Ilustrirani Slovenec Leto V Tedenska priloga »Slovenca^ (št.11) z đne 13. I. 1929 Štev. 2 Zimska pokrajina Foto prof. J. Ravnik. IO RomantiRa nebotičnikov ludi sieili iuiu'iiškiii nebotičnikov so najde tu in tam slikovit in ro-nuintičen ])Ofrlc>d, ki jili sicer kulturni Kvroprc tako pogreša v (le/eli dolaijev. Musa slika nani kaže pogled na ogromni, 56 nadstropni nebotičnik (^liawin-Building \ Newyorkii skozi neko bližnje slebričjc, ki nas spominja skoro na antiko. Pogled na xadnfo se/o lanskega zasedanja parlamenta Združeni^ držav Sev. Amerike Zasedanje se zaključi vselej s posebno jjoslanico predsednika /dru-žeuili držav in naša slika je posneta med branjem te poslanice. Spodaj : Mladinske knjižnice v Berlinu so ustanovili več mladinskih knjižnic (glej sliko spodaj). V njUi je mladini ves dan na razpcdago vsa literatura, ki je primerna zanjo. I}er<' laliko v knjižnici, posojajo se ji pa knjige tudi na dom. V knjižnicah ima priložnost tudi za pisanje, pred odhodom si pa nuiije lahko še roke. Knjižnice vodijo otroci sami poti nadzorstvom odraslih. - \ luišeni listu sino imeli že ponovno priliko poudariti, kako ze je knjižničarstvo ra/\ito po vseh kulturniji državah, le pri nas opažamo zadnja leta žal \prav sramotno nazadovanje našega kiijižničarst\a. zlasti po kmetili. Skrajni čas je. da mu začnemo zopet posvečati dolžno pozornost in ga dvignemo. Cadorna Pred kratkim je umrl v Hoi-digheri v 78. letu svoje starosti italijanski maršal, grof Luigi Caclorna. Pokojnik j(^ bil prvo poltretje leto vojne Italije proti centralnima drža-\ania poveljnik celokupne italijanske armade. JNekaj črnovojniškiii bataljonov jc že ob .Soči ustavdo njegovo svežo milijonsko armado z ogromno artilerijo. .\ato j(^ skušal z 11 \elikiini ofenzivami zlomiti obrambno črto na Soči in preplaviti slovensko-dežele, toda sloveiisko-hrva-ške čete so ga vselej krvavo zavrnile. Konec oktobra lota 1917. so ])a pripravile centralne velesile pri Kobaridu pro-tisunek. poti katerim se je vsa italijanska armada vprav razsula in pod njenimi razvalinami je obležal tudi C'adorna. 11 »r- Vladimir Maček predsednik Hrv. seljačke stranke«?; od njega bo mnogo odvisno, čc pridemo po tolikih letih naših notranjepolitičnih bojev in kri/, vendarle žo do sporazuma med Srbi in Hrvati. General Vxun-MlrRovic ki je zaradi posledic dogodkov dne 1. decembra v Zagrebn stopil v pokoj in iiapovedal ustanovitev svoje lastne stranke. Proslava desetletnice našega zeđinfenja med Če&i D(!seiletnico osvobojenja in ze-dinjenja Jngoslovanov so slovesno praznovali tndi Čehi. Zlasti po večjih mestih so bile proslave Jako svečane, med drngimi tudi v Olo-mucu. Knjižničar tamošnje licej-ske, biblioteke, dr. Hohuš Vvbiral, znani marljivi |)revajalec iz slovenščine in stalni poročevalec o vseh naših kulturnih pojavih, je za to priliko prevedel Novačanovo »Celjsko kroniko«, ki so jo za proslavo naše.ga jubileja igrali v tamošnjem gledališču. Predstava je uspela izborno in vloge so bile zasedene z najboljšimi močmi. Naša slika nam kaže prizor iz Novačanovega 5Hermana< na olo-mnškcm odru. SliRe K Slovenslcemu biografsKcmu IcRsiRonu Klcinmayr Ignac (1795—1874), tiskar in založnik Hribovšek Karel (1846—1916), duhovnik. Knez .\nton (1856—1892). veletržcc in ustauov-nik Knezove knjižnice. še ena desetletnica Naši vojni ufGžniRi in prostovoljci v Sibirifi Med avstiot giskiiiii ujetniki, ki so prišli po velikih ruskih zmagah leta 1915. trumonia v rusko ujetništvo, je bilo poleg Nemcev in Madžarov zelo mnogo Slovanov, ki so bili prvotno precej svobodni, pozneje pa so bili pomešani nu'd Nemce in Madžare v njetniških taboriščih širenu Rusije. Brez posebnih dogovorov in zvez so pričeli mnogi izmed slovanskih ujetiiiko\ zahtevati od ruskih oblastev, da jih osvobode in jim dovolijo stopiti v dobrovoljce. Veliki slovanski Rusiji z K) milijonsko armado seveda ni bilo potrebno nekaj 10 tisočev slovanskih prostovoljcev, poleg tega pa se Rusija ni hotela pn-grešiti zoper mednarodna prava ter dovoliti svojim ujetnikom, da stopijo kot dobrovoljci v boj prf)ti svoji državi. Končno se je ujetnikom-Slovanom le posrečilo, da so se kot prostovoljci /brali v samostojne bojne edinice, v katerih so se pozneje borili iz ruskega ozemlja proti centralnim državam. Vpoštev prihajajo tu predvsem češkoslovaške legije, ki so imele svoje središče in zbirališče v Kijevu in jugoslovanski prostovoljci v Odesi. Znana so junaštva češkoslovaških legij proti Nemcem pri Zbo-rovu in jugoslovanskih prostovoljcev v Dobrudži proti Bolgarom. Kdo ve, kako bi se zasukali dogodki na svetovnih bojiščih, ako bi spomladi 191?. I. ne uničila velika ruska revolucija milijonsko rusko vojsko, vslcd česar so bili boljševiki, ki so se v oktobru istega leta polastili vlade v Rusiji, primorani skleniti z Nemčijo sramotni mir v Brest Litovsku. ludi v prostovoljskih edinicali so bili vidni kvarni vplivi strašne revolucije, četudi ne v tako obilni meri kot pri ruski vojski. Ua se rešijo jirostovoljci razkrajanja v svojih vrstah, so morali čim prej zapustiti razburkano Rusijo, ker bi prišli končno v konflikt tudi z boljševihi, ki so videli v prostovoljcih poimlnoina upravičeno nevarnost za uspehe, ki so si jih |)ridobili z marčno in oktobrsko revolucijo I9IT. 1. Zato se je odpravila večja skupina jugoslovanskih prostovoljcev iz Odese (cela II. divizija in 1. iirigada 1. divizije) 18. avgusta 1917. 1. preko Arhan-gelska na ruskih ladjah po Severnem ledenem morju v Anglijo in i)reko Francije ter Italije v Solun, kamor so po trimesečni vožnji prispeli 25. novembia 1917. 1. Druga nuinjša skui)iua (2. brigada 1. divizije) pa je zakasnila vožnjo po Severnem ledenem morju, ki je med tem zamrznilo, vslcd česar se je napotila preko Sibirije. Mandžurije in Mnkiena v Port Artur in od lam |)o morju mimo Kitajske, Indije v AIcksandrijo in od tam po Sredozemskem morju v Solun. Po odhodu jugoslovanskega korpusa iz Odese je ostalo \ Rusiji še mnogo Jugoslovanov, med drugimi tmli mnogo di-sidentov, ki so izstopili iz korpusa, nadalje ranjencev, bolnikov in veliko število še neorganiziranih vojnili ujetirikov. Iz vseh teh zaostankov sta se pričela zbirati poleg drugih manjših skupin dva nova jugoslovanska polka in sicer v mestu Čebjakinsk (na vzhodnem predgorju Urala) >|)olk Srbov. Hrvatov in Slovencev majorja Blagoliča« in v Tomsku jI. Jugoslovanski polk .Matije (lubca«. V Rusiji so ostale tudi češkoslovaške legije, ki so se (»roklamirale ob priliki oficijalne razglasitve demobilizacije ruske vojske v januarju 1. 1918. za avtonomni del francoske vojske. Čehoslovaki so s tem opustili misel bojevati se proti osrednjim državam iz ruskega ozemlja ter sklenili odpotovati na francosko bojišče preko Sibirije. Nemci s svojimi novinti zavezniki boljše\iki pa nikakor niso mogli pripustiti, da se pojavi iz Rusije v Franciji naenkrat nova oborožena sila. proti kateri bi se morali bojevati, zato so boljševiki sklenili razorožiti Čehoslovakc, ki so se na svojem pomikanju na vzhod razprostrli s številnimi vlaki od Peuze pa tja do Vladivostoka. Dobro disciplinirani legionarji pa so se tej boljševiški nameri zoperstavili in zasedli s pomočjo proti-boljševiških elementov vse kraje, kjer so se nahajali ter si končno priborili prost prehod na Daljni vzhod. Ko bi znala mlada Sibirska vojska začasne vlade v Omsku pod admiralom Kolčakom izkoristiti ugoden trcnotek, ko je na jugu Rusije nastopal proti boljševikom general judenič in Čehoslovaki iz Urala, bi najbrž železni krog uničil boljševike in bi nastala znova slovanska Rusija. Boljševiki pa so se ravno v bojih s prostovoljci marsičemu priučili, okrepili in napali z vsemi razpoložljivimi silami na Sibirijo in uničili vse skupine, ki so se borile proti njim. Mesto IrkutsR ob reki angari, ki se ga spominjalo še tisoči našifi ujetnikov Na levi: Vo/nl Oklopni VlaR, s pomočjo kate-r(!ga so si utirali naši prostovoljci pot na Daljni vzhod proti Vladivostokii. Zgoraj v elipsi : Ing. Julfan KossotVSkl, načelnik progovne sekcije v čeljabinsku ua Uralu, ki ga hranijo tisoči slovenskih vojnih ujetnikov v hvaležnem spominu kot velikega svojega dobrotnika. Na desni: Pogled na neizmerne manđiur-ske peščene poljane. Zgoraj v elipsi: MtsÉer ßlxby, „siriček la Amérllce" 1. jugoslov. prostovoljskega polka Matije (¦iibca V l'omsku. Vsak prostovoljski polk je imel takega „strička", ki je skrbel za svoj polk. 13 I I Na dvorištu vojaittice i I. Jugomlov. prostovolj- I skega polka v Tomsku I (Sibirija). Na desni: Naši prostovoljci siraiijo po yinai sibirsko ielexnico. Spodaj : fsa poti proti Vla- dlvostoku so se morali naši prostovoljci ponovno boriti z lioljševiki. Slika nam jih kaže med ledenimi skladi ob Baj-kaljskem jezeru po zimi. V kluliu „strička ix Jimerike", kjer so se točile brezalkoholne pijače iii vršile razne prireditve. Na levi: Okrašeni xe-lexntski vagoni, v kakršnih so se vozili naši prostovoljci proti Vladivostokii. Spodaj: Prisrčna prijatelja. Skoro vsak transport prostovoljcev je imel po enega takega kosmatinca, da se je po dolgi poti z njim zabaval. Čehi so jih pripeljali nekaj celo f omov. 14 Med tem je posvetila v te zmede tudi blagovest miru, do prostovoljcev so prihajala poročila o osvobojenju Slovanov v Avstriji, zato ni bilo mogoče nič več zadušiti v prostovoljcih klica po domovini, ki jc zopet vstajala v otopelih in utrujenih dušah daljnih popotnikov. Toda dolga je še pot do Vladivostoka, polog tega proga zatrpana z vlaki beženccv, odstopajočih Kol-čakovcev in prostovoljcev. S jjro-dirajočirni boljševiki je bilo treba stopiti v boj, poleg tega pa skrbeti za premog in vodo, da vlaki ne zamrznejo sredi proge v silnem mrazu. Če tudi so bili prostovoljci v posesti cele sibirske proge, so svojo rešitev odkupili z ogromnimi žrtvami. Pred vsem je omeniti tragičen konec poljskih legijonarjev, katerih se je v Novo iNikolajevsku zbralo nad 50.000 mož. Izpraznili so še pravočasno Novo Nikola-jovsk ter se z vlaki odpravili na vzhod, ko jim naenkrat sredi proge zamrzne stroj pri enem izmed vlakov, vsled česar se je ustavilo vse nadaljnje pomikanje vlakov, ki so bili za zamrznjenim strojem. Na ta način so padli v boljševiško robstvo vsi poljski prostovoljci in jugoslovanski polk majorja Blago-tiča iz Čeljabinska. Enaka usoda je doletela tudi 1. in 2. ba-talj(m I. jugoslovanskega polka Matije Gubca iz Tomska, le 3. bataljon, v katerem so se nahajali večinoma sami Slovenci, se je še pravočasno umaknil proti vzhodu ter na pomlad leta 1920. skupno s češkoslovaškimi legijoni prispel srečno do Vladi-vostoku. Iz Vladivostoka so prepeljale Zavezniške ladje vse prostovoljce po morju mimo Kitajske, Indije in Arabije v domovino, ki je končno sprejela svoje sinove na osvobojenih tleh. Mnogi so za vedno ostali na tujih tleh, kjer so položili svoje mlado življenje na oltar domovine, drugi pa žive še danes širom Rusije, kjer so mnogi našli svojo novo domovino. J. G. VlađtVOStoRt zbirališče naših vojnih ujetnikov in prostovoljcev, .\a levi; CasttliM 3. (slovenskega) ba-Éalfona I. jugoslovanskega polka v Tomsku. Spodaj: Kapetan Josip Štrcelt, poveljnik 5. bat. I. jugoslovanskega prostovoljskega polka. JlnglešKa lađfa „Himalaja" ki je dne 2. avgusta I. 1920. vkrcala v Vladivostoka 1300 jugoslovanskih prostovoljcev ter jih odpeljala v domovino. Pristala je le v Ilon-Koiigu, Singapuru, Co-lonibu, Adenu, Suezu in Port Saidu, dne 10. septembra 1. 1920. j(; pa srečno prispela v Gruž pri Dubrovniku, odkoder so se vrnili prostovoljci na svoje domove. Sličnih transportov je bilo scvi'da še več. Na levi: Pogled na Aden, slovito angleško trdnjavo na jugu .\rabije, ki straži vhod v Rdeče morje. 15 Erna Razlag učiteljica v p. v Ptuju, odlična narodna huditeljica in organizatorica nekdanjega ileKliskega gibanja na Stajeiskeni, ki jc obhajala pred kratkim svojo sedem .csetletnico. Uganka za današnjo štev. »IJ. Slovenca« je sledeča: Sestavi iz črk, ki so v naslovu »II. Slovenec« čim največ različnih slovenskih besed. Dovoljene so tudi tujke, ki so pri nas v rabi. Velja samo 1. sklon ednine ali množine, pri glagolih le sedanji čas, prva oseba. Tisti, ki bo navedel največ besed, dobi kot prvo nagrado: šuklje: Iz mojih spominov, naslednji II. nagrado: (iogolj: Revizor. V zadnji številki je izostalo število reševalcev božične križaljke. 'l'eli je bilo 57. Izžrebana sta bila Dobrin Eta, I ržič za I. in Polenšek L, za H. nagrado. Rešitev novoletne nagrad)ie križaljke se glasi: Vodoravno: i. Titikaka; 8. as; K), se; 12. Marija; 16. slepič; 20. Ra; 22. moka; 25. Panama; 29. tunika; 30. ave; 51. igo; 33. sin; 54. pif; 35. pes; 36. oko; 57. poraz; 59. par; 40. opera; 42. iNina; 45. P. S.; 45. ko; 47. mati: 48. ura; 49. sir; 50. pes; 52. ali; 55. lov; 55. pa; 56. pamet; 58. obroč; 59. ter; 60. Marat; 62. potok; 64. iNin; 65. abé; 66. se; 67. ko; 68. Ikarus; 70. le; 71. Viko; 72. ako; 74. otok; 76. oj ; 77. kosilo; 82. asket; 84. Al.; 85. ena; 86. lice; 88. Ana: 90. ilo: 92. ona; 95. gad; 95. če; 96. Abel; 98. in; 99. tla; 100. vi: lOf. Adam; 105. as; 104. pod; 105. Uri; 107. Atila; 108. to; 109. fant; 110. epoha; 115. ar; 115. ma; 116. itne; 117. omara; 118. Ba; 119. oudka; 121. ep; 125. kapa; 123. ar; 126. utjs; 127. doba; 129. aj: 151. os; 152. ar; 153. Rab; 154. ok; 155. kaba; 137. ej; 159. ona; 142. Iclia; 144. Adam; 146. oče: 158. Iva; 151. omara; 155. Bes; 154. Alan; 156. no; 157. pas; 159. on: 160. lak: 161a. Obir; 162a. salata; 165. las; 164. bob; 165. Ob: 166. mi; 168. ta; 169. od; 170. Ba: 175. Ibar; 175. osel; 177. lavina; 180. ar: 181. sekira; 185. Ur; 184. ovitek; 186. ata; 188. da; 189. Lika; 191. ikona; 1*95. otrok; 195. Mica; 196. sobana; 197. zidanica; 202. atti; 205. vi; 204. so: 205. napoj; 207. Ana; 209. ako; 210. kip; 211. ako 212. os: 215. Inomost; 221. apis; 222. ali; 224. Ko: 226. on; 228. Popokatepetel; 255. Ares; 254. Ahil; 255. top; 257. Atos; 239. zora; 240. na: 241. AL: 242. llur; 243. Ob; 244. Po: 245. os; 247. Clin: 248. tolažba; 252. Lot; 255. Kepa; 257. krap: 259. nikel: 260. Iran; 261. ton: 265. ta; 265. kit; 266. top: 269. elom: 270. ])eta ; 272. Ko; 275. omaka; 277. oko; 279. obala; 281. Kad; 284. omara; 285. ako; 287. tu; 289. Oberon; 292. ali; 295. iir: 294. Kina; 295. ata: 296. ara; 298. Sauanca; 500. Sora; 301. mati; 304. ako: "O", ko; 506. Ion; 307. apis; 311. kip; 313. no; 314. pika; 516. vitamin; 320. Nada; 325. rak; 325. lina; 526. ep; | 328. panoga; 330. Kor; 351. slap; 555. kes; 554. ko; 555. nirvana; 536. nos; 537. slak; 558. kepa; 559. Savana: 540. sod; 541. ig; 342. rokav; 545. kos. — Navpično: 2. Italija; 5. Lurin; 4. in; 5. Ki; 6. ako; 7. kap; 8. Avala; 9. se; 10. sin; 11. Egipet; 13. as; 14. riba; 15. in; 17. ep; 18. l)ivo; 19. Ir; 20. petelin; 21. Asirec; 22. Morava; 25. okarina; 24. ko; 25. por; 26. ar; 27. na; 28. az; 30. ar; 52. ona; 55. pat; 57. pi; 38. os; 39. panoga; 41. oves; 43. Pekel; 44. stan; 45. kos; 46. Ob; 48. um; 49. sto; 50. potop; 51. ekonom; 54. obala; 56. pola: 57. mi; 61. akademik; 62. Pola; 65. to; 66. seno; 67. kal: 69. Ra: 73. ki: 75. kadar; 78. oči: 79. se; 86. lata; 81. Obir; 85. kita; 87. Eva; 89. cmok; 91. osa; 94. Durna; 97. Eia; 102. Apis; 106. repa: 107. am; 109. fara; 111. Had; 114. re; 116. ikona; 118. bar; 119. Oto; 120. obala; 122. pa: 124. aroma; 112. ok; 128. abé; 150. jc; 151. so; 136. Ahil; 158. ja; 140. Adonis; 141. pesa; 145. Avala; 145. Amor; 146. Ob; 147. oče; 149. Anatole; 150. obol; 152. robota; 154. Ana; 155. kad; 158. sibarit; 159. o.sa; 161b. bala; 162b. lisica; 164. banana; 165. obala; 166. mira; 167. Unir: 168. to; 170. titan; 172. PEN; 174. runo; 175. ovinek; 176. etapa; 177. les: 178. vaba; 179. kan; 181. so; 182. kava: 184. on; 185. kujon; 187. Zika; 188. da: 190. kadilo: 192. ko: 194. os; 197. za; 198. do; 199. Ikarus; 200. Ciper; 201. apis; 206. okop; 208. top; 212. osa: 214. voz; 215. Italija; 216. ne; 217. me: 218. Ot: 219. sen: 220. tla; 222. ah; 223. lipa; 225. otok: 228. pola: 229. Osip; 230. kot; 231. Aron: 232. klor; 233. Aron: 234. abe; 236. oseka: 238. ter; 241. ali; 246. Tatar; 249. ak; 250. že; 251. bk; 235. tara; 254. komar; 256. Pika: 258. .soba: 261. to; 262. ne; 263. ta; 264. volitev; 267. ton; 268. pa; 269. da; 270. Po; 271. (o; 272. kosir; 273. obok; 274. p. n.; 276. mi; 278. oko; 280. divan; 281. Kal; 282. Atos; 283. dan; 284. obala; 285b. po; 286. kanon; 287. ta; 288. um; 290. era; 291. Ra; 292. Itaka: 297. lipa; 299. noga; 302. av; 303. ini: 304. as; 505. kan; 508. pik; 309. in; 310. sak; 312. l)av; 314. pod; 515. par; 517. as: 318. Iko; 319. nos; 320. N. r. 321. av; 322. da; 524, Ko; 526. ep; 527. pa; 329. na; 550. ko; 532. Po. — Izžrebani za novoletno križaljko; I. nagrada. A. Nefima. Beltinci; II., V. Lavrič. Ljubljana; IIL. j. Novak, št. Vid nad Lj.; IV., A.t)nian. Luncih-biirg; \ .. L. Kralj. Ljubljana. — Vseh rešitev je prispelo 37. Sergej Miiiclov: ,,,, Car ßcrendef. -iL (Povest iz sibirskega pragozda.) ['¦l'" XII. poglavje. Vedenej Savič ni nič odgovoril; ni mislil, da bi bilo kaj slabega vmes, v ondar pa se nm je zdelo io nekam sumljivo. Molče je odkorakal skozi jaso k studencu. Čitn je prišel k vodi, jc pozabil, čemu je sploh prišel, kaj je sploh hotel! V tajgi je bil in vendar se mu je zdelo, da je kje drugod. Mesec je posul ves gozd s sinjkastim pepelom. Sredi dreves se jc lesketala reka kakor srebrn uašiv na sarafa- nti. Nad vodo se je vzpenjalo kykor črna zver Ma.'-kovo Sleme; zamaknjeno je poslušalo šumenje vode. Onstran slemena pa je sijal visoko proti .nebu med dvema zvezdicama v rajski luči bledosinji božji.prestol: Aradanski ledeni vrh. Dokler se potika človek to zemlji, ima v mislUi samo ničemurpost. Če pa zag eda nenadoma tak privid, če zasluti, da je Bog sam nekje tu, čisto blizu, potem zadrhti človeku srce kakor v polnem diru ustavljen konj. Namah izginejo vse posvetne misli m v«aka ošabuosi. Tako razločno občuti tvoje srce. da si le bilka, najneznatnejši stvor. iSaj zapiha samo vetrič od božjega prestola — pa ne živiš več... Skupina lovcev ki je ne davno ustrelila na Rdečem Bregu pad Sv. Lovrencom na Pohorju orjaškega divjega marjasca in srnjaka. Naš modni KoiičGlc Moda, ki ni za vse. To jo troba predvsem povedati o letošnji plesni, ki je fantastična in teatra-lična, da jo more brez skrbi pred osme-šenjem nositi le visokoraščena, visoka da- ma, vajena lagodnemu elegantnemu kretanju. -N'everjetno je, da si je mogla ta moda tako na mah osvojiti ženstvo, ki se drugače ipak upira prevelikim skokom. Morda bi našli rešitev uganke baš V dejstvu, da se je ženstvo naveličalo preenostavnc linije v obleki in je zato z veseljem poseglo po fantastični plesni obleki. Tudi človek, ki nima preteukočutnili pomislekov za dostojnost, bo moral priznati, da nova plesna moda tod in tam os(>biio svilene ali hidkataste. .Naša slika kaže pai- vzorc(-v. Zbirko ti-eli plaščev. ki bi jih morala imeti vsaka modna dama, nam kaže naša zadnja slika. Srednji plašč je za dojioldanske opravki", potovanje, izlete itd.; drugi je za popoldanske ol)iske in izprehode. tretji jia /a večerne prireditvi". Ilustr, Slovenca i 11 Mladiik.o vam naj(("iieJM- iii najlepše vež,e Unfigovexnica KT J) Ctublfana, Jugoslov. tlslcarna. ilusirirani Slovenec celoplatno z vezavo 40 Din, same platni ce 50 Diu. Hlaaika celo|)latno z vezavo 40 Dia. same platnice 50 Din. (Ivifiuil .'};a velieanstva. Potem je |)oklek-iiil na kamen, se napil iz reke in se vrnil. Grmada je viharno piamiela kakor piavi prav-(ali i)ožar. Vodnika sta bila zmetala v ogenj velik kup diaeja kakor hi kres kurila. Ognjene kaee so sc vzpenjale v zrak, vrh njih .so šumele in se tresle eedrov<> kakor v viharju, doeim jih je spodaj lizal plamen. Ttiintani so vzplamtele na vejah iskre kakoi- rdeči biseri, hodnika sla ležala vsak na svpj-j(>in prostoru. \ cdenej Sa\ ič se je ozrl naokrog in smtikiiil pod plašč; jamica, katero je bil naredil pod plaščem v mahov jn. je bila še topla . .. Zjutraj je prekoračila karavana Vlarkovo Sleme, ki ui posebno strmo in visoko, in opoldne jo je našlo soliice med üostim gozdičem ob vznožju Aradanske- ga gorovja. Ustavili so se sredi poljaniee. tlu počivajo. Kakor navpična stena se'dviga Aradan \ nebo. .Ne jezdec ne pešec ne pride na('avuo.st navzgor, le oiel kvečjemu lahko zleti na te strmine. Nikjer m tukaj nol)ent>ga grmiča ali drevesca. Spodaj je hotela naskočiti skalovje pihtovii vojska', se povzj)ela lu in lani po razpokliiiah na obronke, pa obstala na )olo\ ici |)ota ... višje priti ji ne dopuščajo rja\i vameni in skale. Vrh njih sijejo nebeškolepi nedo-laknji'iii snegov i. .\radano\ii kučma . . . Človeško t)ko ni videlo nikjer Jiili v sanjah take bi-ezmadežije beline : K eni izmed teli kučem se je )rišiiilil kakor .senčnik oblaček: kot madež je leža a ptiti stenami njegova senca. (Dalje prihodnjič.) * Pihta — sibirska ji-lka, Abies Sibirica. TialcTotlsli. Jugoslovanske tiskarne v Cfublfani 16 VI C o < m ae m n