Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna štev. 35.— lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ST. 425 TRST, ČETRTEK 15. NOVEMBRA 1962, GORICA ~ LET-*L- PO OBČINSKIH VOLITVAH V TRŽAŠKI OBČINI SSL se je krepko uveljavila Prejela je 4836 glasov in bo imela enega svetovalca v novem mestnem svetu - Vztrajati je treba pri naporih za združevanje slovenskih sil Volitve za obnovo tržaškega občinskega sveta so za nami. Kakšna bo sestava novega mestnega sveta, poročamo na četrti strani; na tem mestu pa bomo povedali svoje mnenje le o izidu, ki ga je na teh volitvah zabeležila Skupna slovenska lista, za katero se je zavzemal tudi naš list. Ta lista je prejela 4.836 glasov in bo v občinskem svetu imela enega svetovavca. Medtem ko pišemo, osrednja volilna komisija še ni zaključila s štetjem preferenčnih glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati, in zato še ni uradno znano ime novega svetovavca. Zdi se pa, da bo to dr. Teofil Simčič, ki je bil prvi na seznamu kandidatov Skupne slovenske liste in ki je že bil član prejšnjega tržaškega mestnega sveta. Čeprav je ta lista, kot smo že omenili, dobila samo enega svetovavca, menimo, da so njeni pobudniki in organizatorji lahko z izidom povsem zadovoljni. Za SSL je glasovalo 4.836 volivcev, iz česar izhaja, da je ta lista prejela natančno 2.007 glasov več, Kot jih je dobila, na zadnjih občinskih volitvah leta 1958 Slovenska lista, katero sta predložili Slov. dem. zveza in Slov. katoliška skupnost. GLAVNI CILJ Po zadnjem glasovanju se je namreč predvsem izkazalo, kako so novi ljudje in sile ter nov širši program bistveno pripomogli, da se je SSL krepko uveljavila. Ce bi ostalo pri starem in bi lista prejela enako število glasov (2.829) kot leta 1958, bi na tej listi zaradi povečanega števila volilnih u-pravičencev in temu sorazmerno večjega količnika ne bil izvoljen noben kandidat. S sodelovanjem novih sil pa lista ni samo dobila svojega predstavnika v mestnem svetu, temveč je za okrog 1900 glasov presegla količnik, ki je bil potreben za dosego enega mandata. Organizatorji in pobudniki SSL smejo nadalje biti tudi zato zadovoljni z uspehom, ker so lahko ugotovili, da se je za program liste in za njena stališča kljub krepki nasprotni propagandi izreklo kar lepo število slovenskih volivcev tako v mestu kot v okoliških krajih. Zato smejo upravičeno upati, da bo v bodočnosti število njihovih pristašev še bolj narastlo. Glavni cilj Skupne slovenske liste je in ostane en sam: izbojevanje in zaščita narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic ter koristi slovenske manjšine. Po- budniki te liste so prepričani, da se ta cilj lahko doseže le s pomočjo lastnega političnega predstavništva, ki se bo kot enakopraven činitelj vključil v igro ostalih političnih sil na tem ozemlju in v državi. To predstavništvo pa bo lahko laže postavljalo zahteve in tudi laže izposlovalo pravično reševanje manjšinskih problemov, če bo imelo za seboj večino pripadnikov narodne manjšine. Zadnje volitve so dokazale, da ta program ni gola teorija, temveč da se more tudi izvesti. Treba je le vztrajati pri začetnem delu, postopno odpraviti pomanjkljivosti ter napake in predvsem ohraniti ter še povečati dosedanje lojalno sodelovanje med skupinami in posamezniki, ki so na čelu novega političnega organa. POD SKUPNO STREHO Organizatorji SSL se dobro zavedajo, da danes ta lista predstavlja le del tržaških Slovencev. Če pa hočejo,' da se bo njihov Če izhajamo iz edino realnega stališča, j da tvorimo Slovenci v Italiji številčno šib-1 ko manjšino sredi 50-milijonskega večinskega naroda, moramo priznati, da so meje in okvir našega političnega delovanja natančno določene. Skrbeti moramo predvsem za svoj narodni obstanek in vse svoje sile posvetiti temu cilju. Zato sodimo, da je vsako trošenje energij v druge namene škodljivo, ker s tem brez potrebe šibimo svojo politično moč, ne da hi prav ničesar pripomogli k uveljavitvi političnega programa j ene ali druge vsedržavne italijanske politične stranke. To pa še nikakor ne pomeni, da se hočemo odslej zapreti sami vase in pretrgati stike z italijanskimi političnimi silami. Prepričani smo, da nas bodo te sile morale res upoštevati samo tedaj, ko se bomo z njimi pogajali kot močan in enakopraven politični cinitelj. V tem primeru ne bo tudi nihče mogel trditi, da so zahteve, ki jih postavljajo Slovenci, le sredstvo, s katerim si ta ali ona italijanska stranka kuje politični kapital. Tako se je namreč doslej dogajalo in prav to je bil izgovor, ki so ga odločujoči politični krogi navajali, da niso sprejeli marsikatere slovenske zahteve. Prepričani smo, da je glavna naloga slovenskih političnih skupin odslej ta, da nadaljujejo in vztrajajo pri naporih za čim krog razširil, morajo nujno na stežaj odpreti vrata tudi drugim Slovencem in dokazati, da je pod njihovo streho prostora za vse tiste sonarodnjake, ki so jim v prvi vrsti pri srcu skupne slovenske koristi in ki pod to skupno streho ne iščejo svojih ožjih strankarskih ali osebnih interesov. S tem seveda ne mislimo, da morajo med tukajšnjimi Slovenci izginiti različna politična in ideološka prepričanja ter da morajo odslej vsi enako politično misliti. Nekaj takšnega je nemogoče zahtevati in konec koncev to tudi ni potrebno. Treba je med našimi ljudmi le izpodbiti umetno ustvarjeno mnenje, da je sodelovanje na politični osnovi nemogoče in da so zato nemogoči tudi skupni politični nastopi. Upamo, da so prav nedeljske volitve pokazale, da so takšni nastopi ne samo mogoči, temveč tudi nujno potrebni, če hočemo, da bosta naši manjšini zagotovljena obstoj in razvoj na rodnih tleh. tesnejše združevanje razkropljenih in razbitih slovenskih sil. Priznavamo, da to delo ni lahko, ker zahteva od odgovornih ljudi mnogo §amopremagovanja, strpnosti in resnično demokratične politične vzgoje. Toda če bodo odgovorni ljudje imeli vedno pred očmi splošne koristi in če se bodo vselej zavedali, da je le s skupnimi napori mogoče nekaj učinkovitega doseči, bodo prav gotovo laže premostili težave in laže prenesli žrtve, ki jih tako od posamezne skupine j kot od posameznega njenega predstavnika zahteva takšna oblika političnega sodelovanja, kakršna je bila dosežena v okviru Skupne slovenske liste. Prav zadovoljiv izid, ki ga je ta lista zabeležila na zadnjih volitvah, naj pa bo vsem v vzpodbudo in opomin, da glavni cilj, ki je bil postavljen, ni nedosegljiv, temveč da se bo s podrobnim in vztrajnim delom lahko v bližnji bodočnosti tudi dosegel. Število glasov, oddanih SSL, je zgovoren dokaz, da je nova pot, ki je bila začrtana v političnem življenju naše manjšine pravilna. Če ni bilo še vidnejših uspehov, je treba to pripisati tehničnim pomanjkljivostim in predvsem dejstvu, da se je prepozno začelo s pripravami na volitve. Toda če vse to upoštevamo, je uspeh nedeljskih volitev za SSL še toliko bolj pomemben. Glavni cilj se lahko doseže VatiKanshi Koncil II. RADIO TRST A « NEDELJA, 18. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Gremo na Mars«, mladinska radijska igra (Jurij Slama), igrajo člani RO; 12.00 siovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Štandreža pri Gorici; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Vokalni kvintet »Zarja«; 15.20 Portret v miniaturi: Len Mercer; 17.00 Malo za šalo, malo zares (Danilo Lovrečič); 18.30 Obisk v naši diskoteki: »Edi Godnik«; 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. . PONEDELJEK, 19. novembra, ob; 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«; 18.00 Sopranistka On-dina Otta — Samospevi Antona Lajovica; 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi (Gojmir Demšar); 19.00 Radijska univerza — Arnaldo Foschini: Spoznavajmo naša živila: »Oljčno olje«; 20.30 Per ter Iljic Čajkovski: Evgenij Onjegin, opera v treh dejanjih. Približno ob 21.40: »Opera, avtor in njegova doba«. « TOREK, 20. novembra, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 17.20 Sem in tja po lahki glasbi; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Orkester v preteklih stoletjih— Claude Debussy: Morje, tri simfonične skice; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »TQlminci« (M. Jevnikar); 21.30 Koncert klarinetista Mihe Gunzek, pri klavirju Gita Mally — Stempnevski: Bilina, Butakov: Suita, Weber: Ada-gio iz koncerta v f-molu, Hruby: Romanca; 22.00 Obletnica meseca — Josip Tavčar: Stoletnica rojstva pisatelja Gerharta Hauptmanna. • SREDA, 21. novembra, ob: 12.00 Brali smo za vas; 18.30 Tržaški in furlanski skladatelji; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Hišo bo treba prenesti«, igra v štirih dej. (Giuseppe di Ragogna - Jadviga Komac), igraio člani RO. ■ ČETRTEK, 22. novembra, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (M. Jevnikar); 13.30 Parada orkestrov; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Dimitri šoštakovič: Kvintet za klavir in godala v g-molu, op. 57; 19.00 širimo obzorja — Josip Rustia: »Barometer in vremenska naDOved«; 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. Približno ob 22.10 Svet umetnosti — Milko Bambič: »Značilnosti sodobnega italijanskega slikarstva«. e PETEK, 23. novembra, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Kitarist Dragotin Lavrenčič —• Manuel M. Ponče: Variations sur »Folia de Espa-na«. Alfred Uhl: Ples, Joaquin Turina: Fandan-tmillo; 18.30 Komorna glasba devetnajstega stoletja; 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Iz arabskega sveta: »Križ in nolmesec v boju na Pirenejskem polotoku«; 2100 Koncert onerne glasbe; 22.00 Novele in črtice — France Filipič: »Zgodba o mesecu« CM. Jevnikar). • SOBOTA. 24. novembra, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 14.40 Slovenske ritmične popevke; 15.30 »Gnezdo«, traaikomediia v treh dej. (Fran Milčinski - Rika Stenančič-Adamič), igrajo člani SG v Trstu; 17.20 II. vatikanski koncil — poročila in komentarii o Vesoljnem cerkvenem zboru: 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik (Iv. Jheuerschuh); 20 40 »Koroški akademski oktet«; 21.00 »Malo za šalo, malo zares« (D. Lovrečič). TEDENSKI KOLEDARČEK | 18. novembra, nedelja: 23. pobinkoštna 19. novembra, ponedeljek: Elizabeta (T 20. novembra, torek: Feliks 21. novembra, sreda: Dar. Dev. Marije 22. novembra, četrtek: Cecilija 23. novembra, petek: Felicita 24. novembra, sobota: Janez od Križa 480.000 OSEB je zapustilo kmečka posestva med pomladjo 1961 in pomladjo 1962, tako da se je skrčil odstotek kmečkega življa v Italiji na 27% vsega prebivavstva. Ker je v severnoevropskih državah komaj 12-14% kmečkega življa — in se še krči — je predvidevati, da bo v 20 letih tudi v Italiji dosežen isti odstotek, posebno če se bo industrija še tako širila kot v zadnjih letih. Prva polovica zasedanj na 21. vesoljnem cerkvenem zboru se nagiba k zaključku. Generalni tajnik zbora je že obvestil koncilske očete, da -se bo prvi del tako 'imenovanih glavnih kongregacij končal na praznik dne 8. decembra. Druga polovica koncila se bo pa spet začela dne 12. maja in bo trajala do 29. junija. Na praznik sv. Petra in Pavla bo papež slovesno zaključil vati kanski vesoljni cerkveni zbor. Na zadnjih sejah prejšnjega tedna so očetje končali razprave o cerkveni liturgiji. Poudarjali so potrebo nedeljskega počitka zlasti v industrijskih krajih, kjer se opušča praznovanje nedelj in praznikov, čutili so tudi potrebo, da se uvede stalno cerkveno leto, tako da se bo velika noč obha jaila vedno ob istem dnevu. Glede nebistvenih cerkvenih obredov so izrazili željo, naj se zlasti v misijonskih deželah prilagode krajevnim navadam. Pri vprašanju cerkvene glasbe so poudarili pomen gregorijanskega korala, obenem pa tudi važnost ljudskega petja v domačem jeziku. Cerkvena umetnost, pri kateri naj se ne izključuje noben slog, naj služi veličastju Cerkve in ne zunanjemu ali osebnemu blesku. V temeljite razprave so posegali tudi jugoslovanski škofje. Na eni izmed sej so zbrani škofje izrazili Adenauer v Beli hiši Včeraj zjutraj je pristal v Washingtonu nemški kancler Adenauer v spremstvu zunanjega ministra in številnega spremstva. Kancler je že enajstič na obisku v Združenih državah. Njegovi včerajšnji in današnji razgovori s Kennedyjem imajo pa posebno politično važnost, ker gre za nekatera nesoglasja med ameriško in nemško politiko glede razgovorov s Sovjetsko zvezo. Adenauer želi, da bi Amerika prav talko odločno nastopila za Berlin kot je za Kubo. Osrednje vprašanje je nadzorstvo nad prehodi, ki vodijo iz Zahodne Nemčije preko ozeml i a Vzhodne nemške republike v Berlin. Kancler se upira načrtu, da bi bila pritegnjena Vzhodna Nemčija k nadzorni komisiji za promet v Berlin tudi ikot zgolj tehnični član. Boji se namreč, da bi bila s takim činom priznana »de facto« Vzhodna Nemčija kot samostojna država. V ozadju njegovega obiska je pa predvsem želja, da bi Ameriki priznala Nemčiji v zvezi s Francijo vodstveni položaj v Evropi. OBRAČUN Porotno sodišče v Bonnu je obsodilo v soboto esesovskega častnika Viljema Do-ringa na šest let ječe. Državni pravdnilk je predlagal 12 let ječe, ker je Doring kot načelnik nekega taborišča ukazal zadušiti v plinskih celicah 667 Židov, med temi tudi 16 r.edoraslih otrok. Njegov zagovornik ga je rešili na polovico predlagane kazni, češ da je bil njegov varovanec prisiljen izvrševati ukaze od zgoraj. Stara pesem! VIŠJE VOZNINE Ministrstvo za promet ima že pripravljen načrt za povišanje voznih cen na vlakih. Za osebne vozovnice predlaga minister 15 od stotkov poviška. Za blagovni promet pa še več. O povišku cen bo pa moral govoriti še kak drugi forum in ni izključeno, da bo predlog naletel na odpor. čestitke nadškofu Carinciju, ki je kot najstarejši živeči škof obhajal stoletnico rojstva. Škof Hakim iz Acrija v Palestini je pa povabil vse cerkvene dostojanstvenike na devetdnevni obisk Svete dežele. Poneverbe na debelo Terni je cvetoče industrijsko mesto v Srednji Italiji. Izvoz izdelkov kovinarskega kombinata in uvoz potrebnih strojev je tako živahen, da je finančna olblast kar tam ustanovila en sedež glavnega carinskega urada. Vodil ga je nadzornik Mastrella, na glasu kot sposoben in vesten uradnik. Pred dvema letoma je pa začel razkošno živeti. Svoji ženi in tudi eni izmed ljubic je kupoval dragocena krzna, razkošne avtomobile, daroval jima je cvetoče trgovine z modnimi izdelki. Vse to pod pretvezo, du je zadel glavni dobitek pri nogometnih stavah. Polagoma pa je prišlo na dan, da je ta vestni uradnik osleparil državo na carinskih pristojbinah kar za 800 milijonov lir. Obe ženski in njega so zaprli. Iščejo pa še druge ikrivce, ki so zapleteni v te poneverbe. Pod obtožbo vohunstva že peto leto teče pred sodnijo pravda, naperjena proti šestim obtožencem iz Gorice in Trsta zaradi tajnega vojaškega ob-veščevanja. Organi protivohunske službe so v januarju 1957 prijeli gostilničarja Josipa Jurco, osumljenega vohunske službe v prid Jugoslavije. V isto mrežo so padli tudi trgovec iz Štandreža Alojz Nanut, go riški gostilničar Ivan Devinar ter bivša policijska organa Pecorari in Fabaro. Obdolžili so jih, da so dajali poročila o razmestitvi vojaških čet in o premikanju ladij v beneškem pristanišču. Že leta 1959 so bili obsojeni na zaporno kazen od štirih do osmih let. Porotno prizivno sodišče v Torinu je kazni za malenkost znižalo. Obsojenci so se pritožili na najvišji sodni dvor, ki je določil novo razpravo za dan 21. novembra pred prizivnim porotnim sodiščem v Milanu. Važno odkritje Skupini italijanskih znanstvenikov na polju jedrske fizike se je v sinhotronskem laboratoriju pri Frascatiju posrečilo odkriti novo »vodikovo spojino 4«. Doslej smo poznali običajno vodikovo spojino 1, ki tvori v zvezi s kisikom običajno vodo. Druga vodikova spojina je olenterum, ki da v zvezi s kisikom tako imenovano »težko vodo«. Ta se uporablja pri daljnosežnih in atomskih izstrelkih. Tretji izotop je tritij, imenovan tudi »supertežka voda«. Atomsko jedro novega izotopa H 4 je sestavljeno iz enega protona in treh neutronov. V pojasnilo povemo, da je vodik najlažji plin, brez barve in vonja, ki se nahaja v spodnjem ozračju le v majhnih količinah. V višini nad 80 kilometrov ga je pa že precej. V veliki meri se pa nahaja na površini sonca. Ko se vodikovi atomi razkrajajo, se sprosti neznanska energija, kar poznamo tudi iz razkroja vodikove bombe. Razkroj novega vodikovega izotopa bo pa proizvajal še večjo energijo. Želeti bi bilo samo to, da bi jo človek uporabil za miroljubne namene, ne pa za uničevanje samega sebe. ?Pravda‘ o Nenniju in socialistih Moskovski dnevnik »Pravda« je pred dne-1 vi objavil daljši članek o razmerah v Italijanski socialistični stranki (PSI). Zanimivo je, da se je vplivni sovjetski časopis odločno postavil na stran leve -struje ita lijanske socialistične stranke in ostro napadel avtonomistično večino ter zlasti strankinega glavnega tajnika Pietra Nennija. Socialističnemu prvaku predvsem očita, da je -po njegovi krivdi v vrsti italijanskih občin prenehalo sodelovanje med socialisti in komunisti in da so socialisti postali zavezniki -demokristjanov. List nadalje zameri Nenniju, -da je po-nudil demokristjanom petletno sodelovanje v vladi. »Ne pretiravamo — piše Pravda — če rečemo, da pomeni Nennijeva politika v zadnjih letih vrsto popuščanj antikomunizmu.« Kot -dokaz navaja Nennijevo izjavo, češ da je »skupen boj socialistov in komuni stav za oblast nemogoč«. Nenni pa je to utemeljil, češ da je »skupen boj nemogoč, ker -socialisti drugače pojmujejo svobodo kot komunisti«. Tega pa »Pravda« ne omenja. Nič novega na svetu Marsikatera iznajdba, o kateri mislimo, da je nastala v novejšem času, sega daleč nazaj v preteklost. Tako je tudi s testeninami, oziroma s slovito »paštašuto«, ki jo ves svet ima za proizvod italijanske kuharske umetnosti. V resnici so jo pa poznali Kitajci že za časa raziskovavca Marca Pola v 13. stoletju. Nekaj zgodovinskih podatkov o tej že skoraj po vsem svetu razširjeni vrsti živeža najdemo v posebnem muzeju, katerega so pred petimi leti odprli v mestecu Pontedassio na italijanski Rivieri. V tem edinstvenem muzeju na svetu so razložene v steklenih izložbah vse mogoče oblike testenin in makaronov; kuhinjske bukve s tisočerimi recepti, razglasi, ki določujejo pravilnost kuhanja, in stari do kumenti o daljnem izvoru testenin z Vzhoda. Neka druga iznajdba, in sicer ponarejanje kovancev, se tudi ni rodila v modemi dobi, marveč je stara že iz rimskih časov. Pri mestu Dil-lingenu v Posarju na Nemškem so starinoslovci odkrili ostanke rimske hiše. V spodnjih prostorih so pa našli kakih petsto bronastih oblik za vlivanje bakrenega drobiža. Znanstveniki so ugotovili, da to ni bila nikakršna državna kovnica, marveč prava ponarejevalnica denarja. Potemtakem ni niti ponarejevanje »napredek« modernih časov. UPRAVIČEN UKREP Na eni zadnjih sej je ministrski svet v Rimu sklenil, da se -bodo izplačevale dru žinske doklade vsem državnim uslužbencem za sinove, ki študirajo na visokih šolah do 26. leta starosti. Doslej je veljala pravica do prejemanja doklad le do 21. leta. Za otroke zasebnih nameščencev pa do 26. leta. Ta očitna krivica se bo z novim odlokom odpravila in bo pravica za vse enaka. Po tem vzgledu je tudi obrambno ministrstvo sklenilo podaljšati visdkošolcam odlog za vpoklic pod1 orožje do 28. leta. Sovjetski list je ožigosal tudi Nennijevo zunanjo politiko, ki jo zlasti obsoja, ker ne dela razlike med »miroljubnimi socialističnimi državami« in »napadalnimi državami imperialističnega tabora«. Ta je naj ostrejši napad, ki ga je kak sovjetski list po zadnji vojni naperil proti italijanskemu socialističnemu prvaku. Amerika in volitve Pri nedavnih nadomestnih volitvah v ZDA je Kennedyjeva demokratska stranka zabeležila prodoren uspeh za senat in parlament. Pri guvernerskih mestih posameznih držav si pa drži ravnotežje z republikanci. Večje število izvoljenih demokrat sikih zastopnikov pa še ni vse. Poudariti je treba nekaj drugih točk, ki so se pojavile ob zadnjih volitvah in ki bodo vplivale na bodoči politični razvoj Združenih držav. Prvič v zgodovini se je namreč zgodilo,, da se je okrepila vladna stranka še za časa predsednikovanja njenega predstavnika. O-bičajno so nadomestne volitve oslabile vladajočo stranko, ker so volivci skritizirali njeno delo. To pot so pa ji dali zaupnico. Javno mnenje stoji torej za Kennedyjem in ne obratno, kakor so zadnje čase začeli pisati v Evropi. Ta zmaga pomeni tudi, da bo Kennedy bržkone ponovno izvoljen za predsednika. To pa tem bolj, ker je glavni najsposobnejši nasprotnik, bivši ameriški podpredsednik Richard Nixon izšel popolnoma poražen z volitev. Tretji posebni znak zadnjih volitev je pa prelom s plemensko mržnjo v mnogih državah. Izvoljenih je več poslancev črncev in tudi potomcev priseljenih Japoncev. Ken-nedy je po izidu volitev dejal, da se čuti zdaj bolj pogumnega za svoje delo. Avstrijska prestolnica Dunaj se pripravlja na Mednarodno razstavo cvetlic in vrtov, ki se bo odprla leta 1964. Za to priložnost pripravljajo Dunajčani posebno presenečenje, nekak simbol mednarodne razstave, ki bo dal donavskemu mestu značilno ozadje. Podobni simbol, brez katerih si ne moreš predstavljati določenega mesta, so na primer grad sv. Justa za Trst ali kip Svobode za New York. Parižani so za svetovno razstavo leta 1899 postavili značilni Eif-felov stolp, visok 300 metrov. Za Sevtovno razstavo v Bruslju leta 1958 so hoteli zgraditi stolp v višino 635 metrov, a je načrt propadel zaradi tehničnih težkoč. Namesto njega so obiskovalci občudovali velikanski model atomskega jedra. Dunajska svetovna razstava v letu 1897 se je pa postavljala z velikanskim, 46 metrov visokim kolesom v Pratru. »Riesenrad« z razglednimi vozički, je postal neločljivo ozadje cesarskega Dunaja in prava nedeljska zabava mirnih in dobrodušnih meščanov. Novi časi pa imajo nove zahteve, ustrezne moderni tehniki. Na Dunaju bo šlo staro kolo v pozabo. Zato pa bodo meščani in tujci tembolj občudovali velikansko proti nebu štrlečo iglo, ki so jo že zdaj krstili Zborovanje UNESCO V palači UNESCO (organizacija za mednarodno kulturno sodelovanje) v Parizu se je 9. novembra začelo dvanajsto generalno zborovanje te zveze. Navzoči so bili zastopniki 112 držav članic. Zadnji, ki sta pristopili, sta Jamajika in Ruanda. Italijansko odposlanstvo je vodil podtajnik prosvetnega ministrstva Scarascia. Predsednik izvršnega odbora, arabski odposlanec Mohamed Awad, se je v začetku spomnil na dolgoletnega predsednika dr. Veroneseja. Nato so prebrali poslanico Ni-kite Hruščova, ki pravi, da mora biti poglavitna naloga zveze boj za mir, za sožitje držav z različnimi družbenimi vladavinami in boj za splošno razorožitev. Popoldne so delegati razpravljali o sprejemu novih članic, šlo je za kitajsko republiko. Sprejem je bil odklonjen s 57 glasovi, med temi tudi s sedmimi glasovi afriških držav, devet se jih je pa vzdržalo glasovanja. Izid glasovanja je vsekakor zanimiv za presojo mednarodnega položaja. Milam - ob morju Poseben odbor deluje že dolgo vrsto let i namenom, da bi se Milan povezal z morjem po strugi reke Pada. Reka je zdaj plovna za večtonske ladje le med Cremono in izlivom Mincia. Za povezavo z morjem bo potreba poglobiti strugo Pada od izliva do Cremone. Od tu do Milana pa bo zgrajen 68 kilometrov dolg prekop, ki bo zmogljiv tudi za težke ladje s 1300 tonami. Država bo prispevala 60 odstotkov za vse stroške. Upajo, da bodo prve ladje priplule v lombardsko središče že v letu 1967. Milan bo z novo prometno žilo dosti pridobil, ker se bo tovornina po vodni poti znižala za več kot eno petino. za »Donauturm«, to je, Donavski stolp. Imel bo valjasto obliko, ki se bo proti vrhu vedno bolj zoževal, tako da bo visoka stavba r-es imela od daleč podobo šivanke. Na 31 metrov široki betonski podlagi, ki bo segala osem metrov v globino, se bo dvigal 260 metrov visok koničast stolp. V višini 150 metrov bo postavljena široka trikotna razgledna ploščad. Petnajst metrov višje bodo zgrajene trinadstropne zaprte steklene verande s kavarno in restavracijo. Posebnost teh verand bo v tem, da se bodo počasi sukale okoli svoje osi. Gostje bodo sede pri mizicah opazovali okrog in okrog vso panoramo tja do Ogrske puste in do Alp na jugu. Do teh verand v višini 175 m bodo potegnila dvigala v 23 sekundah po 14 oseb hkrati. Nad glavo donavskega stolpa bo štrlela v nebo prava konica, 80 metro visoka, pobarvana v belordečih državnih barvah. Tudi ta konica ne bo služila samo za okras, ampak bodo v njej nameščeni vremenski in radioaktivni aparati. Novi ponos in simbol Dunaja bo stal 15 milijard lir. Stari Dunajčani pa niso z njim nič kaj zadovoljni. Ob nedeljah popoldne bodo raje krenili v Prater, kjer tisto ogromno kolo še vedno melje pesem o starih časih. Mogočen stolp - novi simbol Dunaja Izid občinskih volitev (11. in 12. novembra) Leta 1962 Leta 1958 glasovi o/ /0 glasovi % PCI 38.497 20,43 40.321 21,05 DC 62.628 33,25 65.093 34,95 PSDI 15.294 8,12 13.360 7,17 FRN 1.280 0,77 M.I. TLT 4.120 2,18 (FI) 4.289 2,30 PSI 12.500 6,63 6.127 3,29 PLI 15.001 7,96 6.817 3,66 SSL 4.836 2,56 (SL) 2.829 1,52 MSI 24.748 13,13 27.540 14,79 PRI 4.301 2,28 5.512 2,96 PDIUM 1.434 0,76 2.392 1,29 UT 3.705 1,96 5.353 2,87 Kratice pomenijo: PCI — Partito comunista ita- liano ut- Komunistična stranica); L»c — Liemo- crazia cristiana (Kršč. demokracija); PSDI — Par-tito socialista democratico itaiiano (Italijanska so-sialdemokratska stranka); FRN — Fronte rinasci-ta nazionale (Fronta narodnega preporoda); MITLT — Movimento indipendenza ferritorio Libero Trie-ste (Gibanje za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja); PSI — Partito socialista itaiiano (It. socialistična stranka); PLI — Partito liberale itaiiano (It. liberalna stranka); SSL — Skupna slovenska lista; MSI — Movimento sociale itaiiano (It. socialno gibanje); PRI — Partito repubblicano itaiiano (It. republikanska stranka); PDIUM — Partito democratico itaiiano unita monarchica (It. monarhistična stranka); UT — Unione triestina (Tržaška zveza). V drugem stolpcu: (FI) — Fronte indipendenza (Fronta za neodvisnost); (SL) — Slovenska lista. VOLIVCI SKUPNE SLOVENSKE LISTE PO MESTNIH OKRAJIH IN VASEH: Staro mesto: 44; Rojan: 421; Novo mesto: 314; Barkovlje: 254; Nova mitnica: 325; Opčine: 342; Stara mitnica: 309; Prosek — Sv. Jakob — Kontovel: 180; Pončana: 465; Bazovica: 138; Sv. Vid: 251; Gropada — Skedenj: 239; Padriče: 85; Sv. M. M. Trebče: 59; Spodnja: 119: Naselije Sv. M. M. Sv. Sergij: 50; Zgornja: 93; Bani: 25; Rocol: 115; Padriče (begun- Lovec: lil; sko naselje): 2; Sv. Alojzij: 77; Sv. Križ: 160; Sv. Ivan: 561; Grl jan: 9; Iz zgornjih zodatkov izhaja, da bo sestava novega občinskega sveta nekoliko drugačna od prejšnjega. Kršč. demokracija je sicer še vedno najmočnejša stranka, vendar je v primeri z volitvami leta 1958 zgubila 2.465 glasov in bo zato 'imela 21 svetovalcev, medtem ko jih je imela prej 23. Komunisti so zgubili 1.824 glasov in bodo imeli v svetu 13 svetovalcev, namesto 14 kot prej. Največ glasov v primeri z občinskimi volitvami leta 1958 so zguibili misov-ci, in sicer 2.792. V mestnem svetu pa bodo imeli 8 predstavnikov (prej 9). Enega svetovalca manj bodo imeli republikanci, ki so na teh valitvah zgubili 1.211 glasov. Tudi obe indipendentistični listi sta nazadovali, kar velja zlasti za Tolloyjevo Tržaško zvezo, ki je zgubila 1.648 glasov. Kljub temu pa bosta obe listi imeli v svetu po enega zastopnika. Kot je bilo pričakovati, so pri teh volitvah znatno napredovali liberalci, ki so več kot podvojili število glasov in bodo imeli v mestnem svetu 5 svetovalcev namesto dosedanjih dveh. število svojih glasov so podvojili tudi socialisti. Njiihova lista je dobila 6.373 glasov več kot pri volitvah leta 1958. V občinskem svetu bodo tako imeli štiri svetovalce, medtem ko so leta 1958 imeli samo dva. Napredek so končno zabeležili tudi socialni demokrati, katerih lista je dobila 1.934 glasov več in bo imela v občinskem svetu 5 svetovalcev namesto prejšnjih 4. O uspehu SSL pa poročamo na prvi strani. Osrednja volilna komisija bo razglasila imena novih občinskih svetovalcev v soboto. Iz poluradnih virov pa se je zvedelo, d'a je na SSL prejel največ preferenčnih glasov dr. Teofil Simčič, na listi It. socialistične stranke pa Dušan Hreščak in inženir Josip Pečenko. Od komunistov pa so baje bili med drugimi izvoljeni Bornetičeva, Gombač in Padovan. Kakšna bo sestava novega upravnega odbora? Ker nobena stranka nima albsotlutne večine svetovalcev (31), je nujno potrebna koalicija več strank. V poštev pride več rešitev. Možna je na primer koalicija med sredinsko levičarskimi strankami (KD, PSDI, PRI in PSI), ki imajo skupno 31 svetovalcev. Ce bo do tega zavezništva prišlo, pa je odvisno predvsem od KD. V teoriji je nadalje možna koalicija med KD, liberalci, socialnimi demokrati in republikanci, ki imajo skupno 32 svetovalcev. Do takšnega zavezništva pa verjetno ne bo prišlo, ker bi takšna rešitev ne bila v skladu z razvojem splošne politike v državi. Vsekakor bomo kmalu videli, kako bodo glavne stranke rešile to kočljivo vprašanje. POPOLNA SOLIDARNOST STAVKAJOČIM DELAVCEM V torek je bila v Trstu splošna stavka, ki sta jo v znalk solidarnosti delavcev podjetja Orion v Zavljah proglasila oba sindikata. V omenjenem podjetju uslužbenci stavkajo že več kot poldrugi mesec, ker je vodstvo odpustilo z dela dva člana notranj komisije in dva druga delavca, s čimer jih je hotelo kaznovati za njihovo sindikalno dejavnost. Popolnoma razumljivo in pravilno je, da so se delavci proti takšnim krivičnim in protizakonitim ukrepom odločno uprli in da ne bodo prej odnehali, dokler industrij-ci teh ukrepov ne prekličejo. Ob splošni stavki, ki je trajala od poldne do polnoči, so bile v mestu zaprte tudi mnoge trgovine, da ne omenimo tovarn in delavnic, kjer so delavoi množično zapustili svoja delovna mesta. INDUSTRIJALIZACIJA TRSTA Industrij sika družba »Montecatini« bo s pomočjo ameriških delničarjev začela graditi v tovarniškem okrožju žavlje veliko tovarno boraksov. Velikansko kemično podjetje z imenom »Bormed«, bo krilo polovico evropskih potreb po izdelkih iz borak-sovih sestavin. Ista družba je soudeležena tudi pri podjetju »Vetrobel«, ki bo imela letno zmogljivost 12 milijonov kvadratnih metrov stekla. Ta množina zadostuje za kritje ene tretjine italijanske letne potrošnje. Štivan: SMRT NA CESTI Mokri cestni asfalt je v nedeljo ponoči zopet zahteval smrtne žrtve. Okrog ene ure po polnoči se je vozila z avtom iz Loč-nika v Trst družba prijateljev s pevko Ano Castellarin iz Trsta, ki nastopa vsako nedeljo kot pevka in napovedovavka v neki plesni dvorani v Ločniiku. Mladenka je sedela spredaj poleg voznika. Ko je avto pridrvel na ovinek pri štivanskem pokopališču, ga je na mokrem asfaltu zaneslo na kraj ceste, tako da je z vso siilo treščil ob skalnati breg. Razbil se je najbolj prav na desni strani, kjer je sedda pevka. Povlekli so jo z razbito glavo in polomljenimi nogami iz avta in jo odpeljali v tržiško bolnišnico. Po nekaj urah je revica izdihnila, ne da bi prišla k zavesti. Njena smrt je vzbudila med znanci tem večjo žalost, ker se je imela poročiti v štirinajstih dneh. Naslednji dan se je na }sti cesti hudo poškodoval motociklist. Vzrok nesreče je zopet mokri in zdrsljivi asfalt. PODBONESEC Dolgo časa smo čakali, da so zavihteli krampe tudi na naših cestah. Pred divema tednoma so začeli res popravljati cesto, ki pelje iz Podbonesca v Kal. Proračun za potrebna popravila znaša 18 milijonov lir. Ze ta vsota kaže, v kako slabem stanju se je nahajala ta pot. Vse stroške bo menda poravnala država. Še večji pa bodo stroški za popravila nadaljevanja te ceste, ki gre iz Kala v Črni vrh. Cesto sq izpeljali sicer že pred nekaj leti. Podjetje, ki je prevzelo dela, je pa preveč »špekuliralo«, oziroma skrbelo bolj za svoj žep kot za dobro cesto. Cestišče so le površno nasuli, manjkajo zidani obcestni jarki. Iz vseh teh vzrokov je ta pot skoraj nemogoča za promet in jo bodo moralli kar iz temeljev popraviti. Potrebno bi bilo prav zelo, tudi če bo treba kaj več milijonov. TOPOLOVO Kakor je že več let običajno, se v zimskem času zaprejo nekateri obmejni prehodi, ki služijo dvolastnikom. V tem mesecu je ukinjen blok v Topolovem in tudi tisti v Humu. Zaprti iso dvollastniški prehodi tudi po drugih krajih, kakor oni v Melini v Idrijski dolini. Odprli jih bodo zopet spomladi, ko se začno poljska dela. Vendar bi tu radi nekaj pripomnili. V lepih zimskih dneh bi rad še ta in oni gospodar pripeljal iz svojih host drva, steljo in podobno. Zato bi se morale oblasti na oben straneh meje pomeniti, ali bi ne kazalo, da bi tudi ob določenih zimskih dneh, ko je ugodno vreme odprli prehod dvolastni kom za nujne potrebe. RAJBELJ Vsako toliko časa se znova načne zadeva svinčenega rudnika v Rajblju pod Prediilom. Rudnik, iki je slovel že v prav starih časih, je eno najbolj važnih gospodarskih oporišč Js (j Z OBČINSKE SEJE Goriški občinski odborniki so na zadnjin sejah sprejeli več sklepov, ki se tičejo javnih del v mestu. V prvi vrsti so razpravljali o odtočnih kanailih po nekaterih mestnih ulicah. Tozadevna dela v skupnem znesku 47 milijonov lir so potrebna v strugi potoka Koren od železniške proge do mostiča v začetku ulice sv. Gabrijela. Na vrsto bodo po dolgem času prišli tudi odtclki v Pal-ladijevi in Buffolinijevi ulioi na Livadi. Ti dve cesti sta že bitumirani. Zdaj jih bo potreba ob straneh zopet razkopavati. Večine-ga in nikoli dokončanega dela na teh cestah bTno sicer že vajeni. Potrebno bi pa bilo poskrbeti tudi za stalnega pometača. Vzdolž uršulinskega zida se kar kopičijo odpadlo listje, papirji, škatle in odpadki vseh vrst. Ne vem, ali ni morda novo pometaško podjetje spustilo z vidika čiščenje te mestne ceste. Na koncu te ulice, to je na križišču pri Katarinijevem trgu, je še vedno potreben prometni stražnik, že večkrat so se starši pritožili, da je v jutranjih in opoldanskih urah, ko gre na stotine otrok v šoilo, res potrebno poskrbeti za varnost na tej točki. Dva dni v prejšnjem tednu srno res opazili opoiidne stražnika na tem mestu. O živahnosti prometa in o potrebi njegovega usmer- - Jinuttlbltn drtlivna ne isamo Kanalske doline, marveč vse videmske pokrajine. V rovih in delavnicah je bilo zapostlenih vedno okrog 500 delavcev. Največ je bilo Slovencev, ki so prihajali iz Strmca, Loga in celo iz Bovca. Voziili so ss sikozi tesen predor pod Predilom. Rudnik je še vedno v zasebnih rokah. Pred vojno so bili gospodarji grofje Hen-ckel-Doners-mark, danes ga pa upravlja ita-lijasko-francoska družba »Pertusola«. Pogodbo ima podpisano do 'leta 1963. Upravitelji podjetja so doslej pokazali prav malo smisla, da bi rudnik razmahnili. Manjka namreč topilnica za izkopano svinčeno in cinkovo rudo. Pošiljati so jo morali v ino-žemstvo, kjer so jo pretopili in pošiljali nazaj v Italijo svinec v kosih, kar je seveda svinec in cink močno podražilo. Zadnje čase se je pa slišalo, da namerava družba postaviti topilnico nekje v Liguriji, kar bi močno prizadelo delavstvo, ki bi lahko dobilo doma zaposlitev. Zato je skupina poslancev vložila v parlamentu zahtevo, naj se pri Obnovi dovoljenja olbveže sedanja ali nova družba, da bo postavila topilne naprave v videmski pokrajini. Vlada bi morala sprejeti ta predlog, da se bodoča dežela gospodarsko okrepi. TRBIŽ Kriza v trbiški občini še ni zaključena, ampaik se še bolj zapleta. Kot je znano, je 23. oktobra odstopil župan Lindaver in večina svetovavcev zaradi’ premestitve osrednjega carinskega urada v Pontebo. Prefektura in pokrajinska oblast pa ne priznata ostavke, češ da je protizakonita. Danes torej imamo in nimamo župana. Kljub temu je župan sprejel v nedeljo obisk dijakov vajenske šole z Jesenic, ki so si pod vodstvom profesorjev in jeseniškega župana ogledali trbiško industrijsko šolo. janja, se je menda tudi sam prepričal. Čudimo se zatorej, da mestni možje ne čutijo potrebe, da bi prometni stražnik ostal še nadalje na' svojem mestu, vsaj ob urah ve likega vrveža. Poleg že omenjenih javnih del je sklenil občinski odbor preurediti tudi športna igrišča na Malih Rojcah. Pravzaprav namerava postaviti tam kar športno središče, ki j bo stalo 130 milijonov lir. Vsedržavna športna organizacija CONI bo prispevala le 2,5 odstotka. Po načrtih inženirja Zanasija in arhitekta Malnija bo imelo goriško športno središče nogometno tekmovališče, dve veliki plaval-nici in pokrito lopo za balincanje z vsemi pritiklinami. SOVODNJE Naš farni zavetnik je že od nekdaj sveti Martin. Martinovanje je bilo zatorej pri nas vedno veselo in praznično. Zadnja leta se pa že opušča na zunaj. Stojnic cikoli cerkve ni več, kot so bile nekdaj. Morda lahko izvzamemo gostilne, ki točijo za Martinovo novo vino vedno številnim gostom. Zadnje čase opažamo, da se zlasti ob nedeljah ustavlja dosti avtomobilov pred našimi gostilnami. Goričani so spet začeli obiskovati zlasti gostišče pri Hmeljaku. Pa tudi drugi gostilničarji so vabljivo preuredili svoje prostore. Morda bi v Sovodnje prihajalo še več izletnikov, če bi že enkrat imeli popravljeno cesto med štandrežem in Sovodnjami. Upa nje je spet, iker je prav ta teden odgovoril pokrajinski predsednik na neko interpelacijo, da bo pokrajina vzela tudi vprašanje ceste Štandrež-Sovodnje-Zagraj v pretres. Zdai čakamo! PLANINSKO MARTINOVANJE Goriško planinsko društvo je eno najbolj agilnih in družabnih društev, kjer se zbirajo goriški Slovenci. Planinci imajo navado vsako 'leto zaključiti svoje pravo planinsko-turistično delovanje v prirodi, z družabnim Martinovim večerom. Letos se jih je tudi zbralo prav lepo število na Lokvah. Večer je mineval pri okusni večerji, nakar je sledilo petje, godba in različne improvizirane točke. Med večerom je bil odlikovan bivši zaslužni predsednik Bernard Bratuž s priznalno diplomo in zlato značko Slov. planinske zveze. Odlikovani se je skromno zahvalil s pripombo, da velja priznanje ne toliko samo njemu, marveč vsem, ki pravilno razumejo delovanje planinskega društva. ZAHVALNA NEDELJA V nedeljo so kmetovavci po vsej državi obhajali zahvalno nedeljo za blagoslov in dobro letino. Po mnogih krajih so se udo mačile lepe navade, ki povzdigujejo misel človekove hvaležnosti za prejete dobrote. V Gorici je običaj, da se zberejo kmečki posestniki s traktorji na Travniku. Najprej je bila v cerkvi zahvailna maša. Ob koncu so tri dekleta in trije fantje, oblečeni v stare noše položili pred glavni oltar šest košar, napolnjenih s poljskimi pridelki. Po zahvalni pesmi se je izvršil na trgu blagoslov kmečkih vozil in traktorjev, ki so po končanih obredih veselo oddrdrali po gori-ških ulicah. škoda, da je slabo vreme kazilo lepo slovesnost. Ni pa moglo pokvariti veselega razpoloženja, ki je prevzemalo popoldne skupine razigranih kmetovavcev iz mesta in okolice, zbranih pri različnih gostilnah in točilnicah. Malce preveliko veselje je obvladalo bržkone 25-letnega kmeta Lojzeta Lutmana iz ulice Čampi. Vračal se je s traktorjem domov in je nenadoma padel s sedeža ter se precej hudo pobil po desni strani te'esa. ŠTANDREŽ V nedeljo so naši vrtnarji in kmečki posestniki obhajali svoj praznik, že več ler obhajajo naši posestniki, združeni v zvezi neposrednih obdelovavcev, pa tudi drugi, zahvalno nedeljo na poseben način. Na trgu pred cerkvijo se zberejo kmetje s traktorji, kmečkimi vozovi, orali in dragim orodjem ter čakajo, da domači župnik po zahvalni maši blagoslovi vse to orodje, da bo tudi prihodnje leto imelo uspeh in pridelek. Pred cerkvijo so na dolgih mizah lepo razloženi v okrašenih košarah vsi poljski pridelki, kar jih premore štandrež. Kar lep pogled je na izbrano in živopisano ze-Ienjad, koruzo, žito, krompir. Pa še nekaj vabi navzoče in mimoidoče. To pa je miza s pletenicami vina in hlebi koruznega kruha. Vsak jo dobrodoocl goot, vsak dobi čašo vina ali več in kos kruha po stari slovanski navadi. Letos se je to slavje izvršilo v bolj skromnem obsegu. Nekoliko je nagajalo slabo vreme, nekaj pa tudi zato, ker se lepe navade tako rade pozabijo. Vsi si pa želijo, da bi se prihodnje leto obnovile v večjem obsegu RONKE Volitve za občinski svet v Ronkah so prinesle zmago listi »Alleanza socialista«, katero sestavljajo levičarske stranke. Dobila je 3152 glasov, med temi je več slovenskih, zlasti iz Selc. V občinskem svetu bo sedel tudi slovenski svetovailec Franc Jarc iz Vermeljana. Druga lista »Patria e lavoro«, v kateri so združeni demokristjani, socialni demokrati in neodvisni je dobila 450 glasov manj. VRTNA SEMENA ZASTONJ Kmetijsko nadzorništvo (Ispettorato prov. delTAgricoltura) v Gorici sporoča, da je ministrstvo dovolilo 3,100.000 lir za brezplačno razdelitev vrtnarskih semen, in sicer paradižnikov, solate, cvetače, graha in stročjega fižola. Semena bodo dobi'i kmetje in koloni, ki gojijo povrtnino za prodajo na trgu. Torej so izključeni družinski vrtovi. Kdor želi dobiti ta semena brezplačno, naj se oglasi čim prej na Kmetijskem nadzorništvu, kjer bo izpolnil prošnjo na posebni tiskovini. Od vsake vrste povrtnine si lahko zbere največ 3 sorte. Prošnje sprejemajo do izrabe dovoljenega kredita. Občinarji števerjana, Krmina in Dolenj dobijo samo semena paradižnika, graha in fižola, ostali pa vsa zgoraj navedena. Za Občinarje Doberdoba ni predvideno, da bi bili deležni te razdelitve. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Iflom litetafii/ia ')&zoi/ia o Tumeiji V Franciji je nova literarna sezona že v polnem teku. Po množini novih knjig je med založbami tudi to jesen na prvem mestu Gallinard, ki mu pa sledi takoj za petami založba Julliard, za katero pa tudi ne zaostajajo mnogo Seull in Laffont. Pa tudi nekatere stare založbe, ki so v prejšnjih letih oklevale z izdajanjem novih del, poskušajo zamudo nadoknaditi. Tako se je založba Grasset pojavila takoj v začetku nove sezone z neverjetno velikim številom novih romanov. Časopisje piše, da še ni bilo nobeno jesen tako velike poplave novih knjig. Kritiki in člani raznih razsodišč za književne nagrade so se znašli pred tako množico ostvarenj neznanih začetnikov, da morajo imeti že veliko spretnosti in zanesljiv nagon, če hočejo izluščiti zrno od plevela. Sicer pa pišejo pariški kritiki, da še niso odkrili takih novih del, ki bi jih lahko priporočili čitateljem in članom razsodišč za skorajšnjo podelitev tradicionalnih nagrad, kot so Goncourt, Renaudot, Femi-na in Medicis. Kritik revije »Arts«, Mathieu Galey, razočaran predlaga, naj letos nagrade Goncourt sploh ne podelijo, da se ne ponovi blamaža iz prejšnjih let, ko so podelili to najuglednejšo francosko književno nagrado brezpomembnim avtorjem. Drugi kriti gledajo na položaj sicer manj mračno, čeprav tudi oni še niso iz poplave novih del izločili niti enega dela, ki bi se odlikovalo po posebnih vrednotah. Kritik dnevnika »Monde«, Pierre Henri Simon piše: »V novi sezoni ne primanjkuje romanopiscev, ki znajo pisati, vendar so njihova dela polna žalostnih misli in črnih slutenj.« Sicer med na novo objavljenimi deli mladih piscev omenjajo zlasti romane »Beg na Dansko« Jean-Claude Brisvilla, »Jug« Yvesa Bergera, »Gosposki otroci« Gnva Ponče de Leona in »Pnmptač snega« Rene-Jeana Clota. Uspeh je dosegel tudi roman mlade alžirske pisateljice Assie Debar »Otroci novega sveta«. Tako je le težko napovedati, katera nova dela si bodo v prihodnjih tednih pridobila znane literarne nagrade Francije. Literarni tisk raje piše. o delih že znanih pesnikov. Od teh je vzbudil večje zanimanje nedavno objavljen roman Roberta Kratko kulturno vesti Escarpita »Sveta Lisistrata«. Escarpit je bil do sedaj bolj znan kot literarni sociolog, kot pa pisec romanov. To neobičajno duhovito pisano delo nadaljuje najboljše izročilo klasičnega francoskega romana. Kritiki sicer očitajo Escarpitovemu romanu konstruktivizem. S simpatijami so tudi sprejeli novi roman akademika Maurica Genevoixe »Loira, Agneza in otroci«, ki riše zgodbo, like in čustva iz davno minulega sveta. Kritiki omenjajo še nove romane srednje generacije kot so Gilbert Cesbro-ne, Loys Nasson in Colette Andry. | Primerjajoč sedanja dela starejših in mladih | francoskih pisateljev je neki kritik zapisal, da je mlad francoski pisatelj, kot se. zdi, nagnjen k temnim barvam in brezizhodnim mračnim razmišljanjem, medtem ko starejši pisatelji na srečo izražajo v svojih delih vedro polnost življenja, človeško srečo in bodočnost. Jubilej uglednega teologa Znani avstrijski teolog, profesor Thomas Mi-chels iz reda sv. Beneditkta je obhajal te dni svojo 70-letnico. Michels se je rodil v Krefeldu in je postal leta 1929 svoboden docent, leta 1949 pa je bil imenovan za profesorja katoliške teološke fakultete v Salzburgu. Že mnogo let vodi društvo, ki si prizadeva za obnovitev univerze v Salzburgu. Kot znano je avstrijski parlament pred kratkim sprejel zakon, ki bo zadostil tej zahtevi. Profesor Michels organizira že okrog 20 let tudi katoliške j univerzitetne tedne v Salzburgu v zvezi s tamkajšnjim fsetivalom. Poleg tega je duša mednarodne-I ga centra za raziskave o osnovnih problemih ved j in društva za religiozne vede ter društva »Edmund Burke«. Nekaj let begunstva je preživel prof. Michels tudi v Združenih državah kot profesor na univerzi Notre Dame v Indiani. VELEMESTO LUČ IN VABA V okviru dunajskega festivala v prihodnjem letu bo organizirala dunajska mestna občina šesti ciklus takoimenovanih Evropskih razgovorov, ki bodo ubrani tokrat na temo »Evropsko velemesto — prava in prividna luč«. Ciklus bo obsegal predavanja in diskusije o zgodovinski, politični, sociološki, kulturni in urbanistični problematiki. Svojo udeležbo so že. prijavili med drugimi pisatelj Arthur Kostler, nemški filozof Arnold Gehlen ter arhitekt Richard Neutra in Victor Gruen. DENAR ZA KULTURO Britanski ministrski predsednik Mac Millan je naznanil v spodnji zbornici, da bo državna blagajna izplačala 350.000 funtov šterlingov, da bo lahko Velika Britanija obdržala dragocen karton Leonarda da Vincija, ki predstavlja Mater božjo z Jezuščkom. Odločitev mora odobriti še parlament. S to vsoto bo vlada dopolnila znesek, ki je potreben, da bi mogla ostati slika v Angliji. Londonska umetnostna galerija jo mora prodati, da bo dobila sredstva za druge nujne potrebe. NOVI MUZEJ VAN GOGHA Nizozemska vlada je sklenila podpreti z 18 in pol milijona goldinarjev ustanovitev muzeja velikega slikarja Vincenta van Gogha. Muzej bo v glavnem obsegal dela, ki so sedaj v lasti slikarjevega nečaka. Razen 150 slik in 450 skic, ki jih je inženir Van Gogh podedoval po svojem stricu, bodo v ta muzej prenesli tudi platna, ki so sedaj v Stedelijk - muzeju. V novi ustanovi bodo zbrali tudi ostali material, ki se nanaša na življenje in delo velikega umetnika. NOBELOVI ODLIKOVANCI Prejšnjim teden je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo. Prejeli so jo skupno trije znanstveniki, in sicer Angleža dr. Crick in prof. Wilkins ter Američan profesor Watson, ki je star komaj 34 let. Nagrada znaša 258 tisoč švedskih kron ali približno 32 milijonov lir. Vsi trije učenjaki so dognali nove izsledke v biologiji pri raziskovanju molekularne zgradbe nukleinske ki- sline. « Kot poroča neka tiskovna agencija, namerava vzhodno-nemška umetnostna akademija izbrati režiserja Vittoria de Sica za svojega dopisnega člana. Vittorio de Sica je bil nedavno v Vzhodnem Berlinu, kjer je posnel nekaj prizorov za svoj novi film »Se.kvestriranci v Altoni«. • Ameriški arheologi so našli v razvalinah starega mesta Šehem, okoli 60 km severno od Jeruzalema, tablice, ki izvirajo po sodbi izvedencev iz 18. in 12. stoletja pred Kristusom. Na tablicah so med drugim našli sporočila egiptovskega guvernerja v šehemu faraonu. « Danski slikar Erik Munster je izumil novo delovno metodo abstraktnega slikarstva: slike izdeluje s pomočjo svojega avtomobilskega brisalca za šipe. o Mladi gledališki umetniki v Ntirnbergu so ustanovili skupino »Novo gledališče«, ki sc je prvič predstavila javnosti 20. septembra, člani gledališča so pripravljeni uprizarjati gledališke predstave po naročilu kar na domovih naročnikov, ki premorejo dovolj velik prostor in pa zadostno vsoto za honorar. « Francoski komediograf Marcel Achard piše libreto za komično opero po Guareschijevi knjigi »Don Camillo«. Glasbo sestavlja Henri Betti. Premiera opere bo v decembru 1963 v pariškem Cha-telet-Theatru. • V Parizu je umrl znani orientalist, profesor Louis Massignon. Star je bil 79 let. Bil je predsednik instituta za višje študije o iranski kulturi in tajnik odbora za francosko-muslimansko soder lovanje. Predaval je na visoki šoli Colege de France. Dokazana pristnost Rembrandtove slike Rembrandtov avtoportret, ki ga je kupila stutt-jjarska Galerija za 3 milijone 600 tisoč mark in zaradi katerega pristnosti so se nenadno pojavili dvomi, so spoznali sedaj za nedvomno pristnega. Preiskava v Coremansovem zavodu v Bruslju je dokazala, da slika ni niti ponaredba niti kopija. Kmalu po nakupu slike je v Miinchenu živeči Martin Porkay, ki se označuje za Rembrandtovega izvedenca, dejal, da pre za okorno ponaredbo, ki ni stara niti 50 let. O tem je na veliko pisalo časopisje. Coremansovo izvedniško mnenje sedaj navaja, da so naravoslovne in tehnološke preiskave nedvomno dokazale, da gre za izvirno nizozemsko sliko iz 17. stoletja. Rentgenološki pregled je pokazal za Rembrandta posebno značilne pigmente in njihove spremembe. Tudi preiskava platna in podlage kaže na Rembrandta. Hkrati so to mnenje potrdili še ugledni poznavavci Rembrandta, profe- Knjiga v Nemčiji Med 20.000 novimi knjigami, ki so izšle letos na nemškem knjižnem trgu, ni nobenega izrecnega bestsellerja. Kot razveseljive pozdravljajo knjige mladih avtorjev, zlasti iz dežel vzhodnega bloka, ki na nikakor ne prinašajo vzhodnjaške ali podobne literature. To je prišlo do izraza na tradicionalnem predbožičnem sestanku nemških založnikov in knjižničarjev, ki se je vršil v Bochumu. Založnik Benno Mascher je poudari!, da razpravljajo zlasti Poljaki in pisatelji v Jugoslaviji kritično o vprašanjih sile in oblasti na tak način, kot bi to v sovjetski coni Nemčije nikoli ne dovolili. Pri nemških pisateljih je po mnenju založnikov opaziti jasen prelom med generacijami. Mladi pisatelji so ponosni na to, da ne pišejo več tako »patetično« kot starejši, zato iim pa pogosto manjka izkustev — pravijo kritiki. Pogosto gre še za eksperimentiranje. sorji Muller-Hofstede iz Berlina, Rosenberg z Harvardske univerze, Bauch iz Freiburga in Lugt iz Pariza. I Tatovi vrnili dragoceno umetnino Pred točno tremi meseci je presenetil ljubitelje . umetnosti po vsem svetu drzni rop Riemenschnei-I derjeve Madone iz male romarske cerkve v Vol-kachu pri VViirzburgu v Nemčiji. Sedaj lahko zaključijo poglavje tega najbolj senzacionalnega ropa umetnin v povojni Nemčiji. Kakor je bil senzacionalen rop te umetnine neprecenljive vrednosti, tako senzacionalno se je zadeva tudi končala: Madona je spet tu! Na samotnem kraju sredi bavarskega gozda so neznanci izročili časnikarjem hamburškega ilustriranega obzornika »Der Stem« dragoceno iz lesa izrezljano Madono. Revija sama sicer še molči, vendar piše nemški tisk o tem kot o gotovi stvari. Ogromna odkupnina v višini 100 tisoč mark ali 15 milijonov lir je dosegla svoj smoter. Ta denar so izročili časnikarji, tatovi pa hkrati kip Madone. Odposlanci tatov so se odstranili v eno smer, časnikarji pa v drago. Velika nagrada je dosegla svoj namen. Pri tem je seveda treba upoštevati, da bi ugrabljene umetnine, katere vrednost je edinstvena in je. ni mogoče plačati z denarjem, v umetnostni trgovini sploh ne bilo mogoče prodati, ker je znana po vsem svetu. 50-LETNI JUBILEJ LUžIšKO - SRBSKE ORGANIZACIJE l.užiški Srbi obhajajo 50-letnico svoje osrednje kulturne organizacije »Domovina«. Ta jubilej njihove kulturne organizacije, proslavljajo tudi prijatelji lužiških Srbov v Jugoslaviji. V Sloveniji so priredili že januarja za uvod v to praznovanje razstavo povojne lužiško - srbske knjige. Decembra pa bo razstavljal v Sloveniji lužiško - srbski akademski slikar Merčin Novvak - Njechornski. GOSPODARSTVO Kako poteka lov v Italiji Vseh lovcev je v Italliji'približno 1 milijon, torej je vsaik 50. prebivalec lovec. Lov pa je v notranjosti večinoma svoboden, se pravi, da je dovolj, če imaš dovoljenje za puško. Le v redkih krajih imajo lovske rezervate. V naših krajih pa poteka lov še vedno po smernicah bivše avstrijske zakonodaje. Tako imajo lovci v naših krajih nekaj od lova, medtem ko vladajo v krajih s svobodnim lovom obupne razmere. Za boljše razumevanje teh razmer povzemamo po listu »L’Allevatore« z dne 4. nov. 1962: »Veliko število lovcev, ki so v dobrih krajih gosti kot muhe, je otvoritev lova še otežilo. Dne 26. avgusta je bilo v Fucinu na tisoče lovcev., V naslednjih dneh so se domači lovci maščevali s polaganjem strupenih vab. Časopisi so poročali, da je crknilo Okoli 200 psov. V drugih krajih so porezali gume na avtomobilih zasovraženih mestnih lovcev. Ponekod so se domači lovci bolj držali zakona in so organizirali velikanske lovske rezervate — čeprav s prav malo divjačine —, samo da ne bi imeli tujci vanje dlostopa. Kjer je lov prost, je takoj po otvoritvi nastala praznina. Lovci so postre-ljali vse. Ozemlje so prebrskali, a se niso zanesli na svoje pse, marveč na svoje čevlje in noge ... Okoli rezervatov se je precej streljalo prvi in še drugi dan, dokier ni di- Vprašanje sladkorja v Italiji Letos je bilo v Italiji posajenih s sladkorno peso 205.000 ha ali 25.000 ha manj kot lani in 35.000 ha manj kot leta 1960, ko je bila obdelana do sedaj največja površina. Sorazmerno s tem se je skrčila tudi proizvodnja sladkorja, katerega je letos samo nekaj nad 9 milijonov stotov, torej mnogo manj, kot znaša poraba, ki dosega že 13 milijonov stotov letno in ki se še dviga. Primanjkljaj bodo letos poravnali z zalogami iz prejšnjih let, ki pa bodo prihodnje leto izrabljene, zaradi česar se pred- videva, da bo treba uvažati sladkor. Vprašanje se je v Italiji poslabšalo zaradi pomanjkanja ročne delovne sile za pletev in spravljanje pridelka. To stanje bo traja'o, dokler ne bodo pridelovavoi sladkorne pese imeli dovolj primernih strojev. Strojna industrija še ni ustvarila primernega stroja, ki bi izrul peso in odrezal nat je. Tekoča umetna gnojila V ZDA so začeli že pred leti uporabljati tekoča umetna gnojila in ta način gnojenja se vedino bolj širi. Gnojilno tekočino vbrizgajo s posebnimi brizgalnimi cevmi v poljubno globino, seveda predvsem v globino korenin. Poskuse s tekočimi umetnimi gnojili so napravili v Avstriji za gnojenje hruškam, ki so rastile na stalnem travniku. Uspehi so bili odlični tako glede količine kot glede dobrote plodov in tudi drevesa so dobila bolj harmonično obliko. Gnojila so vbrizgali h koreninam skozi travno rušo, ki bi drugače preprečila pristop gnojil h koreninam dreves. vjačina uvidela,- kaj se godi in se je skrila v rezervate ... itd.« članek se zaključuje: »Takšen je lov danes v Italiji. Lovci brez vsake lovske vzgoje so vedno pripravljeni streljati in se drže naslednjega pravila: če ne ubijem jaz, ubije kdo drugi.« Tako je z lovom v Italiji. Pravi lovci pravijo, da je potrebno spremeniti zakonodajo. A ta zahteva je že zelo stara. PROTIKIPELNE SNOVI Organizacija italijanskih trgovcev z vinom (Unione Italiana Vini) je prosila ministrstvo za kmetijstvo in zdravstvo, naj dovolita uporabo posebne protikipelne snovi, ki ni sestavljena na podlagi žveplove kisline. Ista organizacija je predložila ministrstvu tudi seznam dodatkov, ki so v kletarstvu potrebni, da se vino ne kvari. Odgovora še ni. Krave In sol Večje število molznih krav so razdelili v štiri enake skupine, ki so dobile drugače enako krmo (seno, ensilažo in’ močna krmila), samo količina soli je bila različna: Prva skupina sploh ni dobila soli, druge pa 15, 60 in 120 gramov dnevno. Krave, ki sploh niso dobivale soli, so že v prvih dveh tednih pokazale lakoto po soli. Po dveh mesecih so te krave izgubile tek, po 10 mesecih so pa začele izgubljati na teži. Po 15 mesecih so se pokazali isti pojavi tudi pri kravah, ki so dobivale po 15 gramov soli dnevno. Teža se je pričela dvigati, ko je bila molža ukinjena. — Krave, ki niso dobivale soli, so dajale manj mleka kpt druge. Celotni poskus se je zaključil z ugotovitvijo, da mora krava s srednjo molžo dobiti dnevno 30 gramov soli poleg one, ki je v Ikrani. merno kajenje, opozarjajo strastne kadivce na posledice, ki lahko nastanejo zaradi prevelikega uživanja tobaka. Tu pridejo v poštev tiste osebe, ki pokadijo na dan od 20 do 30 cigaret, ali pa še več. Posledic zaradi prekomernega kajenja je mnogo in vse kaže, da se. njih število tembolj veča, čimbolj se učenjaki spuščajo v njih razglabljanja. Mnogokrat lahko opažamo, da so mnogi ljudje, kljub temu, da pokadijo veliko število cigaret na dan, zdravi in da ne občutijo zaradi tega nobenih motenj. Treba je pri tem vedeti, da vsi organizmi ne reagirajo na enak način proti nikotinu: pri nekaterih so zaradi tega prizadeta jetra, pri drugih želodec ali pa živčni sistem. Zastrupitev s tobakom lahko nastane, pri osebi, ki pokadi 50 cigaret na dan, kot tudi pri tisti, ki jih pokadi samo 15. Za-strupljenje pa je ravno tako nevarno v prvem kot v drugem primeru. Nekateri pravijo, da pet ali šest cigaret dnevno osebi ne škodi. Pripomniti moramo, da to ni res, | Drevje se goli in listi odpadajo. S tem nastopa doba, ko je potrebno poškropiti breskve in ltoščičar-je. Breskve škropimo proti smoliki in kodri. Kot škropilo je najprimernejše »meze-ne«. V 100 litrih vode raztopimo po i/2 imenovanega prahu in poškropimo celo drevo, od končkov brstov do zemlje. Breskve bomo potem poškropili še enkrat v začetku marca. Z istim škropilom poškropimo tudi druge koščičarje, predvsem marelice in češnje. Pri teh pa lahko nadomestimo »mezene« z 2 PREGLED XV. ŠAHOVSKE OLIMPIADE lnf§f<:>l(MviifM titttfja ttu buetu! Poročila iz znanega bolgarskega črnomorskega letovišča Zlatni Pešci, nekaj kilometrov južno od Varne, niso presenetila dobrih poznavavcev igre na 64 poljih. Kljub ostri konkurenci 37 držav s skupno 222 šahisti je Sovjetska zveza tudi tokrat osvojila prvo mesto in s tem Hamilton-Russelov pokal zmagovavca 15. šahovske olimpiade. Zgodovina šahovske olimpiade Oglejmo si najprej potek prejšnjih olimpijskih šahovskih iger. Prva šahovska olimpiada se je odigrala leta 1927 v Londonu. Zmagala je Madžarska (40 točk) pred Dansko (38,5) in Anglijo (36,5). Jugoslavija, za katero so nastopali Kostič, Astaloš, Vukovič in Kalabar, se je uvrstila na 9. mesto. Madžarska je potrdila svojo premoč tudi leta 1928 v Haagu, kjer je nabrala 44 točk. Na drugo mesto se je takrat uvrstila reprezentanca ZDA (39,5), na tretje pa Poljska (37). Zaradi finančnih težav Jugoslavija ni nastopila. Poljaki, ki so presenetili že v Haagu, so se še bolje izkazali v Hamburgu leta 1930. Igrali so nezadržno in osvojili prvo mesto (48,5). Madžari so se morali zadovoljiti z drugim mestom (47 točk), tretji pa so bili Nemci. Jugoslovanska reprezentaca že drugič ni nastopila. Ce so igravci ZDA razočarali v Hamburgu (po drugem mestu v Haagu so bili tu šele šesti), so pa osvojili leta 1931 v Pragi Hamilton-Russelov pokal. Nabrali so 48 točk, torej eno točko več od Poljske, ki se je uvrstila na drugo mesto. Tretja je bila Češkoslovaška (46,5), ki se je častno izkazala tudi na vseh prejšnjih olimpiadah (5. v Londonu, 5. v Haagu in 5. v Hamburgu). Jugoslavija je takrat dosegla velik uspeh, saj je v sestavi Vidmar, Astaloš, Kostič, Pirc in Kenig zasedla četrto mesto. Madžarske ne najdemo niti pred prvimi sedmimi državami. Američani so ohranili svojo veliko premoč dolgo let in zato bili prvi tudi na naslednjih treh olimpiadah: leta 1933 v Folsk-stonu, leta 1935 v Varšavi in leta 1937 v Stockholmu. Nabrali so 39, 54 in 51,5 točke. V Folsk-stonu so bili Cehi drugi (37,5), medtem ko so se na tretje mesto uvrstile kar tri postave: Madžarska, Poljska in Švedska. Jugoslovanska reprezentanca ni nastopila. V Varšavi je Švedska prehitela za pol točke, (52,5) Poljsko. Madžarska je bila četrta, CSR peta in Jugoslavija (Vidmar, Pirc, Kostič, Trifunovič in Kenig) šesta. V Stockholmu so Madžari ponovno prišli do srebrne svetinje (38,5), medtem ko sta si tretje mesto delili Poljska in Argentina (47). CSR je bila 5., Jugoslavija pa 9. (Pirc, Trifunovič, Vukovič, Kostič in Bre.-der). Zadnja predvojna oliinpiada, in osma po vrsti, se je odigrala leta 1939 v Buenos Airesu v Argentini. Zlato kolajno je osvojila Nemčija (36), ki je za pol točke prehitela Poljsko, katera je tako ponovno zasedla drugo mesto. Tretja je bila Švedska. Jugoslavija ni nastopila. Ce ocenimo predvojne uspehe s točkami 5-3-1, dobimo naslednjo lestvico (v oklepaju so označene zlate, srebrne in bronaste kolajne.): 1. ZDA 23 (4-1-0), 2. Madžarska 17 (2-2-1), 3. Poljska 15 (1-24), 4. Nemčija 6 (1-0-1), 5. Švedska 5 (0-1-2), 6. CSR 4 (0-1-1), 7. Danska 3 (0-1-0) in 8. Argentina 1 (0-0-1). Po drugi svetovni vojni so šahisti odigrali šest, oziroma z letošnjo sedem olimpijskih iger. Prva povojna olimpiada je bila leta 1950 v Dubrovniku. Jugoslavija, ki je nastopila v postavi: Gligorič, Pirc, Trifunovič, Rabar, Vidmar in Puc, je prepričljivo osvojila prvo mesto s 45,5 točke. Za seboj je pu- Naročnlke, ki še niso poravnali na-ročnine, opozarjamo, naj to store člm-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava stila Argentino' (43,5) in Zahodno Nemčijo (40,5). Na deseti olimpiadi so prvič nastopili šahisti Sovjetske zveze (olimpiada je bila leta 1952 v Helsinkih) in seveda postali zmagovavci. Argentina je bila tudi tokrat druga (19,5) s točko in pol razlike. Jugoslavija pa se je tokrat uvrstila na tretje mesto (Gligorič, Rabar, Trifunovič, Pirc, Fuderer in Minič) in je nekoliko razočarala ljubitelje šaha, ki so po zmagoslavju v Dubrovniku pričakovali srebrno svetinjo. Nabrala je 19 točk. Velemojstri iz Sovjetske zveze so potrdili svojo premoč tudi v Amsterdamu leta 1954 (34 točk). Tudi tokrat so bili Argentinci drugi (27) in Jugoslovani tretji (26,5), ki so zamenjali le Miniča s Matano-vičem. Dvanajsta olimpiada je bila v Moskvi leta 1956, kot vedno v znamenju velike premoči Sovjetske zveze, ki je nabrala 31 točk. Jugoslavija (Gligorič, Matanovič, Ivkov, Karaklajič, Milič in Djuraševič), ki je. nastopila z novo ekipo, je postala druga sila na svetu, čeprav je Madžarska nabrala enako število točk (26,5). Argentina je zdrknila na četrto mesto. Leta 1958 so se najboljši šahisti sveta spoprijeli v Miinchenu in zmaga je seveda nripadla SZ (34,5). Jugoslovani pa so še enkrat bili drugi. Gligorič, Matanovič, Ivkov, Trifunovič, Fuderer in Djuraševič so nabrali 29 točk, Argentinci pa 25,5. Zadnja olimpiada je bila leta 1960 v Leipzigu. Sovjetska zveza je, tako zabeležila peti zaporedni uspeh (34 točk). Na drugo mesto so se uvrstili predstavniki ZDA (29), ki so prehiteli Jugoslovane (27 točk). Za Jugoslavijo so nastopili: Gligorič, Matanovič, Ivkov, Bertok, Damjanovič in Vukčevič. Uspeh ZDA je bil nepričakovan, ker so Američani osvojili leta 1950 četrto mesto, leta 1952 peto, leta 1958 četrto in zdaj drugo. Odlikovala se je tudi Češkoslovaška: dve četrti mesti <1952 in 1954) ter dve peti (1958 in 1960). Zahodna Nemčija je osvojila eno tretje in dve peti mesti, Madžarska pa eno tretje in eno četrto mesto. Nazadovali so Argentinci, ki so prej bili trikrat drugi, enkrat tretji in enkrat četrti. Letošnja lestvica je naslednja: 1. Sovjetska zveza 31,5, 2. Jugoslavija 28,3, 3. Argentina 26, 4. ZDA 25, 5. Madžarska 23, 6. Bolgarija 21,5, 7. Zahodna Nemčija 21, 8. Vzhodna Nemčija in Romunija 20,5, 10. CSSR 18,5 itd. Ce ocenimo povojne uspehe, dobimo sledečo lestvico: 1. Sovjetska zveza 30 točk (6-0-0), 2. Jugoslavija 17 (1-3-3-), 3. Argentina 11 (0-3-2), 4. ZDA 3 (0-1-0), 5. Zahodna Nemčija in Madžarska 1 (0-0-1). Ce seštejemo uspehe, ki so jih države dosegle na vseh 15 olimpiadah, bo uvrstitev naslednja: 1. Sovjetska zveza 30 (6-0-0), 2. ZDA 26 (4-2-0), 3. Madžarska 18 (2-2-2), 4. Jugoslavija 17 (1-3-3), 5. Poljska 15 (1-24), 6. Argentina 12 (0-3-3), 7. Zah. Nemčija 7 <1-0-2), 8. švedska 5 (0-1-2), 9. CSSR 4 (0-1-1) in 10. Danska 3 (0-1-0). VoUk uspeh Jugoslavije Kot. .s™° omen*ii- je zlata kolajna pripadla najboljši in najmočnejši reprezentanci na svetu Sovjetski zvezi. Ekipa je nastopila z naslednjo postavo: Botvinik 3,5 (6), Petrosjan 5 (6), Spaski 6 (9), Kercs 6,5 (8), Geller 5,5 (7) in Talj 6 (8). Kljub temu pa^ zmaga ni bila izbojevana tako lahko ka kor prejšnja leta, saj so se morali posamezni čla ni ekipe v tej hudi konkurenci močno potruditi Šele po sedmih kolih si je SZ zgotovila končne zmago, medtem ko se je šest najboljših šahistoi Jugoslavije in ZDA borilo za drugo mesto. Milijone ljubiteljev šaha pa je zanimalo vpra šanje, kdo bo drugi. Na papirju je bila Fisherje va ekipa favorit, toda jugoslovanska reprezentan ca ni imela še nikoli doslej tako sistematičnih pri prav kakor letos na Makarski. Zanimivo je, da je Jugoslavija prejela srebrno svetinjo prav v dvobo ju z ZDA v zadnjem kolu. V brezkompromisni bor bi so imeli Jugoslovani več sreče in znanja ter tako zabeležili pomembno zmago z izidom 3:1. Gligorič je porazil Fisherja, čeprav je ta imel v za-' četku boljši položaj, in tako priboril za Jugoslavijo drugo mesto s komaj 3,5 točke razlike od Sovjetske zveze. ZDA so po tem porazu in v zadnjem trenutku zdrknile na četrto mesto, za Argentino. V ameriški ekipi so bila velika notranja nasprotja. Fisher in Benko nista med seboj niti govorila, tudi Lombardy, Evans, brata Byrne in Bisguer so si bili med seboj sprti. Ameriška olimpijska reprezentanca je kljub četrtemu mestu izjavila, da se smatra za drugo na svetu. Jugoslavija je osvojila srebrno kolajno zaradi izredne borbenosti in kolektivnega duha ter s pomočjo velike sreče. Ne smemo pa pozabiti, da je bila v Zlatnih Pešcih med vsemi reprezentancami najmanj priljubljena prav ameriška reprezentanca. Odlikovali so se tudi Argentinci. Velemojster Najdorf je bil v finalu najboljši igravec na prvi deski, Sanguinetti pa je bil vedno med najboljšimi. Tudi Panno, Bolbochan, Rossetto in Foguel-man so se častno izkazali. Presenetili so tudi igravci Bolgarije in Romunije (igrala je neodločeno proti Sovjetski zvezi in Jugoslaviji!), razočarali pa so predstavniki CSSR, ki so se uvrstili šele na 10. mesto! Nevaren nasprotnik je bila kot vedno Madžarska. Jugoslavija je. v Varni dosegla enega svojih naj večjih šahovskih uspehov sploh. K temu so posamezni reprezentanti takole pripomogli: Gligorič 12 točk (17), Trifunovič 9 (15), Matanovič 8,5 (15), Ivkov 13,5 (16), Parma 6 (9) in Minič 6,5 (8). Jugoslovani so že v predtekmovanju zaigrali odlično: osemkrat so zmagali in enkrat remizirali (Nizozemsko). V finalu so sicer nesrečno izgubili že v drugem kolu proti Sovjetski zvezi, toda v preostalih dvobojih so izbojevali velike zmage. Remizirali so z Argentino in Romunijo (2:2). Najzaslužnejša za velik uspeh sta Gligorič in Ivkov. Gligorič je igral vseh enajst finalnih dvobojev in zbral 7 točk. Skoraj neverjeten uspeh, če upoštevamo izjemno napornost iger na prvi deski. Ivkov pa ima še boljši odstotek osvojenih točk. Gligorič je po težkih partijah v Havani in Lvovu v polni moči; v predtekmovanju je dosegel 4 zmage in 2 remija, v finalu 4 zmage in 6 remijev ter poraz proti romunskemu mednarodnemu mojstru Ciocal-tca, ki je največje presenečenje prvenstva, saj je poleg Gligoriča porazil še Fisherja. Ivkov, udarna moč ekipe, je potrdil svojo formo. Predvsem je navdušil s svojim dinamičnim napadalnim slogom. V predtekmovanju je petkrat zmagal, dvakrat remiziral, v finalu pa šestkrat zmagal in trikrat remiziral. Dr. ^Trifunovič in Matanovič sta zadovoljila predvsem s finalnimi partijami. Zbrala sta nad 50% možnih točk in bila v odločilnih trenutkih nepopustljiva borca. Trifunovič je v predtekmovanju dosegel 3 zmage, 2 remija in 1 poraz (Balzarowskyjem), v finalu I zmago in 8 remijev, Matanovič je dvakrat zmagal, trikrat remiziral iri izgubil, vse to v predtekmovanju, s Thiellemen-tom, v finalu je zbral 3 zmage. 4 remije in tudi dva poraza (Geller in Sanguinetti). Slovenec Bruno Parma in Dragoljub Minič sta več ali manj uspešno prestala olimpijski debut. Parma je v predtekmovanju trikrat zmagal in trikrat remiziral, v finalu pa samo trikrat remiziral, Minič je v predtekmovanju štirikrat zmagal in enkrat remiziral, v finalu pa dosegel eno zmago in dva remija. Po 1.508 partijah 15. šahovske olimpiade je zapustilo dvorano neporaženo samo osem velemojstrov : Rusi Petrosjan, Keres, Talj in Spaski, Jugoslovan Ivkov, vzhodni Nemec Uhlmann, Islandec Olafsson ter Nizozemec Euwe. Lestvica najboljših šahistov (nastopilo je preko 200 velemojstrov) je naslednja: 1. Geller (SZ) 87,50 (10,5 iz 12 partij — izgubil je samo z Romunom Sosom), 2. Ivkov (Jugoslavija) 84,33 <12,5 iz 15), 2. Sanguinetti (Argentina) 84,33 (12,5 iz 15) in 4. Petrosjan (SZ) 84,33 (10 iz 12). 5. D. Byrne (ZDA) 83,18 (9,5 iz 12), 6. Spaski (SZ) 78,57 (11 iz 14), 7. Olafsson (Islandska) 77,78 (14 iz 18), 8. Talj (SZ) 73,53 (10 iz 13), 9. Najdorf (Argentina) 73,53 (12,5 iz 17) in 10. Keres (SZ) 73,18 (9,5 iz 13). Najboljši igravci na posameznih deskah so bili: 1. deska: Uhlmann (Vzh. Nemčiia) 70,00 ( 7-10), 2. d-ska: Petrosjan (SZ) 83,35 (5-6), 3. deska: Spaski (SZ) 66,66 (6-9), 4. deska: Tvkov (Jug.) 83,33 (7,5-9); 1. rezerva: Geller (SZ) 78,54 (5,5-7), 2. rezerva: Talj (SZ) 73,50 (6-8). d. t. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša . Tiska tiskarna »Graphis« - Ttst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477 OJ QJ rt "O p'1/5 m >'•/> M S £>8 ><✓) gl, rt °Eg rt O S >N ^ ..•»'V ^ ^'c V' •A cv >** rt •«-< ^ So?? C " c £ Q- .„ >N R g-0 rt S o O 00 O, O P, rt > <5 3 2 5 ’8 „ ■50 M JS .*! MŽSI rt rt OD C flj Gl) £ ^ '5 >N CT; rt o >o" S* * <3 n-.a u 73 *ZJ T3 g £ « n rt c fl- ° o- 6 c d> OJ 7/3 rt OJ OJ N *n i & rt rt >o ^ £> ^ o o c •* bi n jd c o T3 (L> qj v-a E rt —, •—c' • w-> JL P, £ o >£ .g O E S-a " 00 aj ^3 rt DO £ a ctj N £ c/> i> gs RS (L) C O) J12 03 ^e-i rt d) (L) 00 ^ ^ O rt rt g - 1/3 w ž; oj - o ”i7 0) •.— - 5 _g£ DO Vi c/) X) C >U ■« O OJ (U C Tj >7) 00 pOOMKD *-HJ-ZCD 38