URN_NBN_SI_doc-JQXXQRTZ

61 ZAČETKI SLOVANSKE PISMENOSTI TER KULTURNE ZAVESTI NA OSNOVI ROKOPISNEGA IN TISKANEGA GRADIVA OD 9. STOLETJA DO PRVE POLOVICE 16. STOLETJA The Beginnings of Slavic Literacy and Cultural Awareness as Revealed on Manuscripts and Printed Materials in the Period from 9th to the First Half of 16th Century Neža Zajc Oddano: 22. 11. 2013 – Sprejeto: 22. 12. 2013 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review Article UDK 811.16:008”08/15” 069.5:091”08/15” Podaljšan izvleček Prispevek na podlagi rokopisnih in tiskanih virov obravnava obdobje med 9. in 16. stoletjem, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot obdobje intenzivnega vzpostavljanja, nastajanja ter razvijanja slovanske pismenosti. V teoretičnem delu je na kratko predstavljena dejavnost svetih bratov Kon- stantina in Metoda, ki sta v 9. stoletju na panonsko-moravskem območju načrtno uvajala bogo- služni jezik Slovanov in tako ustvarila novi krščanski jezik, četrti med svetimi jeziki. Poudarjena je liturgična zasnova cirilo-metodijske dejavnosti, ki ni močno odstopala od ustaljene navade bizan- tinske Cerkve, še zlasti pa liturgična narava prvih svetih besedil, prevedenih v slovanski liturgični jezik. Sledi kratek pregled razvoja slovanske in bizantinske rokopisne pisave. Ker omenjeno geo- grafsko-zgodovinsko območje vključuje tudi današnje slovensko ozemlje, je nekoliko pozornosti namenjene še vprašanju o obstajanju slovanskega krščanskega jezika že pred cirilo-metodijsko misijo. Podane so vzporednice med Brižinskimi spomeniki in začetki starocerkvenoslovanske pi- smenosti. Podan je tipološki pregled nekaterih starocerkvenoslovanskih spomenikov (glagolskih in cirilskih), ki se ne omejuje zgolj na jezikovne lastnosti, temveč poskuša podati tudi umetnostno- -oblikovne ter druge posebnosti, povezane z zgodovinsko-političnimi okoliščinami posameznih kodeksov. Teoretična podlaga je v nadaljevanju podkrepljena z rezultati preučevanja slovanskih rokopisov in situ. Ob raziskavi nekaterih rokopisov iz evropskih ustanov, ki hranijo starejše gra- divo (knjižnice, arhivi in muzeji v Atenah, Benetkah, Firencah, Ljubljani, Moskvi, Palermu, Parizu,