je bila članica društva sV. Petra, št. 30 KSKJ., katerega članstvo je njene telesne ostanke spremilo k zadnjemu počitku. Drugi pogreb je bil Anton Žagar, kateri je po dolgi bolezni na vodenici, previden s sv. zakramenti, umrl tudi 30. sept. Bil je član društva sv. Družine, katero ga je spremilo k zadnjemu počitku. Tukaj zapušča soprogo in tri odrasle otroke. Naj (počiva v miru ! S spoštovanjem, J. R. Sterbentz. To pa ni dobro. Kakor se vzame, bila je vedno po rdeči tetki roti in za- A. klinja, da" se vsak naprednjak B. podpiše pod svoj dopis; seveda' zelo bogata, se podpiše v svojih dopisih,' A.: O, to je pa dobro, kjer naznanja kakšen "base-| B.: Ni ne dobro; pri sebi ima bali" ali piknik, a Še pri tem se'tudi taščo, mora ob farja obregniti. Kato-| A.: O, to je pa za nič: ličan ali brezverec, ki se nepo-| B.: Ja, pa ima lepo hišo. vabljen in nepoklican vtika v A.: To je pa dobro, družinske zadeve, je obsojanja I B.: Ni dobro, ne — vreden, posebno pa v tem slučaju, ki ga raztresa "poročevalec" v rdeči tetki, kaže le svojo podlo in nizkotno izobrazbo. Kaj takšnega si ne predrzne namazati noben zaveiden rudeč-kar, kakor edino le Collinwood-ski Štrigelj, kateri je že tako razvpit, da ga že pozna vsak vrabec na strehi. Ker pa Štrigelj hi zmožen skovali dopisa, ne da bi potreboval pomaga-(č6v, zato se sodi, da je kovala jdotični dvogovor cela rudeča "občinska gmajna," četudi majhna pa najbolj zmožna v svojih lažeh. Rudeči "prijatelji hiša pogorela. A.: O, to je pa slabo. B.: Ni ne slabo, sta tudi stara in tašča zgoreli. A.: No, to je pa še dobro. B.: Da, to je pa dobro. * * * Samo vadil se je. Ona: Ti si gotovo že prej« več deklet poljubil, predno si mene dobil. On: Gotovo, moj dragi cvet, a le zato, da sem prišel v vajo za tebe. s!.- * * Raztresenost profesorjev. Mnogo se piše, kako raztre- - , X------7--T", T v v—-- delavstva ne slišijo samo pogo- seni so. nekateri profesorji. Ta-vore nas katoličanov, ampak ko> je bil nekoč profesor, ki je slišijo tudi rudeČega petelina prišel po noči domu in v svoji peti iz babilonskega stolpa. Ra- raztresempsti položil čevlje v di mene, napišete in načečkate |posteljo in jih skrbno zadelal, jkar hočete v vaše trobilo, mene sam se je pa zavalil pod poštene bo rdeča tetka nikdar tako RAZMERE V CHICAGO. Chicago, II!. Ce bi človek hotel pisati o razmerah v trimiljonski Chicagi, bi moral neprestano pisati, pa bi še vedno nič ne povedal, kako je tukaj. Mi delavci, ki se le bolj zanimamo za delavske razmere, malo čitamo o teh celo v chicaških dnevnikih. Saj to ni tako važno za one, ki radi bero. Kakšni umori, goljufije in razne družinske afere, to je glavno in s tem pitajo javnost angleški dnevniki. Ljudstvo pa se kar trga za temi novicami in izdajatelji listov kot dobri biz-nesmani, kito vidijo, si gotovo pomižkujejo in pravijo: dajmo ljudem to, kar hočejo. In tako gre naprej. Delavske razmere v Chicagi še niso preslabe. Je seveda vedno precej ljudi brez dela, kar se pa v tako velikem mestu, ki je centrala 115mili jonske Ame- darje, tesarje, mizarje in druge rokodelce. Ti pač dobijo delo, ki so ga naučeni, toda tudi ne vedno. Tudi raznih rokodelcev je včasih mnogo brez dela. — Vendar pričakovati smejo malo boljše delo kot navadni delavec. Dobro stalno delo se povsod težko dobi in tako tudi v Chicagi. Precej delavcev je, ki delajo gotove doi^e, pa dobijo zopet neprostovoljne počitnice. Zadnje čase prihaja v Chicago vedno več slovenskih družin. Eni pravijo, da je temu vzrok brezdelje drugje, kar pa najbliže ne bo. Saj prihajajo tudi iz takih krajev, kjer še precej dobro delajo. Ampak vzrok je to, da prihajajo družine z že od-raščenimi sinovi in hčerkami, ker v Chifcagi je več dela za mladino, kakOr pa po malih mestih. Poznam družino, ki je prišla iz Kansasa. Imajo enega sina in dve hčeri. In v Chicagi \ vsi delajo. Vzrok je torej v tem,. žbrihtala, da bi bil tako prebrisan, da bi si izmišljal zločine, katere ne vi, ne vaša flika najti ne more. Poročevalec omenja, kako je fajn slišal moje pogovore, ki jih sploh bilo ni, toda s tem on sam dokaže, da je nje- Ijo. •— Da pozabi profesor dežnik v gostilni, ni nič novega. —; Malo bolj špasno pa je slišati o profesorju, ki je dežnik skrbno zavil v papir in ga spravil pod suknjo, da se ni zmočil, je deževalo. — Neka žena raztresenega profesorja se je n»* gov firbec večji nego njegovi jpram svoji prijateljici, žel?' možgani, kajti drugače ne bi ! drugega profesorja pritoževa- opletal od hise ^his^T^OTp^T ® J^nf^TffF^talio nret® rike in kjer se steka vse sku- oe aj°- v zroK .,e torej v t< paj kot središču, kjer se kri> ™!adlH" stanse in žajo pota na razne dele Ameri- >mladim Je delaJn^ela * i „ v, j t • j- tega se ne dobi povsod. Za oče- ke, ni me nenavadnega. Ljudie, , . ... , ' . te je bil morda dober premogo ki radi delajo, niso brez dela. Delo se dobi seveda težko. Raznih težkimi del je seveda tudi v Chicagi vedno na razpolago. -— j Ali vprašan je je, kako dolgo boš delal. Človek, ki išče kraja, "Novi Kurjer Polski" je objavil članek o pogodbi, ki je kjer bi se ustanovil, hoče sebi bila te dni podpisana v Ženevi med državo SHS in poljsko re- primernega dela, kjer naj bi publiko. Članek pravi med drugim: stalno ostal. Takih del se pa Poljska brzojavna agencija je objavila komunike o so- , težko dobi. Ponavadi je treba glasnosti besedi pakta med Poljsko in kraljevino SHS.. Soglas- prijeti od kraja vse in šele čez nost besedil je prvi diplomatski dokument. S tem, da je bila čas prideš tuintam na malo podpisana, je postala delno veljavna, zdaj pa pride na vrsto boljši prostor. Drugače je seve-posledhji čin, ki je ratifikacija ter zmenjava dokumentov. jda za izučene delavce, kot zi- kop ali rudnik, za sina pa ni, ki zna amertški jezik in si lahko poišče primerno ' lažje stalno de-lo kje drugje. To vidite, vleče mladino v velika mesta. In FANATIKOM V PREBAVO. Cleveland-CoIIinwood, O. Brezvercem v Colliriwoodu je menda zipanjkalo snovi za cerkvenjaške zločine in tudi njih domišljija ne nese tako da- če hočeta oče in mati, da se jim JS ,da bi si; raogli fiftH" vsaj in „„ taksen verjeten zločin, zato so pričeli vtikati svoje rudeče nosove v družinske razmere, kjer je seveda glavna krivda vedno na naši strani. Ker se pa omenja ravno mojih razmer in zadev naših somišljenikov, zato si sinovi in hčere ne porazgube, gresta z njimi in tako prihajajo v velika mesta. Plače v Chicagi so različne. Po enih krajih zaslužijo več, v drugih manj. Navadni delavci ----T ' 7 imajo 40c do 60c na uro. Sicer štejem v dolžnost, da zavrnem stekel pes. Ker imaš mnogo o-!praviti s "prohibicijo," kakor sam omenjaš, se zopet izkažeš, ;da si kuhan in pečen v njej, ker jtrezna glava ne bi mogla ni iz-|inisliti takih klobasarij. Smiliš se mi, poročevalec, ko so ti vsi jna potu, najsibo treznomisleči i.a)i ubogi pijanci; vendar pa bp imel še tako velik "šnopsar" več dostojnosti, kakor Collin-woodski Štrigelj. Iščete zločine pri nas zavedhih delavcih, toda jih morate prej zacoprati, da bodo Vas počakali. Najpreje pa mora Štrigelj svoj prag po-jinesti in si svoje čevlje dobro osnažiti, ker trebalo bode iti na potovanje; potne liste ti že pripravljajo lastni sobratje, ki so te tudi fino oštrigljali. Karol Skebe. ■o- Zvestoba med lovci. Marko in Luka sta šla na lov in prišla do medvedovega brloga. Marko, pogumnejši; se splazi v brlog, kmalo je bilo slišati grčanje iz brloga. Luka vpraša: "Marko, ga že imaš?" — "Se že drživa, pridi mi pomagat!" vpije Marko. — "Le drži ga, grem domu po vrv," se odreže Luka in jo urnih krač pobere proti vasi. -o-T Merchants, advertising in "Amerikanski Slovenec," get best results! sen, da jo. niti ne poljubi, gre od doma. "O, to ni nič," pravi prijateljica; "moj mož pa tako raztresen, da poljub' služkinjo mesto mene,, ko od doma". — Medaljo za raztresenost bo pa gotovo dobil oni profesor, ki je neko jutro n8' šel na svoji pisalni mizi šopek svežih cvetlic, in je vprašal že' no, kaj to pomeni. Soprog pravi: "Vendar veš — obletnica je tvoje poroke." — "Tako< ko bo oblethica tvoje, ti bom tudi jaz kupil šopek cvetlic!" Z OKLOPNEGA AVTOMOBILA STRELJALI NA LASTNIKA HOTELA. Harrisburg, 111. — Art Ne^' man, lastnik hotela v East Sk Louis, je: nekaterim silno poti in mu strežejo po življe" nju. Ko se je s svojo ženo pelj^J \ avtomobilom, so ju nežna"? nasprotniki napadli na cest' med HarHsburgom in Mario*1' streljali so na nju s strojnico iz oklojjriega avtomobila. Ne^' •man je odnesel zdravo koŽ°> njegova žena je pa zadobil3 strel v nogo, rana pa ni nevar' na. Kdo' so bili napadalci nihČe ne ve. Poročila sta se na Brezjah Stane Jager z gdč. Ivanko Bizjak. BOLNIŠKA POSTREŽBA ZA SIROMAŠNE LJUDI. (Konec.) Klinike zdravijo za neznatno pristojbino ali celo brezplačno. Večina klinik zaračunja malo pristojbino, od 25 do 50 centov za vsako vizito. Navadno treba tudi plačati za posebno delo, kot za x-žarke, preiskavo urine itd. Tudi za naočnike, ki jih daje očesna klinika, tre-b$ plačati, dasi tam stanejo veliko manj kot pri optiku. Za leke se tudi zaračunja prav mala svota. Ako pa je: kdo tako siromašen, da mu sploh, ni mogoče plačati ničesar, ga vendarle lečijo in mu dajejo potrebne leke brez- plačno, ako razloži svoje gmotno stanje. Klinike proti plačilu. V nekaterih mestih so v zadnjem času organizirali klinike, ki zahtevajo določeno' pristojbino, takozvarie: pay clinics. To so klinike, h katerim se lahko zatekajo ljudjfe, ki morejo plačevati en dolar ali približrio toliko za zdravniško postrežbo, ali ne morejo plačevati dragega specijalista. Te klinike so zlasti koristne za ljudi, ki imajo kako resno bolezen, lečenje katere je pretežko za navadnega zdravnika, ali ki iriiajo dolgotrajno bolezen, proti kateri zdravljenje domačega zdravnika ni nič pomagalo. Dostikrat take bolezni potrebujejo rabo o-prem, ki jih privatni zdravnik nima na razpolago. Upati je, da se bo v bodočnosti število ta- kih klinik čimdalje več povečalo, kajti zares odgovarjajo potrebam ljudi, ki ne marajo posluževati se dobrodelstva klinik za siromašne ljudi, pa nimajo zadosti sredstev, da bi se zatekali k specijalistu. Kdaj so klinike odprte? Velike bolnišnične klinike so navadno odprte vsak dan, približno od devetih do dvanajstih žjutraj iri od dveh do štirih popoldne. Tupatam nekatere, kliiiikc' so odprte tudi zvečer. Otroške klinike so dostikrat na razpolago v sOboto zjutraj. Na deščici zunaj vrat klinike so navadno navedene ure, kdaj se ordinira. Drugače pa se lahko telefonira na dotično kliniko, da se izve, kdaj je odprta. V nekaterih klinikah je.rfiogoee v naprej ustanoviti čas sestanka, bodisi ustmeno, pismeno ali po telefonu; to prihranja pacijentu in zdravniku mnogo časa. Socijalni oskrbniki. Socijalni oskrbniki (social workers) so zdravnikovi pomočniki. Njihova naloga je izpraševati pacijente glede vseh okolščin njihovega domačega življenja, dela in preteklosti, ki jih zdravnik mora, poznati, ako naj umno zdravi bolnika. Izpraševanja teh pomočnikov se ni treba bati; to so prijazni ljudje, ki hočejo pomagati bolniku. Kdor je. z njimi odkritosrčen in zaupljiv, daje zdravniku priliko, da ga ozdravi. Tolmači. Ako se klinika nahaja v okraju, kjer je mnogo tujerodcev, je v nji nastavljen tolmač, ki zna gdvoriti one jezike, ki se večinoma govorijo v soseščini, ali pa se klinika obrača na kakega pacijenta v čakalnici, služi za tolmača. Zato ni treba se bati, da ne bodo razumeli človeka, ki ne- zna go*'0' riti angleški. Pohajanje klinike. Ako čloVek pohaja kliniko toliko dolg0' dokler mu zdravnik pravi, da je pOtrebn0' bo hitreje ozdravel in z manj nevarnosti 2°' petne bolezni, kot oni, kateri misli, da je 011 in ne zdravnik poklican soditi, da-li mu Je treba povrniti se ali ne. Ako se pacijt>n poda na kliniko, čim se:slab6 počuti in ,ie počaka, da ga bolezen prisili v posteljo. sl navadno prištedi dolgo in drago bolczen' Geslo klinike je dandanes preprečeval® bolezni. To geslo bi moralo veljati tudi vsakega človeka. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" "amerikanski slovenec" Iz življenja in sveta. še nekaj iz polarnih KRAJEV. Lovec stoji v severnih pokrajinah vedno z obema nogama v grobu. "Smrt sedi na koncu tvoje sence" — pravijo Eskimi, kadar gredo na lov. Tudi sam sem se prepričal o resničnosti tega pregovora. Nekoč sem šel z Eskimi na lov — pripoveduje češki Robinzon. Prenočil sem v pragozdu pod skalo ob reki Sasketche-van (Mackenzie), ena največjih rek, ki se zlivajo na ameriški obali v Ledeno morje. Noč Je bila hladna in gorivo, ki smo ga nabrali v pragozdu, je bilo kmalu porabljeno. Še predno Se je zdanilo, smo morali iskati v Pragozdu suhljad. Komaj smo Pa začeli klestiti suhe veje, smo začuli obupen klic na pomoč. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo. Pograbil sem puško in hitel v smeri, od koder je prihajal klic. Vedel sem, da preti nekomu smrtna nevarnost. Kmalu sem spoznal, da kliče nekdo na Pomoč iz jame. Ko sem se približal dotičnemu kraju in dvignil svetiljko, da pogledam, kje je vhod v podzemlje, sem opazil kup suhljadi in spoznal, da se je nesrečnež vjel v naravno Past. Stopil sem še dva koraka naprej. Naenkrat jG začela suhljad pod mojimi nogami pokati in padel sem v jamo. K sreči sem imel na nogah smuče, sicer bi si bil pri padcu zlomil nogo. Tako sem se pa zadržal in padel počasi na dno. Na prsih sem ,]nel pritrjeno svetiljko, ki je v'es čas izborno svetila. V jami sem zagledal v mlaki ta'vi razmesarjenega Eskima. je tik pred menoj "hr se Zvijal v zadnjih zdihljajih. O-krenil sem se in zagledal na nasprotni strani ogromnega medveda. Roke so se mi tresle od ftiraza tako, cla je bila nevarnost še večja. Avtomatično sem Privil svetiljko in spustilves bencin tako, da je napolnila ja-nio močna svetloba. Na beg nisem mogel niti misliti. Ko sem tako vrtel v roki svetiljko, sem °Pazil, da je medvedov v jami več. P-revidno sem snel z rame Puško, nabasano z dum-dum odpeljali v taborišče, kjer smo preživeli zimo. Radovednost mi ni dala miru in zato sem zlezel ponovno v medvedji brlog, da si natančno ogledam jamo, kjer so si medvedje uredili varno zavetišče. Tu sem našel cele kupe rib, suhljadi, suhe trave in slame, ki so jo nanoSili medvedi, da bi čez zimo na mehkem spali. Brlog je imel dve odprtini. Ena je vodila pod skalo, druga pa naravnost navzgor. Očividno so imeli medvedi stranski rov pod skalo za vhod, ko naj si to razlagamo? Odgovor na to vprašanje leži precej na dlani. Prvi plavači niso.imeli še nikakih izkušenj in niso znali izrabiti ugodnih vodnih konjunktur za svoja podvzetja. Errando discimus; iz njihovih napak so se sedanji "kanalski rekorderji" naučili toliko, da lahko uspešno kljubujejo vodnemu elementu, ki je zlasti v Rokavskem prelivu precej hudomušen. Danes je dodobra rešen problem biba-vice v kanalu iti tudi morskim tokom v Rokavskem prelivu je znanost prišla že do živega: — Le tako je mogoče razumeti, da je potreboval Michel za pre-plavanje jedva polovico istega časa kakor na pr. Webb ali Burgess. Prvi trije plavači, ki sd prebrodili Kanal, so startali z an- ŠIROM JUGOSLAVIJE. Jubilej organista in cerkvene pevke. Letos praznuje štiri- drugo odprtino pa za past. Ko sem se vrnil k lovskim [gleške obale. 25. avgusta 1875 tovarišem, sem opazil, da baš je potreboval Webb 21 ur in odirajo dva velika medveda. 45 minut za svoj Uspeli po-Spoznal sem, da to nista med- skus, ki ga je šele 6. septembra veda, ki sem ju ustrelil v brio- 1911 obnovil T. W. Burgess. — gu. Eskimi so mi povedali, da ,Le-ta je plaval 22 ur 35 minut, so moj plen že spravili na sani ^alone celo uro več kakor in da so v moji odsotnosti ubili jwebb. Potem je zopet poteklo j i. ^ predlo se je lotil haloge ki se je dogodila te dni v samotnih slovaških hribih. V selu Selny so pokopavali nenadno preminulega pastirja. Fant je nehal dihati, na poste- 'desetletnico svojega organisto-Ijo se je zleknil brez giba in 'vanja in skladateljevanja gosp. mika, tako da so bili njegovi iMatej Vurnik, organist na Cr-roditelji prepričani, da je umrl. nučah pri Ljubljani. Dne 31. Duhovnik ga je prišel blagoslo- 'avgusta je dopolnil svoje 60. vit ter je odredil uro pogreba, leto. Obenem z. njim praznuje Ob določenem času so se W njegova soproga Ana pef gt^pan ^žalite^ zbrah pogreby, za rakvijo je petletnico, odkar poje v boz- ki jih je izreke] na nedavnem nujoča 421etna Ana Š. se je poskušala v pijanosti obesiti. Njen mož jo je še pravočasno rešil pred smrtjo. Stj. Radič obsojen na 28 dni zapora. Zagreb, 10. sept. V No-Vi Gradiški se je včeraj vršila zanimiva razprava. Federalistična poslanca dr. 2anič in dr. Bazala sta vložila tožbo proti še dva medveda. Bili smo v pokrajini, kjer so medvedje zelo razširjeni. Ta kraj se imenuje medvedja prerija. Kakih 100 kilometrov od izliva reke Ata-baske se nahaja znamenito Medvedje jezero, do katerega pa žal nisem dospel. To jezero je zelo nemirno. Indijanci pravijo, da je pod njim podzemni vulkan, kar ni nič čudnega, saj je na Alaski vse polno vulkanov. Od Medvedjega jezera ni daleč takozvana Medvedja jama, ki je po vsem svetu znana kot neusahljiv vir zlata. Polar- H. Sullivan, ki je 6. avgusta 1923 kot tretji preplaval Kanal. Ni sicer postavil novega rekorda, kajti potreboval je za svoj poskus celih 27 ur in 23 minut, ali vzlic temu ni njegov uspeh nič manjši; kajti nad 27 ur nepretrganega plavanja ni karsibodi in marsikateri današnjih rekorderjev bi gotovo obnemogel, če bi moral ostati toliko časa v vodi. Par dni po Sullivanovemu u-spehu je plaval čez Kanal Ita-lij an S. Tiraboschi in je ddsegel niki pripovedujejo, da je ta ja- [cilj v 16 urah 35 min.! Kako'je ma vsa zlata. Te govorice so se- .bilo to mogoče? Namesto, da je veda pretipane, vendar sem sli- startal pri Dovru, je šel v vodo pri Boulognu v Franciji. V tem je bil njegov uspeh. 9. septembra istega leta je poskus ponovil C. Toth: 16 ur 54 minut. Tako smo prišli do letošnjega leta. 6. avgusta je plavala šal, da se vrne vsak Indijanec, ki se upa onstran Medvedjega jezera, s koščki zlata. Beli po-larniki tem govoricam ne verjamejo in s,e za zlato sploh dosti ne zmenijo, Češ, da iskalci zlata z razstreljevanjem skal pre-pode divjačino. Zanimivo je, da se imenujejo vsi kraji med Wranglovim otokom in reko Mackenzie zlati sever, kar je deloma upravičeno. Nepopisni so namreč prizori, ko vzhaja pomladno solnce in ko se leske-čejo med ogromnimi ledenimi gorami skale kakor da bi bile iz zlata. Na daljni sever me je zanesla usoda z ribiško ladjo neko korakala dolga vrsta prijate ljev preminulega pastirja. Sestre in bratje so tarnali in jokali, da se je človeku trgalo srce. Počasi se je sprevod premikal proti pokopališču. Solnce je sijalo v vsem svojem sijaju. Turobna slika sprevoda je živo kontrastirala z razkošno lepoto jesenskega popoldneva. Ko je prispel sprevod na pokopališče, se je ustavil pred izkopano jamo. Duhovnik je odprl knjigo, začel moliti poslednje molitve, nakar so krsto spustili v jamo. Nato se je s pripro-stimi besedami poslovil od prijatelja pastirjev drug, s katerim sta pasla na visokih slovaških gorah živino seljakov. — Trpko so vplivale priproste be jo čast.kot cerkvena pevka. |javnem zboru v Novi Gradiški. Strašna sntrt kmečkega mla- Stj. Radič zaradi svoje odsotno- deniča. 211etni posestnikov sin „ „„„ . . , t T"\• * -.t . , .sti v Ženevi razpravi ni mogel Ivan Divjanovič iz Nasic je b 1 isosj;vovati ogehno> a tudi ni ze vec let na glasu kot veh e svojega zastopnika. So_ pretepač, ki se m nikogar bal. >dišče je zaradi žaUtev in kIeyet Nedavno je pnsel pijan v hišo spoznalo stjepnna Radiča kri-kmeta Rmkica m mu grozil z yim ter ob,odilo na 14 dni nožem. Prisilil ga je končno, da je pobegnil iz lastne hiše. Ko pa je stopil Divjanovič za njim iz kuhinje na dvorišče, ga je počakal Binkič s koso in ga u-daril z njo s tako silo v hrbet, da je koša proehia skozi prsa. Divjanovič se je par korakov še opotekel, nato pa se zgrudil mrtev na tla. Nesreča pri delu. Obratovo-dja elektrarne v Zagradcu pri Litiji Fran Božič je 28. avgusta zapora, ki se lahko pretvorijo V globo v znesku 7000 Din. Ob- NAJ VAS NE MUČI VEČ REV-MATIZEM. enem se je včeraj pri istem sodišču vršila druga razprava proti St. Radiču in sicer na tožbo bivšega ministra dr. Janjiča zaradi žalitev izrečenih istota-ko na javnem shodu v Novi Gradiški. Tudi za te klevete je bil St. Radič obsojen na 14 dni zapora odnosno na 7000 Din. Celokupno je torej St. Radič včeraj bil obsojen na 28 dni zapora odnosno na 14,000 Din. Nesreča. Neki moški iz občine Stražišče je v vinjenosti padel po lastni neprevidnosti v prepad reke Kokre. Le izrednemu slučaju se je zahvaliti, da ni obležal Ha mestu mrtev. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na rešilno postajo prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Kranju, kjer so mu ntidili prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v državno bolnico v Ljubljano. -o- sede, navdane s priprosto ljud- ^ 1. napeljaval nov električni sko poezijo. Pastirski zbor je |tok. Pri tem je padel z droga zapel narodno Žalostinko. Oči i" se močno poškodoval. Prepe-vseh prisotnih so se orosile. — ga nezavestnega na rtje- Prišel je usddni trenotek, ko S°v dom in potem v javno bol- so pastirji, prijatelji in sorod niki pograbili po kepah zemlje in jih začeli metati nad rakev v jamo. Koj po prvih kepah pa je iz globin groba zkvzdihriild. da je ■ , ^ ,. , ... .. , . , J pred Celjem ponesrečil ter do- slo prisotnim skozi kosti. Iz ra-'i., , v. , .... • ,, . ...... |bil težje notranje poškodbe.— kve so Se oglasili turobni, divje V,. : , .,. , T1 „ . v. -v- i Manbonfeki avtomobilist B. O- proseci glasovi žiVo pokopane-b . , „ L &L v; ,-k v« ton je dne 3. m. m. povozil med nico, kjer je umrl. Bil je ves čas v nezavesti. Nezgode in zločini v Mariboru. Edini sin ugledne mariborske rodbine Zelenka se je s svojim motornim kolesom na cesti ga pastirja, ki jte prosil in kli cal, naj ga rešijo iz tesnega objema rakve ter dvignejo na plan. , Pogrebci so priskočili, pograbili za vrVi in potegnili rakev iz jame. Dvignili so pokrov in iz rakve je planil umrli pastir. Prizor, ki je sledil, je bil stra- Miss Ederle (14 ur 34 minut), šen- Pastirjema stegnjena po- . , . ameriške trgovske družbe. — naboj! ter se pripravil na boj. Vgak polarnik in domači lovec Ustrelil sem in zadel medveda, ki je raztrgal Eskima. Potem običajno zgodaj spomladi in se ustavi šele v odprtem morju. lahko potuje s tako ladjo brez- s plačno pod pogojem, da bo vse, em začel streljati se po drugih k&r ustre]j aH najde> dk, n sole po petem strelu sem bi ]astnikom ladje. Ladja Uplnje-1« nevarnosti. Ako bi ne bil imel svetiljke, bi me bili medvedi gotovo raztrgali, ker sem padel ^"iščejo lovci živali, ki so po-brlog, kjer je imela zavetiscr^ ^ y ^^ snežnih mete. žih. V ta namen jim služijo u-kročeni volkovi, ki nadomestu-jejo na daljnem severu naše lovske pse. Cesto najdejo toliko rib, raznih ptic in zveri, da bi lahko obogateli, ako bi jim družba plen dobro plačala. To- 28. avgusta Mrs. Carson (15 ur 28 min.), 30. avgusta Vierkot-ter (12 ur 40 min.) in slednjič 9. septembra Michel (11 ur 5 minut). Vsi našteti plavači so startali pri rtiču Gris-Nez. Od njihovih poskusov sem je do-gnano, da zanašajo ob ugodni bibavici morski toki plavača naravnost proti angleški obali, če seveda ne pihajo nasprotni vetrovi. Takisto so ugotovili, da se plavanje najbolje obnese ob ekvinokcijskih plimah in vsak tretji dan po ščipU in mlaju. -o- 2lv pokopan. Naslednja prigodba sfe čita kakor napisana ali izmišljena pripovedka, je pa živa resnica, stava, njegov dvakrat mrtvaški, bledi obraz je splašil prisotne, kakor strahotna prikazen. Vsega spremstva se je polastila panika. V divjem begu so zapustili pokopališče, rakev s pastirjem pa je ostala sama na samotnem kraju. Pastir pa je stopil iz rakve, šel domov in se napil žganja. Nato je legel v pošteljo in drugi dan je na vse zgodaj zopet poganjal živino ria pašo, kakor da bi ničesar ne bilo. Poroka. V Ljubljani se je poročil g. Štefan Ferant, urar in občinski svetnik v Celju, z gdč. Vilko Miškec roj Slanovič. cela medvedja družina. Naposled sem pokleknil k Eskimu in pregledal njegovo Razmesarjeno truplo. Siromak ••e bil strašno razmesarjen. Po vsem telesu so se mu poznali sledovi medvedjih zob. Odvezal sem smuči, se prijel/d™eSni so skopi in ubogi: fgf m sPlef112 Jame" se™\lovci dobivajo samo skromno tako prestrašen m izmučen, da nagrado. Ves plen na]ože na sani in prepeljejo na trgovske ladje, kjer obesijo živali nad parne kotle, da se ledena skorja stopi. Natb jih očistijo in i?o-suše. Poveljnik ladje razdeli med lovce živila in dru£e potrebščine ter se vrne z bogatim plenom, ki mu obeta v Ameriki ogromen dobiček. -o- o kanalskih rekordih. — New York, N. Y. — Par-nik Byron, National Greek družbe s 397. potniki na krovu, je bil v veliki nevarnosti, ko je med tovorom izbruhnil ogenj. Pošiljal je signale za pomoč, od tukajšnega prista-Revmatizem najsibo kakerš«nkoli, llisca SO takoj poslali pomoč, vspešno izloči ANTIRHEUMATIC potnike so rešili, parnik ie ze-TREATMENT, katerega je iznašel J • , znameniti zdravnik Dr. Ttums. Nima lo P<*£odovan, t.ako tudi veliki nič pri temu koliko časa vas že muči, del tovora, gotovo ga pozdravi, tako tudi trganje ^ v ledju, sciatika, neuralgijo, trganje vj MALI OC1LASI hrbtu in no kosteh. ANTI-RHEU- _"__1_ MATIC TREATMENT Dr. Tomasa1 K I Š E IN l, O T E. za vedno pozdravi vse te bolečine. Ni-----------—!—~ revmatizma, ki bi bil prestar ali pre- BUNGALOW. ZID., 12 palcev stena, hud. Na tisoče trpečih je že bilo per-' lota 37^x125. $10,500. 4021 Menard mnncntnp zlečenih pb tem zdravilu.' Ave., četrt, bloka do Irving Park. Ako vam ne bo pomagalo, vam tudi nič plačati ni treba. Ako sc ne boste počutili boljše, po 20 dnevnem zdravljenju, vam vrnemo denar. Sedaj imate najlepšo priliko znebiti se bolečin. Naš ANTI-RHEUMATIC TREAT-! MENT, Dr. Tamasa, je hrez škodlji- Ph. Kildare 5055. 90-p do p Bresternico in Falo lSletno Ro- vih navlcotjčnih srcdstcv in je za vsa zino Mareš. Deklica je dobila kegn neškodjiv. Naročite Anti-Rhe«- PRODA LESENO HIŠO v dobrem i stanju; 6 sob, elektrika, plin, kopal-I nfi soba; cena znižana. 1830 West 23rd St. Phone Canal 6270. J. L. Sjnnott, lastnik. , PRODA 60 CEV. loto blizu kare in ! C. B. & Q. za $1100. E. Edwards, težje poškodbe na glavi ter je I n,:ltic Tro;itment- r: brez cvetja in nagrobnih Sovorov. Po pogrebu so se spustili Es-klt^i znova v jamo, lcjer so navezali na vrvi ubite medvede ^ jih potegnili i? brloga. Med Dočim je bil do letošnjega leta Rokavski preliv komaj petkrat preplavan, so se letos pojavili kar štirje plavači, in vsem je uspelo plavajoč prebroditi morsko ožino, ki loči britansko vede smei naložili na sani ter jih 'otočje od evropske celine. Ka- dr. t p# KONOPA ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1S20 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago. 111. pho. Armitagc 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 2. PODPORNO DRUŠTVO SV. JURIJA. Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri. 4. ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO MARIJA ČISTEGA SPOČETJA K.S.K.J. Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri.____________ ALTARNO DRUŠTVO, OZIROMA SKUPŠČINA KRŠČANSKIH MATER. Vsako četrto nedeljo v mesecu ob popoldne. _ 5. DRUŠTVO MOŽ IN MLADENlCEV NAJSVETEJŠEGA IMENA (HOLY> NAME SOCIETY). Vsako drugo nedeljo v mesecu ob V28. uri. _____ 6. POLITIČNI KLUB. Vsaki prvi poitdeljek v mesecu ob 8. uri. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO "SLOGA." Vsaki prvi torek v mesecu ob V28. uri zvečer. 8. DRAMATIČNI KLUB SV. JURIJA. Vsaki drugi pondeljelc v mesecu ob V28. uri zvečer. 9. CERKVENI PEVSKI ZBOR "ZARJA." Ima vaje ob torkih in petkih. 10. SEJE CERKVENEGA PEVSKEGA DRUŠTVA "ZARJA." Drugi četrtek vsakega; meseca ob 5^8. uri zvečer. iT 2. TOREK: ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SV. NEŽE K.S.K.J. V mali dvorani ob 8. uri zvečer. 12. 4. TOREk: CERKVENA SEJA. V mali dvorani ob 8. uri zvečer. =±l DODATEK K CENIKU KNJIG, IZDAN V AVGUSTU 1926. Povesti in romani. Dušica. Roman. 1'rvi del................$...75 Iz modernega sveta. F. S. Finž-gar. Napet roman iz delav. življenja .................................:.............. 1.50 Kmečki punt. Avg, Scnoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov.......95 Krištof Dimač. J. London. Povest iz burnega življenja iskalcev zlata v Alaski ............................... 1.50 Ljudska knjižnica, 1. in 2. zvezek. Znamenje štirih. A. C. Doylt. Zanimiva detektivska povest.— Darovana. A. Dostal. /godov, povest iz dobe slovanskih apostolov ............................................ 1.25 Mali svet naših očetov. A. Fo-gazzaro. Roman iz Gornje Italije iz časov.avstrijske vlade.... 1.25 Malo življenje. Dr. Fr. Detela. Velezanimiva'povest iz kmečkega življ........................................... Misterija. G. Le Rouge. Buren avanturistični roman ................... Na krvavih poljanah. Iv. Matičič. Popis trpljenja in strahot slovenskih vojakov med svetovno vojno....................'v....... Narodna biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. Koder. Zanimiva poves't iz gorskega o- kraja ................................................ 11. snopič. Za kruhom. II. Sien-kiewicz. Pretresljiva povest a- meriških izseljencev .................. Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ................................ Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanimiva povest iz istrskega Onkraj pragozda. J. O. Curwood. Napet roman iz kanadskih pustinj ................................-;;--;-........ Otroka kapitana Grant a'. J. Verne. Burni doživljaji potovalčev . okrojS sveta .................................. 2.00 Zadnja kmečka vojska. A. Šenoa. Zgodov. povest iz kmečkih ■ vstaj 1. 1573 ..:............................... 1.50 Zadnji dnevi velikega mučenika. B. Franko. Povest iz misijonskega delovanja v Sev. Ameriki .45 Zgodbe napoleonskega vojaka. Napeti vojni doživljaji francoskega vojaka ................................ .75 Igre. Radi oreha. Dr. Vodopivec. Ljudska igra v treh dejanjih............ Razvalina življenja. F. S, Finžgar. ' Ljudska drama v treh dej_________ Stari grehi. Dr. J, Stolba. Veseloigra v treh dejanjih................. Veleja. A. Novačim. Drama v treh dejanjih ................................... Zakleti grad. Dr. A. Remec. Romantična igra v petih dej......... Znanstvene in poučne knjige. Slovenska žena. Minka Govekar-jeva. Popis delovanja slovenskega ženstva v javnosti..:.............. 1.00 Zgodovina cerkljanske fare. Iv. Lavrenčič ........................................ Verske in nabožne knjige. Sonce in senca. Dr. P. A. Timo-nec. Pojasnila in pobijanje raznih krivih naukov glede cerkve in vere ................................-........... matični strup, ki povzroča bolečine. Takoj, ko čutite bolečine, vzemite A N TI - R F. V M AT IC TREATMENT. Izrežite ta oglas in ga nam pošljite. pridenite 25e za poštnino:'za zdravila $3.00 boste plačali ko jih prejmete. CHICAGO MEDICAL LABORATORY BUNGALOW 6 SOB, furnace lit., klet ometana, garaža, na lepem kraju v Cicero, takoj proda, ali zamenja 1614 — 68th Ct"., Cicero, 111. 1723 N. Kedzie Ave. (Dept. 202) Chicago, 111. UGODNA PRILIKA NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuie rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. "BATTERY & IGNITION STATION," nizka cena. J727 S. Halsted St. Ph. Triangle 1410. 85-p do p RESTAURANT IN LUNCH ROOM proda radi bolezni, 312 W. .\tadison St., Mavvvood, III. 04-sr do sr POHIŠTVO NA PRODAT DINING ROOM SET, postelja in drugo, cena nizka, 7334 Clavton Ct. 1st. 87-» do v POSTELJ DAVENPORT, $10.00 takoj. ■/a prodati Crosby, 4447 N. Pauline St. 09-sr,č,p _____i__i__i-----... » DAVENPORT IN. STOLI v dobrem stanju, diniftg room set, player piaiu nizka cena. 85 E. Elm St. Superiiu' 7322. 08-sr,č,p Koliko je vredno oglaševale? 1.50 .30 .30 .85 .50 .80 .35 .75 .35 75 75 .65 1.00' JACK AND GEORGE IMATA VEDNO SVOJE POGOVORE. Zadnjo nedeljo sta čitala po maši "Amerikanskega Slovenca." Pa pravi Jack: "Veš George, trgovci in obrtniki, ki oglašajo v "A. S.„ še sami ne vedo, kako velike vrednosti je oglaševanje v listih. "Kako to misliš Jack " "Tako le: Če bi hoteli ti trgovci in obrtniki, ki tu oglašajo v listu svoje blago in prodajalne dobiti vse te ljudi, ki čitajo "A. 3." skupaj, da bi jim ustmeno povedali, kaj vse imajo in prodajajo, bi malo kje dobili dovolj prostorno dvorano. In koliko bi jih to stalo? Pa tudi nikdar bi jih skupaj ne dobili. Vidiš "A. S." pa nam vsak dan pripoveduje, nam tisočem naročnikom, kaj imajo ti trgovci in to za malo svotico, ki jo računa za oglase. . ." "Prav imaš Jack, je pritrdil George ter nadaljeval, "tega pa kot vidim se res marsikateri trgovec in obrtnik ne zaveda, namreč velike važnosti tiska." Trgovci in obrtniki oglašajte v Amerikanskem Slovencu! Naročnike pa prosimo, da podpirajo one, ki podpirajo njih list! ^PISANO POLJEj^F • ■ i i. .1 M. I flit far -- ■■ dokler niste videli naš« preproge, linoleum', congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. CITAJ! POZOR! STOJ! TRI STVARI SO, na katere se mora vsakdo ozirati. Te so: Zmerne cene, postrežba in točnost. , Društva, organizacije, župnije, trgovci in obrtniki se morajo še posebno nato ozirati, kadar naročajo tiskovine za svoje uradne potrebščine. MI NE PRAVIMO: pri nas naročite. Ne, ampak pravimo, nas za cene vprašajte predno oddaste svoje delo drugam. NAŠA TISKARNA je tekom zadnjih sodem let zadovoljila na stotine društev in posameznikov s tiskovinami. Kdor naroči tiskovine pri nas enkrat, jih naroča vedno. In temu so zopet vzrok tri stvari: zmerne cene, postrežba in točnost! PRESTAVLJAMO slovensko na angleško in obratno, kakor tudi iz drugih jezikov. Vsem se priporočamo , Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. Cttffi :iiiiiiii!imiimin]iiiiiim|^Ž] ROBEY THEATRE — 2007 W. 22nd St., Chicago, 111. Nimate vzroka hoditi drugam — vaš sosed ima najnovejše filme. Udobno je sedeti v kino kjer je toplo— čisto in gledati lepe drame in komedije V nedeljo od 1 p. m. do 11 p. m. V soboto od 5 p. m. do 11 p. m. Vsaki dan od 6 p. m. do 11 p. m. Cena za odrasle 15c. Za otroke 5 in 10c. M. Križka, Mgr. ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA le kupujte drugje! "XMERIKXNSK! SLOVENEC" Slaba tolažba. dobne so si. Toraj, kakor zaša- histe- Ker je McCabe rabil frSo,'ifa ™š,a gnada jetična da "Bog-bog molči," jo ponav- ™ ah Pa hlf*ncna . jetff' 1- X J- t 1 A/T histerija ima jetiko, histerija je lia tudi zvesti famulus, g. Mo-i. J ,. . ... jetična, ah pa jetika je NAJBOLJŠE I?ELO .. . _ CENE NAJNIŽJE. J. KRAVCAR 1852 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Iz starih čevljev naredim nove — delo trpežno — najnižje cene rabim najboljše usnje — prepričajte se. (č) histerična, jetika ima histerijo. Kolona v Zarkometu je napolnjena, tacol. 0. A Tudi to je samo na pol pota. Kjer je cerkev kolikor toliko še v soglasju z državo, kričijo gotovi elementi, da je treba Brata Kukman 1901 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. Phone: Canal 0572 PRVO VRSTNA GROCERIJA Sveže meso vedno .v zalogi. Zadnjih par let je mnogo rojakov kupilo pri nas sode in so bili zadovoljni. — Tudi letos imamo veliko zalogo po najnižji ceni. V zalogi najboljšo vsakovrstno grocerijo — sadje — zelenjavo «— fino olje — domače kranjske klobase. — Za obisk se priporočamo. AŠA JESENSKA IN ZIMSKA ZALOGA oblek z enimi ali dvojnimi h 1 ačami, kakor tudi suknje z eno ali dvoje vrst gumbov, površniki in zimske suknje, je pripravljena. — Kvaliteta, oblika in delo, kakor tudi nizke cene vam bodo gotovo u-gajale. Pridite in oglejte si to zalogo. Na stotine oblek Hart, Schaff-ner & Marx in druge iz 1 najboljših tovaren čaka lek. Ne vem, v kakšno tolažbo jima je, da Bog molči, a vem za gotovo to, da Bog ne bo vedno molčal. Ima vremena, pravi Srb, a Bog još više. * >ii * Nekaj o nevtralnosti. "Med svetovno vojno so kongresi (eVharistični) prenehali. Cerkev ločiti od države. Pri nas Sovražni si katoličanje so se v |v Zedinjenih državah je tako. tisti grozni dobi prav po Rr- p0 Molekovem se je pa baje pri ščanski ljubezni medsebojno 'nas cerkev združila z — indu-morili brez vsakršnega misteri- 'strijo in industrija s cerkvijo, ja. Nebeški oče je zrl na to kr- jKoliko je na tem resnice, mo-vavo počenjanje svojih otrok ram g .Moleku pripustiti. On (ter ostal popolnoma nevtralen," 'zahteva, da se mora cerkev lo-modruje (?) člankar v Glasu čiti tudi od industrije, ker cer-, Svobode. Zato je pa on pri svo- kve ji sodbi prav vse, oon,n-,° — 1 nevtralen ni. * ♦ * $25 do $50 na vas po Posebno debeli moški dobijo gotovo pri nas obleke, kakor tudi zimske suknje, da jim bodo pristojale. Zimske suknje do velikosti 52. M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Established 1857 PRISTOPITE k našemu 1927 Kje zopet je doslednost? Prosveta se ni mogla dosti o-gorčeno izraziti o neki izjavi štirih duhovnikov v Passaicu, in je milo tožila, da Kristovi namestniki sami pouzročujejo "hiranje vere." Slavo bi jim imela |peti, ko jo tako regimentno ipodpirajo pri istem delu, ako bi ne bila hinavska. | V številki 189. Prosvete zopet čitam: "Rimska politikujo-ča cerkev (v Mehiki) si ne bo priborila ničesar s svojo trmoglavostjo v Mehiki, ampak razbila si bo svojo glavo." Kaj hočete več? Cemu toliko pisare- ( so baje "kompanijske. samo-le — jžarkometarju pa bo težko rav-jno za kako ločitev, saj cerkev ,ne bo trpela škode, ako se loči .od industrije, kakor je ni, kjer nja in klevetev na to cerkev? 'Ali se morda za cerkev bojite? Z vsemi štirimi bote protestirali. Tudi vi ji hočete razbiti gla-jvo, in pravite, da si bo sama razbila glavo, če ostane pri svoji trmoglavosti, in povejte Callesu, da s svojo politiko cerkev še lahko reši, ko ji hoče vsako politiko zabraniti. Bi-leam je hotel prokleti, pa je blagoslavljal. Doslednost, kje si? * * * Rojak je preklinjal in g. Molek bi preklinjal. V zvezi z zloglasno Herbert Asburyjevo povestjo "Hatrack' piše Zarkometar o -Navaja med drugim, je bila in je ločena od države. On hoče cerkev uničiti, in bi bilo bolj pravilno in odkritosrčno, če bi govoril o uničenju, se mora uničiti, mesto da govori o ločitvi. Potem bi bilo srce mirno. Ločitev lahko dočaka, saj industrijska demokracija ni ravno kaka utopija, a na uničenje bo moral pa že še malo počakati, dasi je ne bo dočakal. * * * Čevelj mora nekaj žuliti. V Detroitu, Mich., postavljajo že tri leta Narodni dom. Dobro. Sklicali so pred nedavnim sestanek "vseh slovenskih žena in deklet." "Ona iz Calumeta" pa ni bila proti N. D., a poudarila je tudi potrebo slovenske cerkve. Zdaj je ogenj v strehi. "Članica društva za Narodni dom" se v Frosveti ne more dosti izprazniti o "temi, več v škodo ko v korist, o gadu na prsih, otresli pijavk, živeli brez poneumnjevalic, otresli humbu-ga, v korist par parazitom v črnih haljah in nekoliko njih kuharicam . . ." Cerkvenjaki, da se tako izrazim, bi toraj bili za Narodni dom in cerkev, oni pa, "ki v to stvar ne verujemo in morali, j smo se istega humbuga že dav* kar mu.no otresli,se bojijo cerkve ka- je pripovedoval neki rojak o;kor hudič žegnane vode. razmerah v Rio de Janeiru. "Rojak se je čudil in preklinjal tako moralo," pravi. Ako bi bil rojak pristavil "takšno moralo ljudi," bi bilo njegovo prekli-njevanje še kolikor toliko opravičeno, a on hoče usekati moralo. G. Molek sam pa pristavi: "Jaz se ne čudim in ne preklinjam. Preklinjal pa bi, če bi kaj pomagalo, idijotsko postavo, ki brani, da javnost izve resnico o tem lepem božjem redu." Da javnost izve, za to se on močno trudi v pisavi in govoru, a "božji red" je malo drugačen, ne tak, kakršnega bi on preklinjal. Moralo je treba ločiti od morale, in preklinjeva- nja je konec. * * * Snežinke so vse glih po šestnajst. Da so v koloradskih hribih "cheap," se razume, tudi po- Cevelj mora nekje žuliti in iz vsega pisarenja se vidi, da bi se utegnil Narodni dom zamajati, ako bi se v Detroitu dvignila tudi kaka slovenska cerkev. Ali pa bi se "prepričanje" začelo majati? ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." R. PAYL0SKI Slovemlu fatftgrafist 719 Na Cbicagp St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenosti PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Mina., d« kdor potrebuje sveže rože i® vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, 1 VACATION CLUB Seveda je razglas dostavljal: "Zdravje Njegovega veličanstva ni nikdar bilo boljše," in to je bila velika tolažba a žalibog to ni moglo poklicati nazaj v življenje tistih tristo tisoč pod'snegom pokopanih ljudi. Zato so se ljudje razšli zelo žalostni in potrti. Drugi pa, ki še niso slišali ničesar, so vreli skupaj v krdelih. Vsako uro je Harmantje stopil ven in prečital razglas. To je trajalo do večera. Prizor se je ponavljal venomer. Jaz sem šel proč . . . najrajši bi bil videl, da bi nič ne bil slišal o tem. Šel sem gor h krajnemu načelniku. Ko sem stopil v salon, je sedel za mizo pri zajtrku. Bil je že star, a vedno še krepak mož z rdečim obrazom in zdravim želodcem. "Ah, ti si!" je rekel. "Gospoda Guldena torej danes ne bo?" "Ne, gospod načelnik. Bolan je, zaradi slabih poročil." "Dobro . . . dobro . . . umejem," je odgovoril in izpraznil čašo. "Res, slabe novice." In ko sem jaz snemal stekleni zvonec s stoječe ure, je pristavil: "Reci gospodu Guldenu, da si bomo dobili zadoščenje . . . Za vraga, saj ni mogoče, da bi bili vedno mi prvi! Ze 15 let se brez obzira lasamo z njimi, zato je prav, da enkrat dobe malo odškodovanje . . . Sicer pa... čast je nedotaknjena! Premagani nismo! Da bi ne bilo snega in mraza, bi jo bili izku-pili revčki kozaki . . . Samo potrpimo! Vrste bodo kmalu zopet izpopolnjene, potem pa gorje!" Jaz sem navijal uro. Ker se je zelo zanimal za urarstvo, je vstal in me gledal pri delu. Potem me je dobre volje uščipnil v uho. Ko sem hotel oditi, je rekel, med tem ko si je zapenjal debeli plašč, katerega si je bil odpel med jedjo: "Reci očetu Guldenu, naj le mirno spi, spomladi se prične nov fries. Ti Kalmiki ne bodo imeli zime vedno na svoji strani — to mu povej!" "Gotovd, gospod načelnik!" sem mu odgovoril in zaprl vrata. Njegova robata postava in veseli obraz sta me nekoliko potolažila. A v vseh hišah, katere sem obiskal pozneje, ni bilb slišati drugega kot jadikovanje. Posebno ženske so bile obupane. Možje so molčali in s povešeno glavo hodili semter-tja; še pogledali niso, kaj imam' opraviti pri njih. Okrog desete ure sem imel obiskati samo še dve osebi. Prvi je bil gospod de la Vable-rie-Chamberlan, star plemenitaš ,ki je z gospo Chamberlan-d'Ecof in gospodično Zane-to, njuno hčerko, stanoval na koncu dolge u-lice. Bili so izseljenci, ki so sa bili šele pred tremi ali štirimi leti vrnili na Francosko. Nikogar v mestu niso obiskovali in pri sebi sprejemali samo par katoliških župnikov iz oko- Že naprej sem si predstavljal žalost in potrtost očeta Ferala, kar pa sem videl, ko sem stopil v sobo, je presegalo moja pričakovanja. Ubogi starec — bil je slep in čisto plešast — je sedel v naslonjaču za pečjo.— Glava mu je bila klonila na prsi in velike, bele oči so mu bile široko odprte, kakor da vidi svoje tri sinove mrtve pred svojimi ho-gami. ki se baš sedaj ustanovlja. lice. Gospod de la Vablerie-Chamberlan je mislil samo na lov. Na dvorišču je imel šest psov in lovski voz z dvema konjema. Oče Robert iz Kapucinske ulice jim je služil kot kočijaž, hlevski hlapec ,sluga in lovski pomočnik. Gospod de la Vablerie je vedno nosil lovsko suknjo, kapo iz pološčenega suknja in škornje z ostrogami. Po mestu mu nikdo ni rekel drugače kot "brak." Od gospe in gospodični de Chamberlan pa niso govorili. Zelo sem bil potrt, ko sem odprl težka, na kolesih tekoča hišna vrata, ki so škripala, da j je odmevalo po veži. Kako sem se torej za- ] čudil, ko sem sredi splošnega tarnanja in bo- 1 lesti slišal peti pesem s spremljevanjem klavirja: gospod de la Vablerie je pel in gospodična Zaneta ga je spremljevala. Takrat še nisem vedel, da je nesreča enega človeka sreča drugega. Roko držeč na kljuki, sem rekel sam pri sebi: "Ti še ne vedo porodil iz Rusije." Ko tu stojim, se odpro kuhinjska vrata. Lujiza,služkinja, pomoli glavo ven ter pravi: "Kdo je?" "Jaz, gospodična Lujiza." "Ah, vi, gospod Jože — pojdite tu skozi." Gospoda je imela uro v salonu, v katerega je stopil redkokdaj kdo. Visoka, na dvorišče držeča in zastrta okna so bila vedno zaprta, a za delo, katero me je čakalo, sem imel svetlobe dovolj. Šel sem torej skozi kuhinjo in naravnal staro uro na nihalo, krasno delo iz belega marmorja. Lujiza me je opazovala pri delu. "Ali imate obisk, gospodična Lujiza?" sem jo vprašal. "To ne, a gospod mi je ukazal, naj nikogar ne spustim noter." "Prav veseli so pri vas." "Moj Bog," je odgovorila, "to je po dolgih letih prvikrat. Sama ne vem, kaj jim je." Poveznil sem zopet zvonec čez, odšel ter premišljeval te stvari, ki so se mi zdele zelo nenavadne. Nisem mogel razumeti, da bi se ti ljudje mogli veseliti našega poraza'. Zdaj sem zavil okrog ogla, hoteč k očetu Feralu, katerega so splošno zvali "zastavonošo," ker je leta 92., 45 let star, ko je bil že dolgo kovač in rodbinski oče, nosil zastavo pfalzburških prostovoljcev in se vrnil domov šele po curiški vojni. Njegovi trije sinovi, Zan, Lui in Zorž Feral so bili pri ruski armadi: Žorž je bil stotnik pri dragoncih, druga dva častnika pri infanteriji. First National Bank Največja in najstarejša banka v Joliet-u. * =g=J Premoženje te banke saab lHIKftllMM