Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inosematvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r i lisi slovenskih :delayce? v Ameriki TELEFON: OHelsea 3—3878 NO. 114. — STEV. 114. Entered ai Second Claaa Matter September 21, 1903, at the Post Office »t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 I Tike largest Slovenian Daily la the United States. & Issued every day except SiukUtys g and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, MAY 16, 1933. — TOREK, 16. MAJA 1933. VOLUME XIX — LETNIK XLI HITLER NE BO UGODIL ZAVEZNIŠKIM ZAHTEVAM v —--- Strajkarji so pognali deputije v beg AVSTRIJSKI KANCLER JE DAL HITLERJEVEGA ODPOSLANCA FRANKA IZGNATI Z DUNAJA Hitlerjevi poslanci so imeli na Dunaju govore, navzlic temu, da niso bili dobrodošli. — Dr. Frank je bil izgnan kot nezaželjiv tujec. — Po zatrdilu nemškega kanclerja, želi Nemčija mir, toda ta mir mora biti časten.— Enakopravnost z drugimi i narodi. BERLIN, Nemčija, 1 5. maja. — V sredo se bo sestal nemški državni zbor k izrednemu zasedanju. Pozcjravni govor bo imel nemški kancler Hitler, ki bo ob tej priliki poudaril, da Nemčija ne bo nikdar in pod nobenim pogojem podpisala "druge versaill-ske pogodbe". Nemčiji preostajata dve poti: ali naj odobri razoro-žitveni načrt, ki ga je sestavila Anglija in ga podpirata Amerika in Francija, ali naj pa vztraja pri svoji zahtevi glede enakopravnosti v orožju. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo rekel kancler v sredo pred nemškim državnim zborom: Nemčija hrepeni po miru, toda ta mir mora biti v vseh ozirih časten. — Nemčija mora biti, kar se tiče orožja, enakopravna z drugimi državami. Nemčija ne bo nikdar in pod nobenim pogojem podpisala druge versaill-ske mirovne pogodbe. — Nemčija je pritisnjena s hrbtom k zidu. in bo to krizo preživela edinole, če ostane neizprosna. — Naša država je dovolj razorožena. Ako se bo razorožit vena konferenca izjalovila, naj nihče ne misli, da je to krivda Nemčije. Nemška vlada je pripravljena pogajati se glede razorožitve, nikdar pa ne bo dopustila, da bi ji V tem pogledu kdo diktiral. DUNAJ, Avstrija, I 5. maja. — Bavarski justični minister dr. Hans Frank, predsednik pruskega državnega zbora Hans Kerrl in bavarski državni tajnik dr. Freissler so v soboto z aeroplanom prišli na Dunaj. Policijski komisar jim je takoj povedal, da njihov prihod ni bil zaželjiv, toda navzlic temu so zvečer pred 5000 Nazijcev imeli svoje govore. Okoli 2000 Hitlerjevih pristašev se je zbralo na ietaliču, da pozdravijo nemške ministre, toda dovoljeno je bilo samo odboru sedemnajstih, da so smeli na letališče. Ko so vsi trije zlezli iz nemškega vladnega aero-plana, jih je sprejel komisar državne policije, svetnik Skubl. Omenivši nerešene zadeve — najbrže je namignil na zadnji govor dr. Franka po radiju, ki je napovedal nasilno posredovanje v avstrijskih zadevah —. je rekel Skubl: "V imenu avstrijske vlade vas moram obvestiti, da vaš obisk v Avstriji ni posebno zaželjiv. Navzlic temu je vlada storila vse korake za vašo varnost. Vendar pa vas moram prositi za natančno pojasnilo o vašem programu.*' Dr. Frank je odgovoril: "Prosim, povejte vladi, da sem neizmerno vesel tega sprejema." Ministri so se nato z avtomobilom odpeljali v dunajsko Ru-javo hišo. Po ulicah so stali meščani in so jih ali pozdravljali, ali pa jim žvižgali, kakor je bilo pač njihovo politično mišljenje. Na letališču so Nazijci povzročili nekaj nereda in I 2 Nazijcev je bilo aretiranih. Zvečer se je na odprtem prostoru zbrala velika množica v namenu, da obhaja 250-letnico osvoboditve Dunaja pred Turki. Nemški ministri so v svojih govorih povdar-jali: "Ena dežela, en narod." Zopet so nekateri poslušalci ploskali, drugi pa žvižgali. Dr. Frank je naznanil, da ga je Hitler naprosil, da pozdravi njegovo domovino Avstrijo in da jo namerava sam v kratkem obiskati. "Težko mu bo odreči dovoljenje, da bi obiskal grobove svojih sta-riiev," je končal dr. Frank. ARETACIJA CARINSKEGA URADNIKA GANDHI JEVA DRUŽINA JE ZDRUŽENA Carinski uradnik Oloyov Voditelj indijskih nacijo-je bil aretiran zaradi go-1 nalistov se navzlic po-ljufije. — Mančukoanci »tu primeroma dobro so na več krajih razdjali počuti. — 2ena in sin pri železniško progo. ! njem. Harbin, Mandžurija, 1."». maja. Matičukiio policija v Pograuič-iriji je aretirala sovjetskega carin skega uradnika il v JI a i*I» i ii. kjer bo proti njemu uvedena preiskava. Moksva, Rusija, 1."». maja. Sovjet. ravnatelj kitajski- vzliod-j ne železnic** poroča o "katastrofalnih razmerah" na tej železnici. Poročilo popisu je neznosne raz-j mere one«ra leta. konča vsi .s 5. , majem. Po tem poročilu .Manču-' koanei vedno bolj ra.zdirajo že-{ leznieo. želetzniske nesreč.* .«.«• večajo. napadajo železniške posta- , je ill morijo .sovjetske železniške uradnike. Kavnat lj pravi, da se dodajajo to zločini zaradi nezadostnega varstvu proti kitajskim roparjem. Tekom leta je hilo umorjenih .">(i železu fcšk i h uslužbencev. 82."» ranjenih in 5JKJ vjetih. Mnogo teh so roparji na razne načine mučili. i\'ad lOOO sovjetskih u-službeneev j«1 bilo oropanih. ne samo po osamljenih krajih, temveč po velikih postajah, ki so bile zastražene. Poročilo pr;ivi dilje. da je bilo poškodovanih 50 lokomotiv. 058 osebnih in 855 tovornih železniških v<*z. Zelozniška proga je bila razdejana na .">2 mestih, da je bilo poškodovanih 124 železniških poslopij in da je »bila brzojavna in telefonska zveza pretrgana 775 kr.it. V.sled tega je bil promet po ži-lozniei zelo oviran in ima uprava izgube več milijonov rublje v. TROCKI HOČE SLUŽITI RUSIJI Istanbul, Turčija, 15. maja.— Izgnani boljševiški voditelj I^eon Troeki je pri pra v. I jen služiti Rusiji v vsaki službi, toda noče obžalovati dosedanjih svojih dejanj. t!lede poročila i/. Pariza, da je Troeki prosil sovjetrsko vlado, tla bi smol vrniti v Rusijo, je re-kel Trocki: — I*o mojem mnenju je to poročilo odmev mojega pismu / dne 13. marca komunistični stranki v .Moskvi. V tem pLsniu sem ponovil. kar sem jaz in moji prijatelji. pred vsem Rako\ysky, stanovitno ujatrjevali v letih zatiranja naše .stranke — namreč, da se borimo proti Stalinovi birokraciji. ,toda da ostanemo vedno na razpolago rusk'f sovjetske republik«-in vedno pripravljeni storiti za ji jo vse pod po-rojem, da si pridrži m o pravico, da branimo svoje mišljenje v okvirju strankinih predpisov in sovjetske ustave. Pooma, Indija, 1."». maja. — Sedmi dan pasla je bil Mahatuia (iandhi vesel, kajti k njemu sta prišla žena in sin. (iandhi je preti dvanajstimi leti razdedinil svojega sina Harirala. ker je prodajal angleško blago in je nasprotoval svojemu očetu v kampanji iza osvoboditev Indije oil Anglije. Zadnje čase pa je Ha-riral izpremenil svoje mišljenje in je pomagal svojemu očetu. za. osvoboditev Indije še mnogo odločnejša, ako bi fSandhi umrl. Po njenem mnenju je (iandhi največji mož na svetu. ZAR0CENA52 LET Brockport, N. Y., 15. maja. — Mary Ann (ioff, stara 72 let in lie v. John K. Evans. 71» let. ki sta bila zaročen11 ."»2 let. sta se poročila. Mi.ss (Ioff je /bolela -leta 1881. ko je bila naznanjena njena zaroka. Med tem časom je bil Evans kot pastor prestavljen in oba -sta se zgreši h i. Po ."»2 letih sta se zopet našla iu sta se poročila. CANDHUEVE MOČI PEŠAJO Poona, Indija, 14. r_.a.ja. — (•andhijeva teža je padla na 03 funtov po sedmih dnevih pusta. Njegove pristaše zelo skrbi, ker kaže vedno večjo mržnjo do vode, ki je njegova edina hrana in je v.sled tega ne pije dovolj. (■andhi je taA> slab. da ga morajo nositi. X .i ego v krvni prti.sk narašča. Preiskalo ga je šest zdravnikov, ki pa so izjavili, da njegovo življenje ni v neposredni nevarnosti. POŽIGANJE CERKVA NA ŠPANSKEM V provinci Galicia je bilo požganih več cerkva. — Madridska posadka je pripravljena na vstajo. Madrid, Španska, 1."». maja. — Vse vojaštvo v Madridu je dobilo povelje. tla je pripravljeno v svojih barakah, ker prihajajo v glavno me.sto iz več krajev dežele poročila o nameravani vstaji. Po nemirih, katere je povzročil 4-S-urni štrajk sindikalistov, so mv.Mdovol jneži pričeli bombardirati iu sežiga t i cerkve. Tekom ene noči je bilo v provinci Galicia po-žganih več cerkva, (loverner v Corunna naznanja, tla so bile porušene ištiri c.-rkve, tri druge so bile deloma požgane in več drugih poškodovanjih. V justični palači v Corunui je eksplodirala bomba in druga v mestni hiši. Škoda je velika, toda človeških žrtev ni bik Ho tuba j- tudi eksplodirala pred vrati škofove pakiče poleg katedrale v Tuv. blizu V igo. Škoda je velika. En osumljenec je bil aretiran. Horn bard i ran je se je pričelo na drugo obletnico splošne vstaje proti duhovščini, ko je bilo po celi Španski porušenih nad dvajset samost tuov. Vlada ni navedla vzroka, zakaj je izdala povelje, tla naj bo .vojaštvu v Madridu pripravljeno, toda splošno prevladuje mnenje, da se pripravlja vstaja proti vladi. t DUNAJ, Avstrija, 1 5. maja. — Ministrski predsednik Engelbert Doll fuss je sklical posebno kabinetno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, naj se bavarskega justičnega ministra dr. Franka kot nezaželji-vega tujca izžerie iz Avstrije. B0LIVIJCI ZMAGUJEJO Paragva jci so bili pregnani iz prve bojne vrste. Paragvajci obhajajo obletnico neodvisnosti. La Faz, Bolivija, 15. maja. — liolivijska vlada naznanja dve bo-livijski zmagi pri trdnjavah Fernandez in Acre. Xa tabeli krajih se je moral sovražnik umakniti iz prvih postojank. Pri trdnjavi Acre so se Paragvajci umaknili čez reko V.-rtlr river. Pri trdnjavi Alihuata so itolivijei zaplenili orožje in munieijo. \ «*č časopisov v La Paz zahteva. tla vlada napove vojno, toda predsednik Daniel SalamMrea pravi, da bo nekaj časi ostalo še pri tem. iiol ivija se je obrnila na Ligo narodov .s pritožbo, da. je Paragvaj kršil določbo Lige s tem, da je in povedal vojn... Ravnateljstvo Centralne banke je obvestilo vlado, da je banka pripravljena dati 14.000.000 bolivianos ($2.500,000) tza narodno obrambo. Asuncion, Paragvaj, 1.1, maji. Država Paragvaj je obhajala 122. obletnico svoje neodvisnosti od Španske. Ob tej priliki je prebivalstvo tudi iz velikim vesoljem pozdravilo vest, da so Argentina, t'Ue in Peru razglasile svojo nevtralnost. V VEČJIH MESTIH SE ŽE ČUTI SPLOŠNO POMANJKANJE MLEKA MILWAUKEE, Wis., 15. maja. — Farmerska stavka traja že tretji dan, in na dolgi "fronti" so se završili ponovni nemiri. Mleka je začelo zmanjkovati, posebno po velikih mestih. V Milwaukee so oblegale zdravstveni urad velike množice mater, ki ne morejo dobiti mleka za svoje otroke. V Bonduel pri (Jreen Ray je napadlo kakih petsto štrajkarjev truck mleka, ki so ga stražili pomožni šerifi. Šerifi so metali solzne .bombe, fiarmerji so jih pa metali nazaj. Kmalu j? bila vsa množica zavita v oblak dima. Slednjič so potegnili fanner j i pomožne šerife z voza in jih pretepli. V strahu so pobegnili v neko mlekarno, katero so začeli far-merji bombardirati s kamenjem. Trije pomožni šerifi so bi1! no poškodovani. V Kaukuna so farmerji zažgali poljsko strašilo, predstavljajoče farmerskega voditelja Milo Kena. ker je preklical farmerski štrajk. V Raci ne County so farmerji u-stavili truck mleka, ki je bilo namenjeno za otroke v Milwaukee, dasi ji* governer Smedeman iza povedal, tla ne sme nihče ovirati truekov mleka, ki je namenjeno za bolnike in otroke pod osmimi ■leti. Po velikih mestih ko resno čuti pomanjkanje mleka. Odrasli že drugi dan niso dnbili. V Plymouth so ■štrajk;!rji v mnogih malih mlekarnah polili .na pol izd elan sir s petrolej-**«! in ga uničili. JAPONSKA BO PRIZANESLA ___PEJPINGU Ustavili se bodo malo pred mestom. — Kitajska obrambna Črta je 30 milj od mesta. Tokio, Japonska, 15. maja. — "Prva obrambna črta" maučukuo armade se bo od kitajskega zidu pomaknila do črt Miyun. Yutieii in Fengjun. okoli :{f) milj od Pei-pinga. Ivo pridejo japonske čete do le točke, bo prodiranje vstavljeno in Japonci bodo čakali na nadaljni razvoj. Toda japonsko armadno poveljstvo je ivzjavilo, da bodo Japonci zavzeli tudi Pei-ping. ako jih bodo Kitajci "iazi-vali". Kot izgleda, Japonci ne nameravajo svojega prodiranja raztegniti do Tientsina in Peipinga, tmla morebitno vkoraka nje v obe mesti je samo vprašanje nekaj dni. Japoiiei prodirajo počasi, najbrže v namenu, da se prepričajo, kaj mislijo o tem tuje države. Kolikor je znano, ti o sedaj še ni pri Japonski protestirala nobena tuja država. Inozemski zastopniki so se pri vladi s:nno infor minili, kako daleč misli iti japonska armada. Namestnik zunanjega ministra. Ilačiro Arita. je obvesiU francoskega poslanika grofa Dauiien de) Marte.!, da japonska vojska ne bo vkorakala v Peiping in Tientsin. Toda skrbno se je izognil omeniti. kaj nameravajo Japonci v bodoče. Japonski letalci so bombardirali Sun.šu-i. najpomembnejše mesto med ('jefen«rkow in Peipin-gom. Več oseb je bilo ubitih. Peiping, Kitajska, 15. maja. — Poveljnik kitajske larmade, ki se vstavlja Japoncem južno od velikega zidu. general IIo V ingoing, naznanja, da so Kitajci zatl-nji teden izgubili 3(MM) mož. Posadka v Peipingu je zgradila barikade iz vreč peska ter hoče odločno braniti mesto pred Japonci. Kitajci so razstrelili želazni&ki most čez reko Lwan na železniški progi Peiping-Mukilen. Zapadno od I j wan reke se vrše vroči »boji. Japonci so samo po eni bitki naleteli 1300 ubitih Kitajcev. PREMOGARJI BODO ZAŠTRAJKAL1 Columbus, Ohio, 14. maja. — Ker se majnerji liti morejo sporazumeti s svojimi gospodarji glede nove plačilne lestvice, bodo skoro gotovo v četrtek eastav-kali v rovih v premogarskih okrajih Pomeroy in Hocking. BREZPOSELNI V ITALIJI Rim, Italija, 15. maja. — Medtem je bilo v marcu v Italiji 1.081,550 brttz)H>selnih. tie je to število do konea maja zmanjšalo za 55,700. ČEHI SO VKROTUINAZUCE . Praga, Češka, ]5. maja. — Češka policija je razbila nemško demonstracijo v Asch in je aretirala 42 nazijskih mladeničev. NEMČUA VLIVA VELIKE TOPOVE London, Anglija, 15. maja. — Francoski generalni štab naznanja, da v Nemčiji izdelujejo, veJi-ke topove in strupene pline, kar je oboje prepovedano v versalll-ski pogodbi. List "Daily Herald" pravi, da je francoska vlada dobila poročila, da Rliein Metal We rice t Duesseldorfu izdelujejo šestpalč-ne topove. katere dobivajo velika naročila od ministrstva reichswehra. Ravno tako se poroča, da Stol-zenberg Kemische Werbe izdelujejo veliko množino strupenih pli- jiov. ADVERTISE in "GLAS NARODA" \ HLlj VHODI1 KgW YORK, TUESDAY; MAY 16, 1933. THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda" Owned end Pnfcllabed by BL0TKN1C PUBLISHING COUP ANT (▲ OHprntl«) of «bo*« officer«: New Yevfc City. N. O L A 8 NARODA (Voice ef the People) Cwy l)ay beep' Sunday* and Holidays teto Tel J« m • • • • • i 96.0» tun fee Now Turk so celo leto 35s pol lotu Ka laownwtro mm crilo leto fjn pol l^td .. fT.3.50 .. $7.00 .. MO BoberrlpUoo Teerly $600 ▲drertlaemeot on Agreement **Qloo Narod«" laliaja t—kl dan lxTtetnM nedelj In prugnlkoy. la omfeeeatl we no prlobfujejo. Deonr naj m blagovoli pO M—Of Order. Pri epremeabl kraja naroColkor, proetno, da oe bWallace naznani, da tiltreje najdeno naslovnika. KAJ VSE SE NAJ REVIDIRA "©LAS NARODA'. 21« W. 18IH Street. New York. N- CHeUca S—3878 HITLER BO IZZVAL NOVO VOJNO Nemčija iiiuui siWe s svojimi poglavarji. lv«kta 1914 ji na-znanjem in blaznimi naprti prowj pripomogel li izbruhu sretoviie vojne. J'o sklenitvi versa ills L« i pogudhe je l)il nekaj easa inii. Xenieija je postala republika. Imela je dva predsednika, ki sta se pae vživela v položaj, vedoč, da ni mo^oerg? j«- bil nenadoma pozvan nazaj v Berlin. Nemčiji skrajnega orožja. < > jim ne bo parirala, »TkkIo zasedli Porenjc in Pomije. Kaj bi se razvilo iz take okupacije, se zaeukriit še ne ve. Kaj dobrega gotovo Pod tem naslovom je prines*-l prod par dnevi reiki neodvisni lisi I. i do ve Novinv umesten članek iz|Mxl peresa svojega zunanje političnega .sotrudnika Huberta Rin-ke. Iz članka, ki dokazuje. d:i hi bile revizijo meja prej potrebne, druge države nego Mala antanta. prioin'ujenu* glavne misli. Ni iskreno, ni možato in ni po šteno. da znani uradni oznanjeval-ei revizioniprma ne povedo pod svojo polno odgovornostj. kaj se na j revidira. Italijanski, nemški ii. madžarski revizionisti prepričuj jo k vet. da bo zclrvel v katastroio novi* .svetovne vojno. ako mirovne pogodl>e ne bodo pravočasno y>< -pravi jene. Priznavam >, da določb" o mejah res nLs vs** najpopolnejše Toda ravno ziilo bi so ne smolo jh> pravljati .saino pomanjkljivosti mola nekaterih držav, marveč bi marala revizija potipči globlje in tia-praviti red najprej tam, kjer razmere najbolj kriče po izpromembi stanj«. Zakaj bi so noki moral revidirati le tk. zv. poljski koridor* Nemej trdijo, da je ta koridor zemljepisno nemogoč .stvor in da noben nam-l ne bi prinesel takega razkosanj.r svojega ozemlja. Taki agitaciji p «1-legajo 1ndi nekateri ljudje, ki jim je resni«'no mnogo ležeče na ohr-«-nitvi svetovnega miru. Ako pa po-gledamt na. zemljevid, vidimo, da je poljsko Pomor je ne synio po na rodno&ti del Poljske, marveč tudi zemljepisno bol j organieno spad t k Poljski ntgo Vzhodna Prusija'k Xemoi.ii. W smemo pozabiti, da jo Pomorje spadalo k Poljski vse do I. 17713. in je bilo pripojeno k Nen*"-iji še le po nasilni delitvi Poljske. Zakaj hi tedaj ravno Nem-ei ne mogli prenosi i, da so jim odtrga pokrajina, ki jo tudi v časih najhujšega nemškega pritiska p-šiljala v berlinski državni zbor po tri poljske posJanee, ako so morali Poljaki dobrih 130 lot prenašati razbitje svoje države na tri dele. Zakaj hi ravno Poljakom no sme-jlo zaspati solnee svobode v Pouior-ju, ki je vse ease bilo po narodnosti poljsko in je danes še bolj nego kdaj kol i prej Ako pazno proučujemo evropski zemljevid, brers etžave najdemo še celo kopiee daleko neprirodnejšili ^koridorjev*'. Samo na jungoslo-vonski obali Jadrana, imamo kar dva taka nestvora, ki vpijeta p-i ]»opravi. Komur ni všeč razkosanje ozemlja ob dolnji Visli, mu najbr-že ne bo ugajalo tudi to da je bil dalmatinski Zadat* umetno izrezan iz strnjenega j ngosl o venskega zenilja, s katerhn je tesno zvezan otl pamtiveka. Ril pa je vkjub te-Zavezniki se bodo v slučaju potrebe poslužili napram'"111 pripojen Italiji, ležeči na drmri strani mor.ia. Ako jo konstrukeija jioljskf^ga koridorja umetna in n«--prirodna. kaj naj so potem reče <• Reki.' Zadar in Reko si je Italija prisvojila v opajaiočem snu o "italijanski" Dalmaciji, d«i.si je ravno jugosloven.sko Primorjo ena najbolj naTodno zavedni}] jn»osloveiiskih pokrajin. Obe mesti sta biti nasilno iirtTgani \z juffoslovenskega telesa, kateremu pripadata zemljepisno. gospodarsko in narodnostno. O lastovskeni otoku ni treba nil j izgubljati besed, takisto ne o ('rešil in Lošinju. Ako tedaj mirovni dolgovi niso popolni v pogledu nemško-poljske meje, so v pogledu Jugoslavije ua-ravnost krivični in Peruti. Nemčija kriči po vsem svetu in zahteva nazaj pokrajine s pretežno poljskim prebivalstvom. Jugoslavija pa mol či in prinaša najhujše žrtve na oltar svetovnega miru. Krivica, ki sv ji je zgodila, ni zato nič manjša, ako se o njej ne govori in razpi-a »•-Ija. Kadar bi se moral revidira+i koridor, pride še pred njim na vr m o revizija Reke. Zadra in otokov. Italija strastna podpira Madžarsko v njenem revizionizmn in bi hotela prisiliti Malo antanto na odstop ozemlja madžarskemu zavezniku. Pozornosti je vredna okoliščina, da pri tem ne omenja, d i hi morala Madžarska odstopiti Avstriji Sopronj. ki tudi njega zadela z. neizprosno strogostjo. Poljska in Mala antanta ne bosta nikakor dopustili, da se izved* revizija samo pri njih. Pri takem stanju stvari so naravnost smešna nemška in italijanska zatrjevanja, (bi pomeni revizija utrditev svetovnega miru. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev bres vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljat vi jo. declaration for money order X herewith declare that Money Order No............................. Is aent bf me lor the purpoee of------- and is not Intended for the purpose of speculation, placing car-Iocs or making investment in a foreign -country. I certify that this-transaction in no way contravenes the •tft of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or mnj regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) ID BOMO TOČNO IN HITRO IZ VRfilLI VSAKO POftlLJATKV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tf ttl!!Uil:M!UMir>:il!;iiaiiilliCi; NM*eite cm pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' tH West llth Mrest cnt CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slavensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE#QM) ■um Najdeno truplo. V (bližini Slovonje vast j«* Drava naplavila žensko truplo, ki je moralo biti v vodi ie najmanj me-«cr delavcev. Sumi se. da je bil ogenj pnd-taknjen. V enako sumljivih okoliščinah j<> že pr >d dobrim mesecem .zgorel hlev. Takrat so ogenj le s težavo omejili, da se ni razširil na objekte, 'ki so zdaj postali žrtve ognja. Posledice bede. V hrastniškem in ojstršk -m rudniškem obratu je 120 reduci-ranili rudarjev delalo 28. aprila svoj zadnji šilit. Od redm-iraneev se je začasno obdržalo v sužbi še 2.vo-jimi upniki na 40 odstotkov. Poroštvo za zadrugo prevzame Ljudska posojilnica. Stavljen j>" bil j>redlog. naj bi se zadrujra razšla. premoženje pa naj hi prevzela posojilnica. Kriza se pozna tudi pri apneiucah. Prejšnja leta j.* hilu v tem ča:>u stavbene sezone polno naročil, letos pa jili je le malo. Tragična smrt upokojenega rudarja v Zagorju. Znana Dolančeva reber je zopet zahtevala smrt no žrtev. Te dni se je mudil prt posestniku Dolancti 4JMetni oženj en i Franc Kodliue, ki je hil j>red še .t meseei UfHikojrn k«»t rudar. Stanoval je pri zagorski postaji. Ko se je okrog 1K. ure odpravil proti domu. se je po.sIuz.il bližnjice čez Dolančevo reber. Xa potu mu je ob strmi drči pri križu spodletelo iti >e j,* .skotalil navzdol j»ro-ti Savi. kjer je obležal. S-le ."t. maja je neka žena zapazila na stezi palico, malo" nižje pa klobuk. Takoj je spoznala, da se je zgodila nesreča. Obvestila je ljudi v Konjseict. ki so š!i iskat in so našli Kodunea mrtvega. Dopisi, Walsenburg, Colo. Približal se je mesec maj. in vse je v cvetju. Nabiramo regrat in druge pomladne cvetke, in če imamo le količkaj prilike, se veselimo v prosti naravi. Farmerji so zadovoljni. Zemlja je dobro namočena. in s >■ nadnjo dobrega pridelka. Cena vsemu se ,bo zvišala, m kot kaže. ko kmalu konec te mize rije. - Pela žena je Iztrgala rodbini Vidmarjevi skrbnega očeia. Uanj-ki je in v \VaIsenburg, Colo. Delal je v premogorovih. liil je naročnik t J lasa iXaroda in zaveden Slovenec. Bolehal je več let in je naizadnje v par tednih podlegel smrti. 'Rojaki so mu mnogo potnogali v bolezni in mu preskrbeli pogreb, ker ni bil pri nobe-u m društvu. Vsem prisrčna hvala. Pok(»jnik zapušča v domovini družino. V časopisu svri kmalu popolnoma bankrotiral. Njihova želja je. dostavuo in ni v »oglasju z n iši-mi kr.-eaitskimi naeeli. Slit'na nekulturna dt'janja opažamo t ud t drugod. Seveda v nekoliko manjši meri. N'a ■bolgai-jsko-jugoslovanski meji. na rusko-romunski. nemško-poljski in skoro vsepovsod, kjer ni postavilo meja ljudsko razpoloženje. pae pa diploiuatje |>ri zelenih mizih. Vsa east r"pnbliki Paragvaj. Obnovila j* star obieaj. t» katerem smo že mislili, da spada v pozabljenje: vojno je izpovedni*. Torej je ž^ vsaj ena država na svetu, ki ve. kaj se spodobi. Pred krat kini je bil v (»lasu •Naroda uredniški elanek, ki se .j«-ha vi I .s precej nerodnim vprašanjem. ee je dr. Anton Korošce voditelj slovenskega naroda. Kiit je bilo pričakovati, se je ob članek prvi obregnil eikaški "AS" ter "liri^z. naslova" j'>ko stvarno odgovoril. Ni skušal doka/za t i. da je dr. Korošec voditelj slovenskega naroda. pač je pa enostavno pribil, da je Peter Zgaga pijanec. Na zdravje, gospodje! Pravijo, ilct sem vam v debati veti no kos, če bi se pa s pijačo poskusih, bi najbrž podleg-l. Pred leti .sem opazoval el trak'streli. kakor hi se naselila fronta po ravnini, kakor hi jo poravnal *. jv t» kraje. Obbt-tva skuhajo za tre1-• •gn-mnim likiiltiikom in nato pre-f ti neprevidno in nezmisclno početji Toda čudua navada in strast .se ph skal / živo zeleninn. l>ravsko jol»e je to. naš severni liana t. Z i ih.šleca izpod snežnih iu sivih gorenjskih hribov je tu sta in >to novih zanimivosti. In tudi običaji' in krajevnih posebnosti; po k. bno ob času. ko prha v dalji st t-i t i žre bee s v. Jurija iu meče nje. C«•v gos|Hular iz polnega prgišča mavrie • pomladnih barv v svet ol> reki. ki daje nuni banovini svoje ime. Šoferjeva roka če-do ne premak ti" volana na progah. dolgih po v1:* kilometrov. niti za stopiti >*>. Me-t .invajo se tipični borovi gozdički, /bij pa zdaj sfrfota s eeste fazin in izgine zvedavim očem. pa spet vignejo mimo vozila skupine ngrn-.M ti i h kmetij... pester krajinski film se menjava..., St<.|i' ln proti •!»-dratm. Pa m jim v protiutež zastavili pri-|»iusii kauvki go^|»f:dar.ii • si- sile v ljube/ni do rodne grud" »e materinega jedka. Prav naj- bližja Mistilii OrnigoM- grn*«-'ine ».»-nt janžka wtl« to iivo iz.pričn ie. ( 'kr »v 1 sT(». .-o zahtevali domačini £o|o Po vladnmn nalogu m jim vestjivili in7.e»tjerji tak proračun. iia se je polov iea v starem običaju je n-slišana vsaka želja, ki jo izrečeš to jjdro se pred silnčnini vzhodom — pod zelenim drevesom.... Običaj, ki še danes ni pozabljen.... Ogromne ravnine .so preutrnja-jrče za pc-šea. Zato pa je glavno prometno sredstvo kolo. Zlasti ob nedeljah se nagroraadijo preko cer-kvijo in pri sosednjih hišah široki -kladi dvokoles, ]tred gostilnami pa ne razvrste dolge kolone kolesijev. r;: katerih se pripeljejo iz vse širne okoliee petičneži in starine. Po ma- sko postajo, pa je naraščala mno- jši nžive gostilne; pomenki se vr-žiea užaljenih fantov v ogromno črno gmoto; prišlo bi do neljubih dogodkov, ako ne bi tremo misleči čuvarji javnega reda odslovili priljubljenega kolovodje. Malašč sem m> dan kasneje jm»z:i-nimal za uspehe fantovske razigramo t i. Zalos-tnn statistika: do ure. ko sem vprašal na pristojnem me-so imeli poročila o '2 mrtvih in .'51 težje ranjenih — vse itna na ve- Naši v Ameriki. FARMA ZA METULJE »•ere. ste okrog dnevnih vprašanj; ko soj*'' zbolela, nakar je hitro pe ta izčrpana, začno razdirati šaljiv-' kt. Iskra in izdatna kapljica, ki j< dobe t-eneno iz sosednjih goric, raz-»ezuie pomenek.Litri z vrisanimi na rodnimi barvami ( v dokaz, da smo pri naših severnih stražarjih) hite na mizo. Ob taki kapljiei pa ni črnino, da krstijo Kent janževei naš dolenjski cviček z zasmehom : zajčja kri.... -Mihael K rule v. star 19 let in Xfl Angleškem imajo ve." farm. sin slovenskega farmerja v town- kl ^^"'je; največja je v shipit Boon. .Midi., je bil 5. maja >^^':f,J, K>,,,skl- v ^»letnem čas«, ubit pri delu na očetovi farmi. trtm do metuljev ai.- Mladi Krulev je vodil traktor, kn' "Hkih vrst »'-številno eksot?.--je padel na tla in traktorje še! ,,,ih "ksemplarjev. Živali goje v čez njega in ga .vtrl. Kno nr.. kas-1 kl.-tkah. ki stoje z nogami v vodi; neje je sosed opazil traktor, ki ila ki in t. zarila, dočim znaša v naravi Družina je bila prej m-kje v til odMotek komaj 1. Colorado. Farma se nahaja v 12. | K;ij delajo z vsemi temi metu-sekeiji severnozapadno od Cadil- ijj . Kv inljndi. ki potrebtij.-J<»hn Pechauer. soproga p«r/nane-' J° v« 'ike množine gosenie ter jaj-ga rojaka. John Peehauerja iz ,,H* ™ krmitcv doh^enih vrst [»tie. Tamarack Xo. ."». Pred štirimi le-.knš«'arjev itd.'Šole potrebujejo meti ji je umrl sin John. katerega istotako za pouk. po umetno je pokojna zelo ljubila, in radi te st'l» aka.Iemijah jih potrebujejo z.i zgube je tako <»bžilovala. da se ji "modele", dalje je na Angleškem je omračil um. nakar je bila vze-' «i»«"no razvita industrija, ki iztl^lu-ta v zavod. IVmI nekoliko me.se-1 metuljih kril vsakovrstne o- ..... ....... .......... ' kra>ke šala. dokler se ni v petek. 5. maja. p.islovila od tega swta. Kanjka z«pušča poleg soproga tudi osem otrok in sicer tri1 NAGACEN POLICIJSKI PES 0 '?LAYEM DIAMANTU" ZEMLJA BREZ KORISTI Xaj.slavw*j-i tliamant sveta, zn.-.-' I "« 'plavi diamant", je romal ne-.diamani svoji ljubici. g«sp» Kralj Liulovik XIV. je daroval Meu- j n;:vno v zastavljalnico. To je pač 11 es pa nov i. ki ga je nosila ob izrrd-usoda. ki ne bi mu je bil pre«l le«i,nih priložnostih. Za Lndovik.'t XV. nihče pristali!. J j- prišel kamen nazaj v zaklad ni eo kralja. Liulovik XVI. pa je tbd Dragulj je zastavila Američanka Mrs. McLean. /. največjim diamantom sveta--Vzroki, ki so j(> napotili v zastavljalnico. so preeej nenavadni. H<"m!-bina McLean .ie lastnica dnevnika "Washington Post"'. Ta list j.* bil svojčas eden najbolj čitanih dnevnikov v Ameriki. Od I. li»28 pa je začela naklada lista padati. Padala je v>»» ib» zadnjega »"asa. ko skb-nila i-iwlbina McLean pokreniii akcijo za oasdravl jen ie j>otljet ja. Mrs. McLeanova je {»»nudila v ta namen eeln svoj dnurulj. na kate- n-ga je dobila -1()0,(I00 dolarjev posojila. itnovi-al .. . . , , .diamant okovati v srebro. Xosila ga oania » . . . . . ... ,, I e p: »slej nesrečna kraljica Marija Antoiiietta. Po francoski revoluciji se ja začela nova doba pustolovščin 4*pla-vrga diamanta". Kdo vse je lvl njegov lastnik, se niti natančno ne v-«. Ve se Je to. tla ga je med drugimi imela Lady Hope. Z njim s -je .ličila tudi plesalka, ki ga ji je bil poklonil njen Ijubček. neki bankir. Toda nobena lastnica ni imela "dragulja nad dve leti. Svojčas je bil diamant tudi last turškega sultana Ahdnla llamida. ki ga je t'e volil nositi svoji najljubši favinrit- lii v Serailn. Xa ttn*škem dvoru *;><'» V Ptviihii s. ki je bil last nekega zji vse ljudi in tem prav za prav i policijskega nadzornika v Pečuhu. ne bi bilo potrebno, da se prepiraj « j ima velikanske zasluge za razkritje in pretepajo za v.-a k kotiček. To l premnogih zločinstev v zadnjih de-jim je žjiI potrebno le zaradi tegj . ; etih h tih. V nekem primeru. !:• ker zemlj<» nezaslišano slalx» i z ko- 1 je neznani zliwomv izvi-šil dvojni riseaj»» in ker so še tlobro izkorišče- umor. je llobi izsledil storilea. — ni prostor tako nezaslišano slab >; Skakal je itiimriv tako dolgo p.» med .seboj razdelili. j nekem orožniku, dokler niso v njem razkrili iuoriIea. I ako je kvadratni kilometer o-; Kf| ]o Mf(|||i| JW>hijov ,astnik v •zemlja na razpolag.. 15 Angležem |loUj jc nada|jov;l, dHektivski po-:,h K Francozom ali T Rusom ali « k]j,. Tudi tukaj mu ie P,o- Lelgijcem al. 132 Xemccm. Seveda h; >i|no puniilffal pri (Mu. s svojo so tu vračunana tudi kolonialna o- Vwtr^tjfl nmsi in i^i-stnim nosom zemlja, toila ta ozemlja vendar|jf. tl.Klkriljf.v;l, VS4. ,^-tova- proHtor za preobiln e prebivaLstva., ri-(. Zato ^ l|:4li zdaj i;ohijrv k„. Povsem nezmiscliia j<* tudi razdelitev zemeljskega prebivalstva z ozir nn na površin.* zemlje. Ud pri bližam 2 milijard lju«li jih živi kakšnih (JO otlstotk.»v tta oovršoii 1 i i na 11 jonov kvaxlratnih kilometrov. kipt.; ,Mla idata in , nekako na površini Sibirije; na ^ ,.iRaret<1 botlalo. približno enako veliki površini Av- 'kopa di|llolH Mraliji pa živi komaj t> milijonov tžuli nagačiti. potem pa ga bodo namestili v muzeju, kjer bodo razstavili tudi njtgove trofeje. Teh pa ir ni;.l Med njimi je velikih iu malih zlatih svetinj. 1(1 pokalov. I tri srebrne »lože ■ ur in cela ljudi! Šest desetin vseh ljudi živi« torej komaj na desetini obljudene J zemeljske površine ! približno 12S | milijonov kilometrov), ostale 4 tie-,' i a. j<* I Hkolu 4*plavega diamanta"* s" -»njo navdušen a |iosre."-o. Pre 1 'iji za polovic«. <«1 strokovn.iakov i leti j»* bil ta diamant Ae. okrasek i> i .o o na it > h vsi t Ši. Jan ž je dobil ) ■l«>.sn»*ga očesa limldhovega kipa na I 1*77 novo šolo. narodnjak L<-š Daljnem Vzhodu. Dva sužnja sto oik M i«' dopl;ič,il izgubi iz svo-lnekrč ptmoči \ lomila v pagodo ter «•>»;t ijiNt »oblinarji*v. b. je ,w.- ' ga ukradla ir ki,»a. Enega tatu so T1'im bi hil Tn0,",la izJrnili na n;or-|j„žna Amerika 2000 milijonov. Ze »t*v * j^voji občini hram omike. Da-1 pobili na begn. drugi ie sre-n . *ko tU ™*h milijonarje- • iz tH, številk je razvidno, kako i es je i.i petra .Te, I n iea nadučite J izginil lu prodal diamant nekem o , trnP,a s sk^nnm v slabo mora biti človeško gospodar- ila Jarea. ki pove I jttltecnivo. kako, loven slonov, ki pa je že 4fi ur p , i k''4,er,'ni ^ VmI z'",s,t n.o lutpreduje šolska mladež; — tem dogt»dku postal žrtev lova. — jxMHOlje n. pr. v 4. razredu Slon ga je pnmendral do smrti. V mrličevem žepu so našli žlahtni kamen. ki pa so ga smatrali za reč brez vrednost i. Tako je prišel tliamant v nadaljni promet in po mnogih pravljičnih pripetljajih je p • ► tal nj«*gov lastnik Francoski dvor. • na učna mo*" -WJ jMidjetnil iKkov in deklie* V»lika mtč prinese M'mkaj po-»;!,m1. Kakor veliko skupno zahvalno misel se *true na stotine knsftv. ki zažare po t.on delu Stajeria n.i m čer velike ^.>H»te. Vse obzorje za- kjer s en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. "GIm Naroda" 216 Wet 18th Street New York. N. Y. Francoski mrterolog tir. Memery se bavi v nekem članku z vprašanjem. kakšno bo letošnje poletje. Kakor znano, je znižanje temperature v pr.*-ejšnjem skladu s padanjem števila sončnih peg. naraščanje tempera!ure pa z naraščanjem l« ga števila. Pri tem so opazili, da s.- iste vremenske prilike vračajo preeej vzporedno s periodo sončnih peg. ki traja II let. tako da se ista vremenja ponavljajo tudi približno vsakih sto let. Seveda so vremenske napovedi na lej |kodlagi dovolj nezanesljive h-zato. ker še danes ne vemo, kaj povzroča sončne pege in kaj obvladuje sončno periodo. f'e vemo tedaj. da so bili ineseei maj. junij in oktober v 1. topli, ni s tein še rečeno, da se bo i si o ponovilo tudi letos, pač pa je to verjetno t drugimi liesedanii: pravo jiolet je (julij, avgusti letos ne bo top!>.? verjetno je pa. da bo zelo vroče prihodnje leto, kajti tako je bilo tudi I. 1&34. Nezanesljivi »s t takšnih vremenskih napovedi na dolg rok pa je treba ne enkrat, poudariti in vsekakor to nima nič opraviti z običajnimi kratkoročnimi iu vsakodnevnimi napovedali, ki bazirajo na povenm drugih, prijemlj ivejiih TJULNJEV KAKOR ŠE NIKDAR Novofiradlanski lovci na tulj- > °je javljajo, da so imeli letos n«*- j navadno uspešen lov. V pristanišče • St. John na Xovi Fiindbindiji je! prispela ladja Vlmogne" s tovo-i rom .10.000 kož tjulnjev. To je naj j uspešnejši htv, ki ga beleži kakšna ; ladja, odkar se registrira lov na ; tjulnje. Druga" ladja **Kagle" je izkreala 26.000 kož. "I'ngava'" pa jih pelje skoro isto toliko. Lefošnjo lo\«ko srečo cenijo v splošnem na ltKI.000 kožuhov, medtem ko so jih med sel m tj in izvršujeta v imenu \ lani pripeljali samo 48.000. Stiri-potrebe po prostoru na zemjli naj- najst lovcev na tjulnje ladje " Iino-l«dj krvave iu bedaste tneds*,bojn»i gene" je samo v enem dnevu po zločine. r«>pe in vojne. strel i lo 11.408 živali. n<*s zemljo, ne moreta sporazumeti j D NA1ERAVATE PRIREDITI i VESELICE, ZABAVE O GLASU J T E Cf 'GLAS NARODA" mm fita Mno vate CENEIA OGUSESO ZMERNE • ■ ROMAN FRANCOSKEGA ČASTNIKA __ Po 2.>-letiiem strašnem življenju na Vražjih otokih bo z.laj dc-gratlirani bivši kapitan francoske mornarice I'llmo najbrže polnil. tsčen in letos poleti se vrne v Francijo, da se oženi s priletno bolniško strežnico, ki je sicer nikoli ni videl, ki ji bo pa moral biti hvaležen y.a .svojo osvoboditev. Bolniški strežnici se je namreč po dolgem prizadevanju p« »sreči I o pozo rit i obia-sti na po/.abl jeilega krfznetica in zelo verjetno je. ,(.« b»> bivši m«»rnariški kapitan l"ll-rno, ki je. leta 1!W)S glavni junak javnega škandala pomibtščen in da .se vrne kljub dvojim (»0 letom v novo življenje, če ga dolga leta trpljenja na Vražjih otokih niso stri a. FIlmov proces pre.l 2~> leti je dvignil v francoski javimsii toliko prahu, kakor svoj čas znairi DrevTfussova afera. Mladi mor itariški Častnik Fllmo je bil poveljnik torpetlovke "Arabine" in obetala se mu je sijajna k a rije-ra. \ svojo nesrečo j- pa z*i-ljlibil v znano kabaretno zvezdo takratne dobe Itelle Liseti.- ki j« ,;e obsill z denarjem in «l..iili ko. «la je končno zapravi! vse .svoje premoženje, potem je pa šla njegova pot naglo ni violo!. I'llmo je inte' dostop .b» ključev o-klopne«a tresorj.i v mornariškem mini.str.st vn. kjer pi «ito\ al nje •rovi želji. Zilto se j.. >'m d-igov l il z materjo in sta skrila deklico v kleti. Trnjulčica je živela v zahodi večinoma otl kruha iu votle. Frad-na preiskava je ngof.vila. tla ji j -komaj 1 li let. MAZA PROTI DAVICI Profesor Foevieii.stciu. ki deluje !v sier terapevt ičnetn zavodu lin l>uiiajn. je se-tavil jw>sel»n«» mažo jo-oti daviei. I*«> -(."» dneh tinorahlja-! nja tega mazila, ki se namaže ,,tr*. ku na h*bet. >,• otrok imuiiizira proti daviei. Za to se porabijo Trije lončki tega mamila, ('e grozi n-troku okuženjc z neposredne bližine. v družini >anii ali kakem za v.. iht. pot -ni je še vedno najbolj pri-pr.ro;*lj.va uporaba injekcije proti di.vici. seveda ta učinkuje samo ne-■ kaj t«ilnov. mmmmmmmmmmmmpmrn Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. !8th Street New York, N.Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN __ \ •o ODA" L- I lm HEW YORK, TUESDAY, MAY 16, 1933. THE LAMEST SLO VENT DAILY fcn TJ. 8. A. DEDSClNfl KOMAlf JZ ŽIVLJENJA ZA " G L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. Iz Jugoslavije. Hnda obsodba lmtirika gostilne.} 115 let je star, pa ga še pije. SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ 20 — Toda starenm očetu bi povedal in stari oče bi se vsled tega razburit. — l*ri tem bo zelo pazil in 'bolj kot midva se bo bal. da bi l»rl starem očetu omajal tznupanje v sebe. Otkrito ti povem, da sem vesel, da t»eiu dr. lierndu vse povedal, kar ini je težilo sree. t Kl 1edaj tni je *edaj lažje. Človeku je dobro, ako si od srca odloži pekoče čustvo. — Ako pa s svojo sumnjo delamo krivico stricu Arturju.' Mo-ge tudi za tebe. kajti naravnost je rekel: to storim m va.> iu iza vašo cenjeno g«»spico sestro. Rdečica zalije Evino obličje, kar Henrik z veseljem opazi. — l*epo je to. Henrik, toda žal mi je. da mora zaradi naju igrati tako komedijo. To bo zanj zelo težko. t<> veni. Kaj takega ni za njegov otkriti, pošteni znaeaj. Za to mu morava biti zelo hvaležna. Ileur k se odloei, da J »»ve dr. Herudu vVako be.s:-*!.« svoje sestre. In naslednjega ilue mu tudi vse pove in pri tem z veseljem opazi, da si» je čelo dr. Iteruda ]n»rd«»'-ilo in da so njegove oči očitno ve*»elo J zaiarele. Potekel je teden. Dnevi v tako velikem podjetju naglo potekajo, kajti vsakdo iiua natančno določeno delo in dolžnosti. Tudi za Evo Marijo je čas najro potekal. Zdaj je hodila vsak dan s starim očetom na izprehod v park in jo z veseljem opazila, da je mogel vsak dan iti nekoliko dalje, liolniška strežnica je bila odpuščena iu sluga Hermann je zopet pre uzrl vsakdanjo službo pri svojem gospodarju. l,epo junijfko vreiue je bilo posebno dobro za bolnika. -Jedel je vedno kot pred svojo bolo/nijo z Evo Marijo in Henrikom, ki sta tekmovala med seboj, kilo mu »ho dal na krožnik boljši kos. Veselilo ju je, da sta mogla saj nekaj eavi imeti starega očeta sama y.a sebe. predno bo zopet odi*el v tovarno. Sicer sta včasih prišle do in teta Melanija, in .stric Alt ur in dr. liernd M a, prtšla vsako jutro na razgovor, toda drugače st:i bila i. njim sama. Egon je odpotoval na vseučilišče, da prične s svojimi študijami. Kazim njegove matere ga ni nikdo pogreval, kajti oče je bil proti svojima otrokoma precej hladen. Artur Mertens ni ljubil nikogar drujfepa kot samega sebe. liospa Melanija pa je bila zelo naklonjena svojemu sinu in eelo bolj kot Jolandi. kater« idmašanje ji ni ugajalo iu jo je *amo napolnjevalo z nevoljo. kakorhitro je pričela kazati svoje svetovno naziranje in je govorila nenavadne besede. Egon pa se je znal pri slabotni materi prilizniti, ne i/, potrebe ali iz ljubezni, temvee. ker mu je včasih )br«z vednosti .skopega očeta pomagala ?. dena rjem. \ bistvu je bila <;ospa Melanija obžalovanja vredno bitje, le sanui ui tega vedela. Njeno mehko, ljubeznivo urce. ki je z ljubeznijo objemalo moža in otroka, so vsi varali. Mož ji je lilinil občutke, ki so mu bili tuji; Egon je delal i.sto. Jo ^e pa sploh ni brigala z.t svojo nemoderno mater. Xavzlie temu je mislila gospa Melanija., da jo vsi ljubijo in ta domišljija jo je osrečevala. l)a je to bila samo navidezna sreča. te«ra ni občutila. Ako je prišla kak popoldne sama v Rondebergovo vilo. se je kar topila pod očetovo in Evino dobrotljivostjo. Nikdar ji ni prišlo nit misel, da bi kakemu človeku zaupala, da česa pogrešil Svojemu mošču ,e bila danes ravno tako vdana s svojo nežnostjo kot v zu-etku zakona. Artur je bil njen ib«»g in z občudovanjem je vladala vanj. i>? da bi slutila, da se je to izdelo njenima otrokoma neumno. Voljno mu je bila pokorna iu nikdar bi ji ne prišlo na um. da bi se zaveda!«. ila jo čaka se bogata dedščina in tla se ima njen mož njej za to zathvaliti. Ker je o njem vedno govorila z velikim spoštovanjem, kadar je bila pri očetu, je tudi oče veroval v njeno srečo in je bil Arturju Mertensu hvaležen za to. tla je njegovemu neznatnemu otroku napravil življenje tako .svetlo in jasno. To je bil tudi poglavitni vzrok, da je tako zaupal svojemu zetu. To zaupanje je bilo tako utrjeno, da je bilo zelo dvomljivo, ako bi ga mogla Eva Marija in Henrik omajati. Pa te«ra tudi nista poskušala, kajti dokazov ni.sta imela in samo s sumničenjem nista smela nadlegovati starega očeta. Za prihodnji ponedelj.-k .se je stari Rodetd>erg odločil, tla bo Zopet prevzel sv..je tlelo V tovarni. Sit je bil brezdelja in se je čutil dovolj močnega, da opravlja svoje tlelo. Eva Marija mu je hotela braniti in mu -/atrjevaal. da s.- mora še bitij razvedriti, toda jo smeje prijel za potlhradek : — - Zdaj je tvoja moč pri koncu, neusniiljenka. tvoj bolnik se čuti dovolj zdravega. — Toda ne zaupaj preveč v svojo men". Xe pozabi, da te je zdravnik nujno opozarjal na tvoje slabotno srce in da se moraš earaili tega izogibati vsakega razburjenja. — Bodi brez skrbi; tega ne bom nikdar pozabil. Trgovska razburjenj« navadno ne gredo globoko in tudi vem. da moje žile niso Več mlade. Toda z vsemi svojimi sedemdesetimi leti še nočem stopiti iz vrste delavcev. Dokler bom diha], bi še rad delal, kajti brez dela* *e mi življenje ne odo. Rmen dež v bosanskih južnih krajih. Kakor . poroča jo iz Bihača. so se te dni tamkaj pojavili z juga nena vadui rmen i oblaki. Kmalu so začele padati z neba debele rntenkasle kapilje. ki so povzročale na obleki rmenkaste pege. Ko je pozueje zopet posijalo solnee. so bili zemlja, trava in listi pokriti »z rinpnkasto praiino. Ta zanimivi prirodni pojav je povzročil raizlične komentarje. Domne\-a se. da so močni ve-tn»vi prinesli prah iz Sahare, ki se je v teh krajih pomešal s padavinami. Listje m drevju je sedaj rmenkasto kakor jeseni. Zaradi izzivanja rekrutov smrt-nonevarno poškodovan. Te dni je pri vedel k jutranjemu vlaku pt*»»\st n i k Puk.šič iz (!a-jovcev pri Moškajneih rekrute na postajo Mo"kajiu-e in se napotil v Hojriikovo gtistlno. Tam se je o pil iu začel manipulirati z no-žem, pri čemur je tri fante lažje ranil. Fantom seveda ti ni bilo po volji, zato so ga vrgli iz gostilne in «ra tzunaj tako pretepli s stoli iu steklenicami po glavi, da je l*ukšič obležal s sinrtnoiievarnimi poškodbami. Oružništvo je uvetih* strogo preiskavo, da izsledi krivce. Razbojnik Alojz Horvat na begu ustreljen. Zloglasni razbojnik Alojz Horvat; ki so ga po begu iz ka'znilui-oe v Sretuski Mitrovici nedavno prijeli, je skušal ž«» petič prožnikov in Horvat se je izgrudil mrtev, zadet v glavo in v levo pleče. Smrtna obsodba v Užicu. Pred sodiščem v 1'žicu je bil *e dni obsojen pi »sest ni k Pete^-Marjanovič iz D ob rose lic a pri Zlatiboru zaradi umora svoje svakinje. Marjanovi« je preu mc-seei napadel bratovo ženo in jo •lasilil, zagrozil ji je pa s smrtjo, ■e ga izda. Kmalu jo je zopet napadel. pa mu je svakinja ušla. in povedala možu, kaj se je zgodilo. *itojan -Marjanovič je ovadil tbra-a oblastem. Ko je Peter zvedel, la ga je svakinja »zdala, jo je po-"akal v (Zasedi in jo zavratno u-noril. Po zločinu je pobegnil, a >o ga oblasti kmalu izsledile. Zločinec je "bil^obsojen na smrt na •rtšalih. Pred leti je bil Marjano-.-ič Obsojen na štiri leta težke je-•e. ker je v prepiru ubil svojega brata. Pretresljiva rodbinska tragedija. V Onijeku se je odigrala pre-'resljiva rodbinska tragedija. — Skupno sta &ia v smrt 64-letni Aleksander Goldstein in njegova )K-!etna žena Friderika. Zastrupila sta se s plinom. Vzrok samomora ni znan. V Sarajviliču živi Marko Pe-tričevič. ki pravi, da je bil rojen okrog leta 1S18. S kmetov je prišel te dni mož v Gornji Vakuf, da bi dobil podporo. Petričcvič pravi, da je bil že star. ko je Avstrija 'zasedla njegov domači kraj. Zob nima. pač mu je pa čeljusti pokrila trda skorja, tako da lahko grize celo orehe. Čeprav js' star že liatl 115 let. ga še vedno rad pije. če kdo da iza pijačo. Samomor žrtve avstrijskega nasilja. V vasi Bukovec blizu Plevel j se je obesil kmet Simon Rictauo-vič. ki so ga avstrijske oblasti med ok upa t-i jo preganjale, tla so ga pripravile oh vse premoženje in tudi tih zdravje. Mož si je nakupni takti težko bolezen, da ni mogel (»zdraveti. V obupu si je končal življenje. 82-letni ženin in 80-letna nevesta. V Livnu so imeli čudno poroki*. Poročila sta se M'-let ni Ivan P.iljuš in S0-letna Luca Subie. Zaljubljena sta bila že. ko je bilo njemu 1!' iu njej Hi let. toda njeni starši niso dovolili, tla bi se hči omožila. Potem se je pa vlekla platonična ljubezen vse do visoke starosti. Luea se je morala omožiti z drugim, ki so ga ji bili izbrali starši, fant je pa krenil po svetu, a svoje prve ljubezni ni-' koli ni mogel pozabiti. Luea s prvim možem ni dolgo živela, ker ji je kmalu umrl. in pozneje se je še dvakrat ombžila. kljub temu pa svojeg:i fanta ni pozabila. Z motiko ubila nezvestega moža. Premožni kmet Ktistadin Ak-sentijevič iz P«»žarevea je živel že 12 let s svojo ženo Danico v slogi. Ime.la sta 10-letnega sina. Preti let <»m tin i se je [ta mož zagleda! v lepo vdovo iu je! je ženo ^zanemarjati, pa tudi grdo ravnati z njo. Te dni sta se zopet sprla, potem je pa mož legel k počitku in ko je zaspal, je vzela žena motiko in ira dvakrat tako močno udarila po «rlavi. da je izdihnil. Pri moževem truplu je ostala do ranega jutra, potem je pa odšla na orožniško postajo in povedala, kaj je storila. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. "O'LAS y AHO D A" 2U WEST 18tb STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ^ SHIPPING NEWS ^ nadomestiti že cele izgubljene ude. To iu pa .zanimivi poskusi ruskih učenjakov, ki rešujejo danes življenje bolnikov eelo že s krvjo pravkar umrlih oseb. nun kaže. kakšen bo razvoj kirurgije v bližnji prihodnjosti. 17. maja: I ^ rt-n j; aria v C'herl«>urg NVw Vi.rk v Ch.-r»M>urg 19. maja: Siuj.-iiiUim v I'-oul<>gne 1'aris v Havre 20. maja: C«-tiit- Cranile v Cm -a r.ifni.ii v Brenirii t ti.- v C«*bli 24. maja: Multlctl tiin v Havre All.rrt lUilllu v Cll<-rboi)rf 25. maja: O.nt«? .li S;»vtila v Geno« I 26. maja: M.ij»->ti.- v eii^rlmurt Miioit-i«.iiKu v Mavre Vt-eixl.iiii v L>uii|..giie 27. maja: lit- U-- Knim-f » Iluvr« S.ari |>t»slovijo s *veta n.-i t;» način, tla s»» mts"ejt» v ogujeniška žrel;;. Prvi primer te vrste je vzbudil svoječaslio veliko senrweij ». Mlad-» I dekle iz imoj^ite riMlbine na otoWu Kiuišiju se je vrglo v žrelo ognje I nika Asaua. To je postalo zebvpri-! vlačno za druge obnpance mul živ-,Ijt-njein. kajti kratko nato so morali našteti že tueat zaljubljenih parov, ki so sklenili življenje na isf; način. Oblasti so ptistavile na .\s.-;-i.u straže, tla bi preprečile ponovitev takšnih samomorov, a zaleg' > ni nič. kajti potem so si sjunom u il-- ni kandidati izbrali pač vseh tVJ o-' stalili delujočih vulkanov na Japonskem za pristanišče svoje ljub»*-f ženske smrti. In tak > je ostalo to th» danes. V JUGOSLAVIJO Prtkg Hlvr« Na Hitrem Ekspresnem Parnika PARIS 7> MAJA /»>. Juniju -- /. J aH ni ILE DE FRANCE ".T. M" i>i —■ 17. J um iii CHAMPLAIN ."», J mi i n — J/. J mi i ju NI IKK CENE 1M> VSEH UtLOV J L GOS LAVI JE Za BO.'M'iilt in potn« mi« vpra-t«|U naš« p^obUUtn« aoant« gwteh J5AS 11» STAT K STRKKT. NEW YORK .iiliyi^ii'lJi:;:!!'!.^^^ .i NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN 55 "GRUNT (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1 50 31. ni*j.-»: II. i. i.i.i; v r"h*rlH>tiri: l'r. K'xw-vHt v ll.ttrt Koma v UiiHia 2- junija: ttijmi'U- v Chrrlmitrg \\V.si*-riil;oid v Havre Vulrinlatn v IW.ul.nno 3. junija: <*ti.«lii|^:iiii v Iluvr« Itn v tSrlxa lirita lime v Ct>l!h 6. juliji: I-fvialh.in v Cherbtitiry T. junija: I »»-uis. hl;tn«i v ChfrLoiirf lW-iriiS.il ui v Clit-riMturg d. junija: Ijiiatrite v llavre Augusllis v t:«-ln>i» lamifii v Krniicn 9. Junija: Slalriid.'m v Uouti.cn« Minn. ;».ifka v Chi rlKiurc 10. Junija: I'.ois v lluvre 14. junija: I1"* H -».1ii:jj v Havre Jlajrsii,- v Clirrliuurc Vo. \ v Cb*rl>i>ur( Ailtiilaiiu v Cherbourg 15. junija: Čutite tli Savoia v Cenoa It. Junija: Kuro|t.i v i-r«nien rouiLiii.i v llavrv Itolivi ilaiu v Uuuli^n* 17. junija: Urii.o.M v Col.h lic Kmr.te v Havr« 20. Junija: Is- tir;.—^ v ll.ivr« 21. junija: Vuli. iii.-i v Trst AllM-ri IUi:Ui v I'hrrlwurg Man Italian v liavr« 13. junija: t*Uni|.i. v i'herlnMirs Min*-I<>iik:i v Iluvr« W. llil . til v lUiuliigll* M juttija: t'Kami'l.iin v llavr« n«-* v t;-f„,a lirrni,-ti \ Htenirn ■c.7. lunija: I .fv lat Icin v ehrrlf.iirK Jun ja: IWrntaria v 1'hrrtinurt Main'lir k . Clirrbour« 29 junija: t*«»nt». *,thvitle v (>n»a 10 junija: Majt-stlf v fherliotiric Slutrlul.l H| v lloulo^li« 1. julija: I "ar is v Havre laiTaxett« / liavr« 3. julija - Kurof>a v Bremen 5. Julija: Saturnta v Trst At|iii|utm v 1'herlitnirir l^nl"' liUnd v OierlM.ur* r. Julija: lie it- Krun.-e v liavr« i. lull la: f~.iTit»- .ii Sarola v r.riM« 11. julija: • rii.-n v I trmi .-n 12- julija: Nn V'-rk v flierltourg t I'vmf.l«- v OhrrUnirc 14. Julija: l!i'lifrd.im. Hotirnlam >5. Julija: Ch.iui|il:tin v llavre Itf* V CefluU l>T»rt nl.i v OhrrlM.urjf 18. julija: I.**viathan v t*herlM>ur* 19. Ju'ija: Muiliiillrin v liavr* Allert »Utilin v Ch«rlllF v liavr* I l:i nilttiix v Oht-rlfinrr IV.1 i:.H.»fVelt V Havr« 27. Julija: Premen v l>mfn | 29. julila: Veenalam v Rnulntnf IV Kran.-e v liavr« 29. Julila: Vtilt-anin v Trut Aijnlfania v Clierb