6 VELIKI INTERVJU DR. JURE KLOPČIČ, VIŠJI INŽENIR 8 TEMA MESECA SOCIALNO PODJETNIŠTVO 16 KULTURA DUŠAN RUTAR, FILOzOF IN PSIHOANALITIK SLAMNIK glasilo občine domžale 25. oktober 2013 | letnik liii | številka 10 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur slamnik@kd-domzale.si •■M'' ■ - - C Vi < ■ i Zelena oaza pod Šumberkom vas vabi V četrtek, 17. oktobra 2013, je potekalo slavnostno odprtje prenovljene poti ob vznožju Šumberka, ki občankam in občanom ter družinam ponuja številne možnosti za rekreacijo in kakovostno preživljanje prostega časa v naravi. Investicijo v skupni vrednosti 160.000 EUR je delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2012-2014, razvojne prioritete: 'Razvoj regij'; prednostne usmeritve: 'Regionalni razvojni programi'. Nova, približno 700 metrov dolga pot ob vznožju Šumberka, poteka od brvi v Zaborštu do mostu na Podrečju. Prej ozka steza je na novo urejena z 1,6 metra širo- ko peščeno potjo, urejeni so tudi dostopi do obeh vodotokov s kombinacijo betona, skalnih blokov in lesa. Ob očiščeni plezalni steni so obiskovalcem na voljo počivališča z lesenimi otroškimi igrali. Ob Rači je urejen piknik prostor s kuriščem. Na vstopnem platoju ob brvi v Zaborštu bo ob sončnem vremenu točen čas kazala sončna ura. Dela je izvedlo podjetje ELI-COM, d. o. o. Dogodek se je začel s spustom članov Alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Domžale z zastavami po plezal- ni steni, ob spremljavi energičnih ritmov tolkalne skupine Cascara. Sledili sta Zdravljica in nagovor predsednika Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, dr. Franc Habeta. »Danes je poseben dan, saj odpiramo prenovljeno sprehajalno pot ob vznožju Šumberka. Šumberk, 35 hektarov velik gozdni hrib in okras Domžal, so domžalska pljuča, ki nas ločijo od hrupa in onesnaževanja, ki ga predstavlja bližnja avtocesta. To je športno-rekreativna cona za športnike in rekreativce ter naravni učni poligon za našo mladino, kakor tudi kotiček narave, kamor se le nekaj korakov čez Kamniško Bistrico umaknemo v svoj mir in samoto,« je dejal dr. Habe. Po njegovih besedah je Šumberk domžalski Tivoli, saj so ga znali ceniti že stari Domžalčani, ki hranijo nanj mnoge lepe mladostne spomine. Ob zaključku je dr. Habe še dodal, da že vsi gledamo naprej, v prihodnost, v nadaljevanje tega projekta, kamor sodijo ureditev stopnišč do vrha Šumberka in postavitev razglednega stolpa ter ureditev steze za gorske kolesarje. > 2 Znan novi večinski lastnik Skupine Helios Usoda enega od preostalih stebrov domžalskega gospodarstva, Skupine Helios, je poznana. Novi lastnik bo avstrijska industrijska skupina Ring International Holding. »Uprava Heliosa pozdravlja odločitev o izboru Ring International Holdinga (RIH) kot kupca in podpis prodajne pogodbe, saj bo tako Helios vendarle dobil stabilno lastništvo,« so zapisali v sporočilu za javnost. Kot pravijo, novi prihodnji lastnik pozna premazni sektor, v svoji strukturi RIH že ima prema-zno divizijo, ki ustvarja približno 110 mio EUR prihodkov. »Prepričani smo, da bo RIH Skupini Helios omogočil in zagotovil uspešno prihodnost, osnovano na skupnih sinergijah, saj bo del RIH-ove divizije integriral v strukturo Skupine Helios, ki bo imela tudi v prihodnje sedež v Domžalah,« imajo v Heliosu pozitiven pogled v prihodnost. Skupina Helios, ki samo v Sloveniji zaposluje 1.300 ljudi, skupaj v svetu pa več kot 2.200 ljudi, bo imela tako še naprej sedež v Domžalah. Na istem mestu v prihodnje načrtujejo tudi rast, razvoj, predvsem pa odprtje novih visokotehnolo-ških delovnih mest, kot je zapisano tudi v pogodbi o poslovni zvezi, so še sporočili. > 9 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. novembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. novembra 2013, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale ,Slamnik' nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-na-slovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 13. novembra 2013, med 15. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. urednistvo.slamnik@gmail.com AKTUALNO Bogastvo Galerije Domžale na ogled V Galeriji Domžale so pričetek nove programske sezone zaznamovali z odprtjem razstave likovnih del iz stalne umetniške zbirke ter s predstavitvijo novega kataloga Paleta 2. Slavnostnega dogodka so se udeležili mnogi priznani umetniki, katerih dela so v zbirki. Razstava bo odprta do 2. novembra. Galerija Domžale ima spoštljiv status razstavnega prostora, ki je gostil že mnogo priznanih slovenskih in tujih umetnikov. Z letom 2000 je razstavno dejavnost predhodnega Likovnega razstavišča Domžale prevzel Javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale. > 2 IZ URADA ZUPANA Odprtje razširjenega vrtca Palček na Viru Z novim prizidkom je enota pridobila 5 novih igralnic z atrijem in novo sodobno kuhinjo, v kateri dnevno pripravljajo in kuhajo obroke za otroke in odrasle. Pridobili so prostore za delo pedagoškega osebja in nov večnamenski prostor, v katerem se bodo izvajale družabne in športne aktivnosti otrok. Vrtec ima poleg atrijev še prenovljeno igrišče s sodobno opremo, ki nenehno vabi k otroški aktivnosti. Vrtec je v celoti prekrit z novo kritino, priključen na plinsko omrežje ter z novim velikim parkiriščem. > 4 PORTRET Leopold Miš, ekološki sadjar Leopold Miš je že od malega vedel, da bo kmetoval. Če hočeš uspeti, moraš imeti zgodbo, pravi. In on ima svojo zgodbo z ekološko pridelavo jabolk. Je lastnik sadovnjaka, ki se razprostira na 5 ha ograjenih površin, ob cesti, ki pelje od Doba proti Krtini. Vrste, v katerih raste približno 14.000 jablan, so oštevilčene, že na prvi pogled zgledno urejen sadovnjak v celoti prekrivajo zaščitne mreže proti toči. Polovica letošnjega pridelka, ki ga predstavljajo zgodnje sorte, je že obrana, pozne sorte pa bodo počakale še nekaj tednov. > 14 GLAS MLADIH Nefiks za lažjo zaposlitev Nefiks - indeks neformalnega izobraževanja - omogoča in pomaga vsem mladim pri beleženju in promoviranju neformalno pridobljenih kompetenc, ki pri iskanju zaposlitve še kako koristijo. Spodbuja mlade k čim večji aktivnosti zunaj šole ali študija, saj tako odkrivajo svoje interese, potenciale in veselje do poklicev. Dandanes, ko je vedno teže najti zaposlitev, je neformalno pridobljeno znanje še kako pomembno, pa tudi vedno več delodajalcev ga upošteva. Knjižica je pred leti zaživela tudi v brezplačni elektronski obliki. > 15 OKOLJE Majhni koraki, veliki prihranki Slabo gospodarsko stanje in večja ozaveščenost za skrb okolja porajajo vprašanje, kako zmanjšati stroške za ogrevanje in elektriko, ki si ga pred vsako zimsko sezono postavlja vedno več lastnikov hiš in stanovanj. Če je vaša poraba energije za ogrevanje previsoka, se morate najprej vprašati, zakaj je tako. Razlogov je lahko več, recimo neučinkovit energent, neustrezna izolacija oziroma toplotna zaščita doma, zastarel ogrevalni sistem ali preprosto neustrezna regulacija termostata. > 27 AKTUALNO slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, si predstavljate, da vas nekaj let po tem, ko ste zaključil izobraževanje na slovenskih šolah, nekega lepega dne popolnoma nepričakovano pokličejo iz tujine ter vam povedo, da občudujejo vaše delo, ter vam ponudijo dobro plačano in spoštovano zaposlitev v tujini? Po letu dni dela kljub mladosti pridobite zelo cenjeni naziv strokovnjaka na svojem področju, v domovini zgradite hišo, spoznate svet, ki ga prepotujete v prostih dneh, ter razmišljate o novih strokovnih izzivih, saj vas delo, ld ga trenutno tako uspešno opravljate, že rahlo dolgočasi. Danes, ko je toliko mladih v Sloveniji brezposelnih in zaman iščejo pravo življenjsko priložnost, ko bi lahko, če že ne uspešno gradili kariero na svojem področju, vsaj zaslužili redno plačo, ki bi zadostovala za plačilo kredita za stanovanje in preživetje mlade dru-žinice, je takšna zgodba slišati kot pravljica. In resnično imate v pogovoru z Juretom Klopčičem, ki se mu je zgodila prav takšna pravljica, občutek, da v življenju ni vse prepuščeno brezupnim slabim časom, temveč ima mladiDomžalčan življenje krepko v svojih rokah. Tako je bilo že v času študija na slovenski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ko Jure pri študiju ni isk je geslo njihovega Misijona 2013, ki ga opravljajo v Sloveniji. Njemu se je treba zahvaliti najprej za vse dobro za nazaj in naprej. Vsem ostalim, Misijonskemu središču, vsem Potovcem, vsem dobrim ljudem, ki z molitvijo in darovi spremljajo delo Andreje Godnič, pa naj bo Bog dober plačnik, kajti njihova dobra dela nekaj štejejo. In s. Andreja Godnič, Kraševka iz Peruja, je sedaj perujska s. Andreja, malce pa tudi še naša, saj je delček svoje že sedaj bogate življenjske poti pustila tudi v Domžalah. Sokol vsak je junak . . . Turistično društvo Radomlje se s ponosom spominja sokolov. z Dan je šel, jutranja telovadba (skupaj s Šolo zdravja in nato še miganje z boki, skakanje, plesanje - da, zumba te pošteno razgiba) in nato najrazličnejše delavnice skozi ves dan (orientacija, ,geo-catching', užitne rastlinice, izdelava rutk, vožnja s kanujem, izdelava obročkov za na rutke, taborniški monopoli, ,scout-ball' ter druge) - tako kot na taboru. Več o tem, kako smo se imeli in kaj vse smo počeli, si lahko ogledaš na naši spletni strani ali na našem FB-profilu ali si zavrtiš videoposnetek na Planet TV. Ni kaj, bilo je pestrih 24 ur, a to ne pomeni, da je že konec praznovanja - RST praznuje naprej; z odprtjem taborniške razstave, slavnostno prireditvijo in seveda na ZNOT-u 2013! Vivija Kolar Turistično društvo Radomlje Ko sem pogledala v kroniko Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice, sem lahko prebrala, da je davnega leta 1353, 21. julija, Friderik s Čušperka s Petrom iz Črnelega podaril za Marjeto, hčerko Henrika Harerja, samostanu v Mekinjah eno kmetijo »za Radomel«, na kateri je takrat kmetoval Juri Štrekelj. Za osebno korist nune Marjete pa ji je Šte-kelj podaril še eno kmetijo v Radomljah. Pa tudi, da je zgodovinar Božo Otorepec mnenja, da so Radomlje še veliko starejše, kajti odkrita staro slovansko grobišča v Radomljah pričajo o naseljevanju še precej pred H.stoletjem. Pri gradnji hiše Marije in Antona Nemca ob cesti Radomlje - Volčji Potok so našli grob in ob skeletu bronaste uhane in zapestnico. Najdbe so v zasebnem muzeju g. Sadnikarja iz Kamnika. Krajevno ime Radomlje je nastalo iz slovenskega osebnega imena Radom. Prebivalci in prebivalke Krajevne skupnosti Radomlje ter še posebej kraja Radomlje so nanj ponosni, zato praznujejo vse njegove jubileje. Tako je, v okviru praznovanja 660 letnice prve pisne omembe kraja, Turistično društvo Radomlje pripravilo razstavo narodnih noš, konec septembra 2013 pa so se spomnili tudi Telovadnega društva Sokol Radomlje, ki je bilo ustanovljeno leta 1919, že pet let kasneje pa so se lahko pohvalili s so-kolskim domom, zgrajenim pretežno s prostovoljnim delom, ki danes predstavlja Kulturni dom Radomlje. Po nastopu Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Olge Kuzmič, zapeli so Sokolsko himno, in nagovoru Igorja Jeretina, predsednika Sveta KS Radomlje, ki je poudaril bojevito tradicijo in pestro fizkulturno dejavnost sokolov v nelahkem času, ko so veliko bolj kot danes, skrb dajali pomoči sočloveku, smo si ogledali pravi telovadni nastop Športnega društva Bežigrad. Vse generacije telovadcev so nas presenetile z odličnimi nastopi, ob katerih se nam je ježila koža, nam zastajal dih, posebej pa smo pozdravili telovadce veterane. Sledila je otvoritev razstave o sokolstvu v Sloveniji, še posebej pa v Radomljah, ki jo je predstavil Igor Kuzmič, otvorila pa Igor jeretina, predsednik Sveta KS Radomlje, in Peter Zvon z izbranimi besedami, v katerih je bilo največ govora o ponosu nad sokolskim gibanjem. Obe prireditvi je povezovala Bojana Čibej. Vse prisotne pa je s posebnim veseljem pozdravila hčerka dr. Potokarja, nosilca sokolskega gibanja v Radomljah. Telovadni nastop, ki je postregel z močno energijo; razstava, kjer smo si lahko ogledali slovensko sokolsko gibanje, predvsem pa nekdanje sokole Radomelj; domoljubne pesmi, kot sta Slovenec sem in Triglav; sokoli v sokolskih oblačilih iz Metlike, prijazni številni ljudje, ki so na fotografijah iskali svoje prednike - sokole in obujali spomine nanje, ter odlična organizacija Turističnega društva Radomlje, ob pomoči KS Radomlje, vse to je pripomoglo, da smo še enkrat več lahko rekli, da v Radomljah znajo pripraviti dogodke, ki navdušujejo, pa ne le ob 660 letnici prve pisne omembe Radomelj. Čestitke! Vera Vojska Foto Marjan Levstek Društvo izgnancev Domžale Novembra pa v Strunjan Društvo izgnancev Domžale, ki združuje žrtve vojne iz vseh petih občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, hiti uresničevati za leto 2013 sprejeti program. Po uspešnem obisku spominske prireditve, s katero smo počastili na tisoče žrtev koncentracijskega taborišča na Rabu, se pripravljamo na zadnjo ekskurzijo, ki jo bomo namenili obisku prireditve ob prazniku kakijev v Strunjanu v začetku novembra. Ob tej priložnosti si bomo ogledali cerkev sv. Trojice v Hrastovljah in njen znameniti Mrtvaški ples, si ogledali razstavo ob prazniku kakijev, poskusili dobrote iz tega zlatega sadeža, obiskali bližnje soline ter se zapeljali tudi do Pirana in Portoroža. Uradne ure našega društva so ob ponedeljkih, od 9. do 10. ure, v prostorih Društva vojnih invalidov Domžale, na Ljubljanski cesti št. 87 (tik ob slaščičarni Lenček). Vera Vojska PD Domžale Prepleskano in prenovljeno plezališče na Rodici Planinsko društvo Domžale že vrsto let upravlja z manjšim lokalnim ple-zališčem v prostorih OŠ Rodica. Že kar tradicionalno, se vsak začetek septembra izvede delovna akcija, na kateri se generalno očisti prostor, zamenjajo in operejo pa se tudi oprimki in stopi. Tudi letos ni bilo nič drugače. Člani športnoplezalnega in alpinističnega odseka Planinskega društva Domžale, smo kot že tolikokrat poskrbeli, da bodo treningi in druženja ob športnem plezanju kakovostna tudi v naslednji sezoni. Poleg že omenjene menjave oprimkov in stopov je bilo po nekaj letih na vrsti tudi pleskanje same plezalne stene. V dveh dneh nam je tako uspelo pre-pleskati skoraj 120 kvadratnih metrov stene. Poleg prostovoljnega dela številnih uporabnikov plezališča, pa nam to ne bi uspelo, brez domžalskega Heliosa, ki nam je dobrovoljno podaril barve, pa tudi nekaj orodja. Na veselje številnih domžalskih športnih plezalcev, je z njihovimi barvami plezališče sedaj še lepše kakor je bilo pred akcijo. Matej Ogorevc Foto: Maja Jurjevec ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. novembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. novembra 2013, do 12. ure. PORTRET slamnik@kd-domzale.si ZAPISAN EKOLOŠKI PRIDELAVI LEOPOLD MIŠ, EKOLOŠKI SADJAR Leopold Miš je že od malega vedel, da bo kmetoval, navajen trdega dela in odrekanja. Če hočeš uspeti, moraš imeti zgodbo, pravi. In on ima svojo zgodbo z ekološko pridelavo jabolk. Cveta Zalokar - Oražem Foto: Iztok Dimc Ko se dogovoriva za pogovor, me najprej povabi v sadovnjak, ki se razprostira na 5 ha ograjenih površin, ob cesti, ki pelje od Doba proti Krtini. Vrste, v katerih raste približno 14.000 jablan, so oštevilčene, že na prvi pogled zgledno urejeni sadovnjak pa v celoti prekrivajo zaščitne mreže proti toči. Polovica letošnjega pridelka, ki ga predstavljajo zgodnje sorte, je že obrana, pozne sorte pa bodo počakale še nekaj tednov. Leopold Miš je že od malega vedel, da bo kmetoval, navajen trdega dela in odrekanja. Če hočeš uspeti, moraš imeti zgodbo, pravi. In on ima svojo zgodbo z ekološko pridelavo jabolk. Zdravih sočnih sadežev in soka najboljše kvalitete, ki so med tistimi, ki cenijo zdravo in lokalno, vse bolj iskano blago. Kmetovanje, položeno v zibko. Prihaja s kmetije pr' Primožk', ki leži sredi vasi Gorjuša pri Dobu. Nedaleč stran od rojstne domačije si je z mlado družino postavil svoj novi dom. Z ženo Ireno imata sina Maja in hči Niko. Otroka po svojih močeh že pridno pomagata pri delu. Maj se takoj pohvali, da je letos že vozil traktor, očka Polde, kot ga kličejo domači, pa doda, da to morda ni za javnost, vendar morajo otroci, ki rastejo na kmetijah, hitro odrasti in poprijeti za delo. Polde z obžalovanjem pojasni, da vse še pri hiši ni urejeno, saj je toliko drugega dela, ampak bo pa kmalu. »Na kmetiji je vedno veliko dela, pa se tako navadiš za vse življenje. Kmetija, ki sem jo prevzel od staršev, ima 12 ha površin, od tega 3 ha gozda; starši so se preživljali samo s kmetovanjem, imeli smo krave, redili smo prašiče. Že kot osnovnošolec sem pred poukom s kolesom vozil mleko v zbiralnico. Oddati smo ga morali do sedmih. Če je bila poledica, se je zgodilo, da sem padel, pa se je vse razlilo. Smo pa med prvimi kupili traktor in nanj sem tudi jaz sedel že pri devetih letih. Vedno je bilo najprej delo, šele potem učenje. Izučil sem se za ključavničarja, pozneje pa sem naredil še srednjo šolo (moj pripis: takrat sva se tudi spoznala, saj sem ga učila slovenščino in ga navdušila za branje knjig, za kar pravi, da mi je še danes hvaležen) in se vpisal na fakulteto za organizatorja proizvodnje. Diplomiral sem na 1. stopnji, za dokončanje univerzitetnega študija pa sem obstal pred diplomo. Čakam na pravi motiv za dokončanje,« se spominja mladosti in pravi, da je bilo težko, žena Irena pa doda, da naj napišem, da res, ampak je vedno znal potrpeti. »Načrtovano je bilo, da bom ostal na kmetiji, ampak z živinorejo se ne bi dalo preživeti. 20 krav je premalo, pa tudi reja živali za zakol mi ni bila blizu. Razmišljal sem o nečem drugem,« nam pripoveduje o svojih načrtih po prevzemu kmetije. Ekološki sadjar in ekološki pek hkrati. Polde pravi, da je bilo odločilno, ko si je pri sestrinem sošolcu ogledal sadovnjak in ugotovil, da bo to tisto: »Živina te okupira vsak dan, v sadovnjaku pa je delo bolj kampanjsko. Želel sem, da bi imel več časa, tudi za smučanje in jadranje, ki me veselita. Hodim pa za zdaj še v služ- bo, ki pa je takšna, da je tesno povezana z mojo ekološko usmeritvijo. Delam v Žitu, kjer vodim bio program, in sem tudi vodja bio pekarne v Trbovljah. S ponosom lahko povem, da vse ekološko žito za našo proizvodnjo dobimo od domačih pridelovalcev, mnoge smo uspeli prebuditi in pritegniti k setvi različnih vrst žita. Pri nas pečemo vse vrste kruha iz ekološke pridelave. Pečemo tudi brezglutenski kruh, ki je vzadnjem času zelo iskan,« pove in doda, da upa, da bo kljub zadovoljstvu, ki ga občuti pri svojem delu, kmalu ostal doma in se ukvarjal le s sadjarstvom: »Ker se širimo in je veliko dela. S takšnim sadovnjakom bi morala v normalnih razmerah preživeti družina, a mene še obremenjujejo krediti, saj so bili potrebni veliki vložki. Sadovnjak je bilo treba ograditi, kupiti mreže proti toči in stroje. Posebno skrbno in premišljeno se je bilo zaradi odločitve o ekološki pridelavi treba odločiti glede sort. Hvaležen sem svetovalcem, izbrali smo prave, odpornejše sorte: zgodnje sorte sansa in summerfree in pozne sorte topaz in gold rush. S sadjarstvom sem začel leta 2003, dve leti sem bil v fazi pridobivanja certifikata. V prvih letih pri nas prodaja ekoloških jabolk še ni bila tako velika, zato smo jabolka prodajali večinoma v tujino. Zadnja leta pa s prodajo ni težav, lahko celo povem, da jih primanjkuje,« pojasnjuje Leopold Miš in pojasni, da se je lani 6 večjih ekoloških sadjarjev skupaj z 20 manjšimi povezalo v SPESS - Skupino pridelovalcev ekološkega sadja Slovenije, ki trži svoje izdelke pod geslom BIO S KMETIJ. Skupaj so nastopili na razpisu, prav tako pa sodelujejo pri prodaji in vzpostavitvi trgovske mreže. Imajo pa načrte tudi za prihodnost, saj naj bi gradili skupna skladišča in hladilnice. »Dobro sodelujemo z nekaterimi večjimi trgovskimi mrežami, že od vsega začetka s Sparom in Tušem, zdaj pa se dogovarjamo še z ostalimi. Vesel sem, da ljudje vse bolj iščejo lokalno in ekološko pridelano, temu pa sledijo tudi trgovci.« Zakaj so ekološko pridelana jabolka boljša? Leopoldu na vprašanje ni bilo težko odgovoriti: »Res je, da so morda malo manj lepih oblik, pa tudi kakšna pikica je na njih, a kvaliteta je izjemna. Na parceli, kjer je sedaj sadovnjak, je bil prej travnik in že prej nismo uporabljani nobenih pesticidov, zato tudi ni bila potrebna posebna predpriprava. Sadovnjake pri ta-kšnipridelavi gnojimo le z briketiranim ali domačim, a predelanim hlevskim gnojem ter gnojevko; sam sem se na začetku celo izogibal hlevskemu gnoju, da ne bi bilo kaj narobe. Ko sem pozneje pripravljal drugi del površin, ki sem jih namenil sadjarstvu, pa sem jih dve leti zapored zasejal z eko sončnicami, te pa potem po-doral. Uporabljamo le gnojila in sredstva za varstvo rastlin (lahko tudi škropiva), ki imajo dovoljenje za uporabo v ekološki pridelavi. Med vrstami sem zasejal tudi zelišča, saj ta privabljajo žuželke za opra-ševanje. Ker je nasad intenziven, z veliko koncentracijo dreves, so nekateri posegi vendarle nujni. Tudi mi se moramo boriti proti glivičnim boleznim in škodljivcem, a brez kemije. Velikega pomena so odporne sorte, med katerimi se je najbolje izkazala in je tudi najbolj razširjena sorta topaz, po drugi strani pa na primer zlatega de-lišesa v ekoloških sadovnjakih ne boste našli. Med slovenskimi avtohtonimi sortami bi lahko za ekološko pridelavo izbrali še sorto carjevič. Morda bom poskusil tudi Ni mogoče goljufati in na to niti pomislim ne. Če bi kdorkoli od nas uporabljal pesticide, bi ti ostali v zemlji in plodovih, saj imajo dolgo dobo razkrajanja. Izvide in potrdila o nadzoru in kontroli pa zahtevajo tudi trgovci. s tem, saj je to bila v l. 2012 najbolj sajena sorta v ekoloških sadovnjakih avstrijske Štajerske,« pojasnjuje ekološko pridelavo, ki se močno razlikuje od klasične in integrirane: »Pri zatiranju uši, pravzaprav za upočasnitev njihovega razvoja, si tako pomagamo z neemazalom, naravnim pripravkom, narejenim iz tropske rastline, ki je v sebi ustvarila lastni insekticid. Potem pa morajo svoje delo opraviti še pikapolonice, ptiči... Vse temelji bolj na preventivi, pri tem pa je izjemnega pomena, da vse narediš preventivno, ravno pravi čas, drugače si izgubil celo leto.« Letos se je veliko ukvarjal tudi z odvodnjavanjem in ugotovil, da ni vode nikoli preveč. Tako je poglobil površine med vrstami, tja odteče odvečna voda, pozneje pa jo rastline s koreninami lahko črpajo. Seveda pa je pri ekološkem sadjarstvu tudi veliko nadzora. Ob letošnjem jesenskem Bio dnevu v Češminovem parku je s krajšim predavanjem in odgovori na vprašanja o tem področju sodeloval tudi kontrolor z Inštituta za kontrolo in certifikacijo KON-CERT iz Maribora, skupaj pa smo bili potem tudi povabljeni v Mišev sadovnjak, kjer smo si lahko ogledali, kako poteka takšen nadzor. Tokrat seveda napovedani, vsaj enkrat letno poteka tudi nenapovedan nadzor, vsaka tri leta pa je treba dati v pregled še vzorce zemlje, listja in plodov: » Ni mogoče goljufati in na to niti pomislim ne. Če bi kdorkoli od nas uporabljal pesticide, bi ti ostali v zemlji in plodovih, saj imajo dolgo dobo razkrajanja. Izvide in potrdila o nadzoru in kontroli pa zahtevajo tudi trgovci.« Slovenski ekološki sadjarji imajo tudi svoje društvo, EKO TOPAZ. Leopold Miš je njihov član od samega začetka, saj je tam pridobil ogromno znanja, izkušnje pa so pridobivali tudi na zanimivih ekskurzijah v tujini. S ponosom se pohvali, da je zadnja štiri leta tudi predsednik društva, kar mu vzame kar nekaj časa. Letos bo pridelal okoli 60 ton jabolk. Suša, ki je zaznamovala letošnje poletje, sicer ni vplivala na pridelek, negativni vpliv na zgodnejše sorte pa je imela več-tedenska vročina, pojasnjuje Leopold: »Prekine se fotosinteza in potem se jabolka ne debelijo, kot bi se morala. Mnoga jabolka so tudi ožgana, slabšega videza. Tako bo kar polovica zgodnjih sort, ki smo jih že obrali, namenjena predelavi v sok. Sicer pa mi pri obiranju, ko je potrebno veliko ročnega dela, pomaga vsa družina, pa sestrina in ženina družina, v kateri je še posebej aktivna tašča Meri. Tast Franc (znani Domžalčan dr. Franc Habe) pa je kot vitalni upokojenec nepogrešljiv pri obrezovanju, v celoti vodi nadzor tega dela, ki ga opravijo najeti delavci, med njimi je največ pridnih upokojenih rudarjev iz Zasavja. Ti delo že obvladajo, saj sta potrebna znanje in izkušnje.« Večino pridelka zdaj proda v okviru skupine SPESS - BIO S KMETIJ, del izdelkov odkupita mreži Eko Krepko in Bio Istra za prodajo v šole in vrtce, ostalo pa pokupijo ljudje iz bližnje okolice. Od vsega začetka sodelujem tudi z mengeško trgovino Sadni vrt, stojnico pa imamo ob vhodu v Arboretum, saj tja zahajajo ljudje, ki iščejo in cenijo takšne izdelke. Že do marca po navadi vse prodamo. Slabša jabolka pa predelamo v sok, ki je prav tako iskan in cenjen. Načrtov mu ne manjka. Leopold Miš dokazuje, da je kmetovanje lahko z veliko truda in ambicije donosen posel, pri katerem človek uživa in ga zadovoljuje. Prepričan je, da se mu bodo visoki vložki sčasoma povrnili, čeprav je včasih tudi hudo, posebej kadar poseže vmes narava. Ko je imel že kupljeno pro-titočno mrežo, potreboval jo je kar 15 km, ga je presenetila toča: » Sedel sem doma in gledal dol proti sadovnjaku. Bilo je 13. maja, ko ni tega nihče pričakoval, in klestila je, jaz pa sem nemočen gledal, kako uničuje naše delo. A tako pač je, človek začuti svojo odvisnost od narave. Počutiš se bedasto, saj si pošteno in veliko delal, vlagal... A greš naprej!« In se ni ustavil, poln je novih načrtov. O gradnji in širitvi skladišč in hladilnice, pa o nakupu stroja za avtomatizacijo, s katerim bi nadomestil ročno pakiranje, pa ... □ Novi popusti v ŠKD-ju Studio Dansa s tečajem swinga Swing v Kamniku! Člani ŠKD-ja se bomo pod budnim očesom profesionalnih swingerjev vrteli za 10 EUR ceneje (cena s ŠKD-jevo člansko izkaznico, za 2 meseca 50 EUR)! Plesni tečaj bo potekal v Domu kulture Kamnik! Dijaki, študenti pozor! Obiskovanje swinga lahko unovčite tudi kot obvezne izbirne vsebine! Zato se ne pozabi prijaviti na STUDIO DANSA, saj je prijava obvezna! Swing označuje skupino plesnih zvrsti in stilov, ki so nastali kot odziv na swing glasbo iz 20., 30. in 40. let preteklega stoletja. Večina swing plesov se je začela v afroame-riških skupnostih, kot ljudski afroameriški Plesni večeri v Kamniku V Klubu Kino dom v Domu kulture Kamnik so zaradi uspešnosti in obiska-nosti plesni večeri postali stalnica. Tako se vsako drugo sredo pleše na glasbo iz prve polovice 20. stoletja izpod rok di-džejev. Dogodki so brezplačni, tako da samo obuj v primerno drseče čevlje in se nam pridruži. Naslednjič skupaj plešemo že 30. oktobra 2013. ples. Pri nadaljnjem razvoju pa so veliko pripomogle angloameriška skupnost in ostale etnične skupine. Danes beseda 'swing' v plesnem smislu običajno zaznamuje enega ali več swing plesnih zvrsti, med katerimi so najbolj znani: Lindy hop, Charleston, Balboa, East Coast Swing, Shag in Blues. Mi bomo na tečaju plesali kar prvega - Lindy hop. DNOBM s posebnim popustom za člane ŠKD-ja Društvo naprednih obrambno-borilnih metod te vabi k vpisu na treninge borilnih veščin. Vabljeni vsi, ki bi radi spoznali GLAS MLADIH Pojdimo spet na bele strmine mešanico filipinsko-indonezijskih borilnih veščin, kali - arnis - eskrima in pentjak silat ter se naučili zelo učinkovite samoobrambe. Vadba je namenjena vsem, ki si želijo spoznati osnove golorokega boja proti enemu ali več nasprotnikom in boja z ali proti orožju. Primerna je za vse, ki si želijo novega znanja, za dijake in študente, moške in ženske, mlajše in starejše. Metode vadbe so posebno učinkovite pri razvijanju koordinacije gibov in refleksov, motorike, pridobivanju na gibčnosti, krepitvi mišic, hitrosti in seveda vzdržljivosti, kar nam tudi zagotavlja hitro razvijanje lastnosti za praktično samoobrambo. Istočasno pripomore k razvijanju samozavesti in samo-nadzora, sprošča napetost in stres ter vpliva k zavedanju telesa in na spomin. Treningi bodo potekali v Ljubljani, v športni dvorani vojašnice Edvarda Peper-ka (bivši FRS), Leskoškova 7, vsak torek in četrtek, od 19. ure do 20.30. Cena za člane ŠKD-ja je 30 EUR mesečno. Popust uveljavljaš s člansko izkaznico. Pa smo le dočakali nizke temperature in zasnežene vrhove. Bele strmine s celoletno snežno odejo že čakajo na najbolj strastne navdušence zimskih radosti. In ŠKD prav njim ponuja odlično smučarsko ponudbo. Odpeljemo vas po okoliških ledenikih in na lokacije, ki jih še niste preizkusili, pa so tega zagotovo vredne. Torej, še pred pravim, uradnim začetkom smučarske sezone, ki je po navadi v začetku decembra, vam ponujamo tridnevni oddih na Molltalerju. Trije smučarski dnevi v času 1. novembra z vikendom so kot nalašč za prve letošnje smučarske podvige. Pridružite se nam tudi vi. Če se tokrat terminsko ne ujamemo, se nam lahko pridružite na uradni tedenski otvoritvi zimske sezone v Franciji. Gremo na Orcieres v organizaciji SkiFun, a z našimi cenami. J No, če pa vam večdnevno druženje vseeno ne ustreza, pa le poglejte na našo spletno stran www.studentski-klub.si in si izberite svoj dan za smučanje. Organiziramo kar pestro paleto smučarskih dni po študentskih cenah in s študentskim pridihom. Kakšen je ta, preveri sam/-a. J Se vidimo! In še to: V ŠKD-ju vsem članom ponujamo najugodnejši in kakovosten servis smuči in bordov! Mali ali veliki servis smučarske opreme bodo naredili pravi strokovnjaki, prihranimo pa vam tudi prevoz smučarskih rekvizitov: prinesite jih v klubske prostore v ponedeljek, med 10. in 19. uro, in jih prevzemite v sredo, ob 18. uri. A. S. Brezplačne delavnice za mlade Klubske novičke ŠKD-jevo drsanje Bliža se zimsko vreme, ledene ploskve so pripravljene in tudi letos boš lahko z nami drsal po ledu, izvajal vragolije na drsalkah in se preizkusil v piruetah. Pridruži se nam v četrtek, 21. 11. 2013, ko se bomo odpravili v Park Tivoli, in sicer od 19.30 do 21. ure. Če nimaš prevoza, se dobimo pred ŠKD-jem, ob 19. uri. Število mest je omejeno. Se vidimo! J Potopisno predavanje - Rajhastan, Indija »Na enomesečnem potovanju po Indiji, ki je v vseh svojih barvah, vibracijah in geografski raznolikosti neprecenljiva izkušnja, mi je severozahodni del, ki deli mejo s Pakistanom, izrisal najmočnejše spomine,« pravi Anja Trampuš. Rajhastan je dežela z bogato zgodovino, v kateri se prepletata kulturi hinduizma in islama, kar se kaže v arhitekturi palač in načinu življenja. Dišave indijskih začimb, ženske, oblečene v raznobarvne sarije, s tradicionalnim nakitom, borba za prostor na glavni cesti s kamelami in sveto kravo, okusne jedi in mitologija na vsakem koraku. Otroci z razmršenimi lasmi in razigranimi pogledi, ljudje, ki material- no premorejo malenkost, žarijo pa bolj kot marsikateri Evropejec. To in še več je Rajhastan! Vabljeni na masala čaj! V klubskih prostorih se vidimo 13. novembra letos! J Skuhaj si marmelado Si razmišljal/-a, kako babici vedno uspe narediti tako dobro marmelado? Je doma naredite veliko, vendar je hitro tudi zmanj- ka? Pridi v torek, 12. novembra 2013, ob 17. uri na delavnico v klubske prostore in se še sam/-a preizkusi in si skuhaj svojo marmelado! Tokrat je doma ne bo zmanjkalo, saj boš lahko tudi ti pokazal/-a svoj kuharski talent! Se vidimo! Naredi si ekološko milo Vedno bolj so cenjeni izdelki, ki so narejeni naravno. Tokrat samo za vas ponavljamo delavnico, na kateri se bomo naučili narediti ekološko milo. Pridi 26. novembra 2013, ob 17. uri, v klubske prostore in se tudi ti nauči novih tehnik, povečaj svojo zbirko ekoloških izdelkov in se zabavaj z nami! Z oktobrom smo omogočili v ŠKD-jevih klubskih prostorih brezplačne delavnice za mlade, ki so namenjene samopomoči in druženju mladih. Nekajkrat na mesec se bomo dobili na skupinskih srečanjih, kjer bomo obravnavali različne teme, s katerimi se soočamo mladi v dobi vse prej kot lahkega odraščanja. Pogovarjali se bomo o osebnih težavah in se soočali z njimi ter se poskušali skozi različne kanale dokopati do rešitve. Govorili bomo o drogah, alkohlu, izrinjenosti iz družbe zaradi 'drugačnosti', sprejemanju sebe ... Tabu teme, kot so motnje hranjenja, depresija, deviantnost današnj e mladine bomo spreminjali v detabuizirane. Srečanjabodopotekalavoblikiinteraktivnih delavnic, na katerih si bomo o določenih temah ogledali film in se potem pogovarjali o njem; poskusili bomo pripraviti umetniški izdelek na temo, risali bomo ob meditaciji in sproščanju, učili se bomo vaj sproščanja ter medsebojnega spoznavanja, brali določene odlomke besedil in jih interpretirali, med seboj si bomo postavljali vprašanja, na katera bomo skupaj poskušali najti odgovore, pripravljali bomo plakate, na katerih bodo predstavljene tema in ugotovitve delavnic. Delavnice bo vodila Marinka Bregar, dipl. teologinja in absolventka smeri Zakonske in družinske študije na podiplomskem študiju, ki ima tudi dolgoletne izkušnje s sodelovanjem in pomočjo mladim. Sama pravi: "Težko je biti mlad, zato je velikokrat dobrodošlo, da se med sabo podružimo in se s težavami spopadamo na produktiven način. Se vidimo na delavnicah!" A. S. ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE 1 NEFIks www. n eft ki. s I NEFIKS za lažjo zaposlitev! Dogodki Študentskega kluba Domžale november 2013 s Več info na www.studentski-klub.si 1 NOGOMETNI DNEVI 3 4 11 18 25 KOLESARSKI IZLET ENOD. SMUČANJE Molltaler SKUHAJ SI MARMELAI do 2 KOLESARSKI IZLET 19 KOLESARSKI IZLET NAREDI SI EKO MILO 26 ENOD. SMUČANJE Molltaler FILMSKI VEČER 6 POTOPISNO PREDAVANJE FILMSKI VEČER "3 FILMSKI VEČER 20 FILMSKI VEČER 27 POLET Z LETALOM NAD TRIGLAVOM KOLESARSKI IZLET 14 SKD-jevo DRSANJE 21 COOPERJEV TEKAŠKI PREIZKUS 28 8 15 PODALJŠAN VIKEND NA MOLLTALERJU 22 ENOD. SMUČANJE Molltaler 29 TEKAŠKI POZDRAV NA KRASU TENIŠKI DNEVI 9 ENOD. SMUČANJE Molita ler + test smuči VANDRANJE PO VINORODNEM BIZELJSKEM NOGOMETNI DNEVI NEVI6 PODALJŠAN VIKEND NA MOLLTALERJU COSMIC BOWLING 23 VZPON NA SLAVNIK PODALJŠAN VIKEND NA MOLLTALERJU KOPANJE ali savnanjE'V ČATEŠKI R24 IZLET V CELOVEC 30 Nefiks indeks neformalnega izobraževanja omogoča in pomaga mladim pri beleženju in promoviranju neformalno pridobljenih kompetenc, ki pri iskanju zaposlitve še kako koristijo. Spodbuja mlade k čim večji aktivnosti zunaj šole ali študija, saj tako odkrivajo svoje interese, potenciale in veselje do poklicev. Dandanes, ko je vedno teže najti zaposlitev, je neformalno pridobljeno znanje še kako pomembno, pa tudi vedno več delodajalcev ga upošeteva. Mladi se pogosto ne zavedajo, da so določena znanja in kompetece že pridobili in jih prav zaradi tega tudi ne izpostavljajo. Indeks Nefiks omogoča prepoznavanje znanja in kompetenc, ki jih mlad človek zares ima. Ko svoje kompetence prepoznamo, jih znamo namreč na primeren način z večjo samozavestjo in prepričanjem vase predstavljati na tudi trgu dela, prav tako pa veliko hitreje prepoznamo priložnosti za delo ali podjetništvo. Nefiks spodbuja mlade k prostovoljstvu, različnim oblikam (študentskega) dela, k odgovornem delovanju v nevladnih organizacijah, k izobraževanju v tujini ... Tako se razvijajo kompetence, predvsem pa širi družabna mreža. Indeks Nefiks, ki služi kot osebna evidenca izobraževanj, kompetenc, stikov družabne mreže in drugih aktivnosti, pa na enem mestu omogoča potrjen zapis vsega, kar se nekdo nauči zunaj šole ali fakultete. Obstajata knjižica Nefiks in elektronski e-Nefiks, ki poleg beleženja kompetenc omogoča tudi izdelavno življenjepisa in izpis vseh pridobljenih kompetenc. Primeren čas, da začnemo beležiti v Nefiks in tako načrtovati svojo poklicno kariero, je pri štirinajstih letih, vpisovati pa je mogoče tudi za nazaj, zato skoraj nikoli ni prepozno začeti! Tudi Študentski klub Domžale spodbuja delovanje Zavoda Nefiks in podpira njihove ideje, zato lahko naši člani kupite Modro knjižico - neformalni indeks Nefiks, kamor uporabnik vpisuje vsa neformalno pridobljena znanja in spretnosti. Naj na tem mestu le še opozorimo, da je knjižica pred leti zaživela tudi v brezplačni elektronski obliki, ki uporabnikom omogoča sodobno brezplačno beleženje neformalno pridobljenega znanja. E-Nefiks omogoča tudi izvoz izkušenj in zabeleženega znanja v več oblik evropsko priznanih življenjepisov, omogoča zbiranje priporočil delodajalcev in mnoge druge koristne reči. Več informacij dobite na spletni strani www.nefiks.si. Za Zavod Nefiks Alenka Blazinšek KULTURA slamnik@kd-domzale.si BLIŽAJO SE ZELO TEŽKI ČASI DUŠAN RUTAR, FILOZOF IN PSIHOANALITIK Dušan Rutar je izjemen mislec s širokimi obzorji, ki uspe poslušalce popeljati v svet abstraktnega mišljenja in filozofskega spoznavanja sveta. Cveta Zalokar - Oražem Foto: Iztok Dimc Diplomiral je iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral z razpravo o Freudovem konceptu Onega. Kot psiholog in predavatelj je zaposlen na kamniškem zavodu CIRI-US. Je avtor več kot 40 knjig s področja filozofije, psihologije in psihoanalize (Kapitalizem; Kje je Wagner; Za-govor podob), v mnogih pa analitično tudi razmišlja o filmu (Avatar; Mož, ki bere filme; 100 kultnih filmov). Domžalski javnosti pa je znan po Filozofskih večerih, ki potekajo v Knjižnici vsakomesečno že četrto leto, presenetljivo odmevnih ter dobro obiskanih srečanjih, ki jih odlikujejo aktualnost, povezanost s trenutno situacijo v svetu, konkretni primeri iz vsakdanjega človeškega in družbenega življenja ter izjemna predavateljeva proni-cljivost. V knjigi Kje je Wagner ste zapisali: »Filozofija ni znanje ali vednost o svetu. Ni znanje o ničemer. Obstaja občutek, da filozofije v tem svetu nihče ne potrebuje. Pa vendarle, filozofija ustvarja, kreira ideje oziroma koncepte.« Kakšna je vloga in mesto filozofije v kriznih časih? Vloga filozofiranja je v takih časih izjemno pomembna, kajti filozofiranje že tako ali tako ni mogoče, če filozof ni družbeni aktivist. Pomislite na Sokrata, ki je hodil po atenskih ulicah in se pogovarjal z ljudmi o čisto vsakdanjih zadevah, ki zadevajo vse ljudi, pa so ga na koncu potisnili v zapor in usmrtili, ker se jim je zdel nevaren. Očitali so mu, da kvari mladino. A če dobro pomislite, pomeni kvariti ljudi s te perspektive natanko tole: učiti jih misliti. Saj Sokrat ni učil mladih ljudi krasti, lagati ali ubijati. Očitno še vedno živimo v svetu, v katerem je razmišljanje s svojo glavo, kot pravijo ljudje, družbeno nevarno. Ne znam pa si predstavljati sveta, v katerem ljudje ne bi razmišljali in ustvarjali novih idej. Filozofija uči ljudi misliti, kar je vsekakor dobro, saj brez razmišljanja ne moremo preživeti, v kriznih časih pa je še prav posebej dobro, kajti če ljudje ne bomo mislili, bo namesto nas mislil kdo drug, potem pa nam preprosto vsilil svoje misli. Posledice so lahko katastrofalne. Nekateri vaši kolegi (npr. Slavoj Žižek) so zelo priljubljeni, vi pa se ne želite tako izpostavljati, skromno ste prisotni v medijih, saj, kot pravite, ne želite pasti v polje trivialnosti. Zakaj takšna drža? Priljubljenost lahko zelo hitro pomeni tudi trivialnost, kajti ljudje pričakujejo od priljubljenih ljudi, da bodo počeli, kar je njim všeč; kdor ni všečen, ga hitro pozabijo. Filozofija ne more biti všečna tako rekoč po definiciji. Na žalost je tako, da je neprimerno laže pripraviti ljudi, da bodo šli trumoma gledat nogometno tekmo, kot jih pripraviti do razmišljanja. Priljubljenost seveda ni nujno slaba, enako lahko rečem za prepoznavnost in slavo posameznikov. Zakaj jaz nisem tak? V tej deželi je toliko nasprotovanja in zavisti, poleg tega pa sem bil doslej deležen toliko nizkih udarcev in hudih žaljivk, da preprosto nimam nobene volje in nobene potrebe, da bi bil priljubljen. Živim skromno, v glavnem v družinskem krogu, in to mi povsem zadošča. Filozofski večeri so presenetljivo dobro obiskani. Komu so namenjeni? Namenjeni so vsakomur, pač skladno z definicijo, ki pravi, da vsak človek lahko razmišlja. Torej ni pomembno, koliko je star, katerega spola je, v kaj verjame itd., pomembno je le, da ima voljo do razmišljanja. Filozofija uči ljudi misliti, kar je vsekakor dobro, saj brez razmišljanja ne moremo preživeti, v kriznih časih pa je še prav posebej dobro, kajti če ljudje ne bomo mislili, bo namesto nas mislil kdo drug, potem pa nam preprosto vsilil svoje misli. Posledice so lahko katastrofalne. Kakšnim temam, idejam in konceptom ste doslej namenjali pozornost na Filozofskih večerih? Teme so podobne temam, s katerimi se je ukvarjal Sokrat: dogodki iz vsakdanjega življenja, ljubezen, prijateljstvo, medsebojni odnosi, duhovni razvoj, umetnost, politika, kapitalizem, prihodnost človeštva. Današnji ljudje so 'ljudstvo spektakla', na vaših pogovorih pa morajo obiskovalci zbrano, poglobljeno in kreativno razmišljati. Ste presenečeni nad odzivom, številčnostjo udeležencev in njihovo pozornostjo? V resnici še sedaj ne razumem, zakaj večere obiskuje toliko časa tako veliko ljudi. Morda pa se vendarle nekaj dogaja tudi v tej deželi in so ljudje odločeni, da začnejo razmišljati, morda so končno doumeli, da filozofiranje ni nikakršno mlatenje prazne slame in abstraktno blebetanje v tri dni, kot številni še vedno verjamejo. Pravzaprav ne vem natančno, kaj se dogaja, zakaj je obiskovalcev vse več. Vaša predavanja si lahko člani domžalske knjižnice tudi izposodijo na DVD-jih. Kakšni so odmevi na vaša predavanja? Do mene ne pride skoraj ničesar, tako da ne vem, če sploh obstajajo. Tudi če obstajajo, jih ne poznam. Mislite, da tudi vi sodite med 'zadnje intelektualce', ki še verjamejo v pomembno vlogo pozitivne psihologije, v to, da si bo moralo človeštvo pomagati samo, da se bo moral spremeniti vsak posameznik? Verjamem, da znam razmišljati in da nas ni prav veliko, ki bi to hoteli in znali. Kapitalizem pa je tako močan, da smo morda res zadnji, kajti bližajo se zares težki časi, ko bo neodvisno javno razmišljanje zelo nevarno in ga bo zelo malo. Delati na sebi, ukvarjati se s sabo, duhovno rasti - to je danes zelo priljubljeno, s tem se da tudi dobro zaslužiti, izhaja množica knjig, ljudje iščejo učitelje in guruje. Kje je meja med manipulacijo in resnim delom na sebi? Nekateri služijo tudi s filozofijo. Meja, po kateri sprašujete, pa je zelo jasna: resno delo na sebi preprosto ne prenese manipulacije, zato jo vsakdo, ki se tega loteva, takoj razkrinka. Človeka, ki se resno loti dela na sebi, zlahka prepoznate, takoj ko odpre usta, kajti tak človek zna razmišljati. Sami se hitro prepričate, ali blefira ali res zna. Za to zadoščata zdrav razum in občutek. V svoja predavanja pogosto vključujete odlomke iz filmov, s katerimi inova-tivno iščete povezanost z vsebinami predavanj. Zakaj so vam te povezave tako blizu? Povezave so mi blizu, ker sta film in filozofija neločljivo povezana že od začetka. V knjigah Platonova prispodoba 1 in 2 sem spregovoril o tem. Platon namreč govori o življenju ljudi v votlini, v kateri gledajo film. Svet namreč dobesedno je serija podob, je film. Razmišljanje o svetu je zato razmišljanje o filmu, o režiserjih, igralcih, vlogah, prizoriščih, maskah in tako dalje. Saj ljudje spontano uporabljajo vrsto izrazov iz fil- ma: pravijo, da nosijo maske, da igrajo, da nastopajo, govorijo o scenarijih in tako dalje. In sam film je razmišljanje o svetu (kot filmu). Torej je razmišljanje o filmih razmišljanje o razmišljanju. Katere teme bodo zaznamovale letošnja predavanja na Filozofskih večerih? Letos se bom posvetil čustveni inteligenci, Freudu, kulturi neoliberalnega kapitalizma, dediščini Karla Marxa, temni strani kapitalizma ter svetemu Pavlu, Mariji Magdaleni in Jezusu Kristusu. Angažirani ste tudi pri analizi in razmisleku o sedanjem trenutku, ki ga najbolj zaznamuje zlom globalnega sistema kapitalizma. Tako rekoč vsakodnevno objavljate tudi kolumne na spletni strani www.za-misli.si. V njih se odzivate na aktualne dogodke, izjave. Od kod potreba pa tem? Potreba po tovrstnem delovanju je neposredno povezana z mojim delom s hendikepiranimi ljudmi. Verjamem, da je ena najpomembnejših vrednot na tem svetu solidarnost z drugimi ljudmi, drugačnimi ljudmi, s trpečimi ljudmi. In dolžnost vsakega intelektualca je, da razmišlja o tem in se bori za te vrednote. Ker sem intelektualec, se mi zdi ta dolžnost logična, zato ji poskušam ustreči po najboljših močeh. Solidarnost je, zopet, mogoča le, če ljudje razmišljajo - na primer o lastnem trpljenju in trpljenju drugih ljudi. Lansko leto ste izdali tudi knjigo o komunizmu. Ugotavljate, da v kapitalizmu »ljudje niso pomembni, saj so pomembni trgi, pomembne so finančne institucije, pomembni so vlagatelji, pomemben je sam kapitalizem, v katerem je treba nenehno tekmovati in proizvajati blago zaradi same proizvodnje blaga, hkrati tiho računati na profite, ki pa jih vedno pobere peščica.« Kje vidite izhod iz te globalne krize? Bilo bi prepoceni, če bi rekel, da vidim izhod. V resnici ga ne vidim. Prepričan pa sem, da se moramo zanj truditi, tako kot so se za boljši svet bojevali tudi naši predniki. In razmišljanje je za tak boj gotovo ključno. Brez njega izhoda prav gotovo nikoli ne bomo dočakali. Vsaka revolucija se začne z novimi idejami, potem pa se nadaljuje z državljansko nepokorščino. Psihoanalitiki se ukvarjate z nezavednim, z nečim, kar je onstran, česar ne vidimo in zaznamo. Kakšna je vloga psihoanalize danes? Psihoanaliza je danes izjemno pomembna, saj artikulira trpljenje pacientov, ki pa ni le trpljenje nekaterih ljudi, temveč je posledica življenja v kapitalističnem svetu, zato zadeva vsakogar izmed nas. Tako artikuliranje trpljenja seveda ni všeč bogatim in močnim, toda brez njega bo trpljenja še veliko več. Že nekaj časa poznamo izraz 99 odstotkov, ki ne pomeni ničesar drugega kot to, da je kapitalizem dober le za 1 odstotek vseh ljudi, kar je seveda čista katastrofa za človeštvo. Richard Wolff je na septembrskem predavanju opozoril na umetniško inštalacijo v New Yorku, ki na zelo preprost način omogoča ljudem, da odgovorijo na enostavno vprašanje: Ali kapitalizem dela meni v prid? Kdor pride mimo inštalacije, ki je vidna že od daleč (gre za velikanski napis KAPITALIZEM), preprosto pritisne na enega od dveh gumbov: DA/NE. Inštalacijo bodo v oktobru in pozneje prestavili še v druga ameriška mesta. Rezultati bodo zelo zanimivi. Kakšni bi bili po vaše odgovori Slovencev? Mislim, da bi bili odgovori, če bi bili povsem iskreni, taki: večina ljudi bi rekla, da kapitalizem dela njim v prid. Zgolj peščica bi odgovorila drugače. Ljudje so še vse preveč prestrašeni, prilagojeni in pasivni, vse preveč verjamejo propagandi in nasedajo manipulatorjem, zato mislim, da bi bili njihovi odgovori res taki, kot sem rekel, saj so zmotno prepričani, da jim gre slabo zaradi pohlepnih posameznikov, hkrati pa iskreno verjamejo, da je sam kapitalizem čisto v redu. Ste optimist glede prihodnosti? Na žalost nisem. Bližajo se zelo težki časi. □ slamnik@kd-domzale.si KULTURA 18:00 VSTOP PROST SLAMNIKARSKI MUZEJ Srečanja pod slamniki POSLIKANO KMEČKO POHIŠTVO NA GORENJSKEM Kulturni dom Franca Bernika Domžale _ v v IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Uredil in izbral: Janez Dolinšek november koledar prireditev Kustosinja Gorenjskega muzeja iz Kranja mag. Tatjana Dolžan-Eržen nam bo v sliki in besedi predstavila poslikano kmečko pohištvo v zbirki Gorenjskega muzeja. Pohištvo spada med najbolj prepoznavne in obsežne zbirke muzeja. Pogovor vodi Cveta Zalokar Oražem. H KD FRANCA BERNIKA Tomaž Lapajne: OD KOD SI KRUHEK predstava za otroke/Gledališče Unikat/35 min, 3+ 10:00 Deklica Ana v žemljici, ki si jo je privoščila sobotna za malico, najde zlat prstan. Le kdo ga je otroška izgubil? Ana se odpravi raziskovat. Najprej ma Ineja obišče trgovca, ki je žemljico prodal, potem prijaznega peka, ki jo je spekel, nato še mlinarja, ki je zmlel moko, nazadnje pa še kmeta, ki je posejal pšenico. Vmes se kot za šalo nauči, kako nastane kruh. KD FRANCA BERNIKA 20:00 John Patrick Shanley: DVOM Prešernovo gledališče Kranj / režija: Alen Jelen / igrajo: Borut Veselko, Vesna Jevni-kar, Vesna Slapar, Maša Kagao Knez/aktualna zgodba o zlorabah v katoliškem svetu V katoliški šoli v Bronxu vlada konzervativna, a načelna sestra Alojzija, ki je strah in trepet vseh učencev, pa tudi nun, ki poučujejo na šoli. Njeno nasprotje je oče Flynn, župnik in učitelj telovadbe, saj s svojimi pridigami presega miselno ozkost. Zaradi odprtosti je blizu učencem, kar v sestri Alojziji začne vzbujati sume. Nasprotja med njima prerastejo v konflikt, zaradi katerega njen dvom samo še narašča. GALERIJA DOMŽALE Primož Pugelj: IZ ATELJEJA Primož Pugelj je študiral kiparstvo na ALU v Ljubljani, kjer je leta 1998 diplomiral in štiri leta kasneje magistriral. Med podiplomskim študijem seje izpopolnjeval na Indiana University of Pennsylvania v Pittsburghu, ZDA. Je prejemnik več nagrad in priznanj, njegova dela pa so v številnih zasebnih zbirkah in javnih postavitvah. KD FRANCA BERNIKA 9 program: Zemlinsky: Trio za klarinet, violončelo in klavir, Schönberg: Ožarjena noč, Mahler/Stein: Simfonija/nastopa: abonmajski ansambel 19:00 VSTOP PROST roR 20:00 abonma in IZVEN Dunaj konec devetnajstega stoletja, v zraku in v notnem črtovju se čuti harmonska gostota, razkošje, čutnost cveti. Labodji spev poznoromantičnega obdobja zveni harmonsko bogato, sramežljivo modulira v vse bolj oddaljene kraje, kjer bledi obzorje tonalnosti, klasična oblika kot stoletni dom in izrazna forma klasične govorice postaja vse bolj tesna... KD FRANCA BERNIKA Sam Shepard: LUNINE MENE SNG Drama Ljubljana / režija: Boris Cavazza / igrata: Ivo Ban, Boris Cavazza 20:00 abonma in IZVEN 20:00 abonma in IZVEN Stara prijatelja sedita na verandi, srkata bourbon, se spominjata svoje mladosti in čakata lunin mrk. Na pogled običajna situacija sčasoma začenja prehajati na spolzka tla vrednotenja medsebojnega prijateljstva in nekdanjih skupnih dogodivščin. KD FRANCA BERNIKA Lila Prap: DINOZAVRI? lutkovno-igrana predstava/ Gledališče Labirint/40 min, 3+ 10:00 sobotna otroška matIneja Dinozavri? je pustolovska komedija za najmlajše gledalce. Mladi raziskovalki Vesna in Živa odkrijeta resnično dinozavrsko jajce, ampak nista čisto prepričani, kaj naj z njim storita. Kar na enkrat pa jajce poči in iz njega zleze mali dinozaver. KD FRANCA BERNIKA 8 nastopajo: Primož Vitez 20:00 20:00 (9las)> AIJ°ša Kosor abonma abonma (klasična kitara), Mitja in izven in izven Vrhovnik Smrekar (tolkala), Sergej Randelovič-Runjoe (tolkala), Marko Gregorič (akustična bas kitara) Bossa de Novo je ena redkih slovenskih zasedb, ki se ukvarjajo z brazilskimi glasbenimi izrazi in to na samosvoj in edinstven način. Lotevajo se takšnih skladb, ki jih danes malokdo pozna, med priredbami slovenskih pesmi pa boste našli tudi avtorje, ki so naredili zgodovino slovenske glasbe. V Domžalah bodo predstavili svoj tretji studijski album. Q Kulturni dom KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA Franca Bernika Ljubljanska 61, Domžale Domžale t. 722 50 50 / www.kd-domzale.si knjige za odrasle Jonathan Franzen: Svoboda ŠTUDENTSKA ZALOŽBA, 2012 i »v Roman Svoboda je analiza Bushevega obdobja in družinska kronika iskanja stika z resničnostjo tedanjega časa. Glavna junaka sta poročeni par Walter in Patty Berglund, pripadnika srednjega ameriškega razreda. Kompleksen roman širokopotezno zajame več generacij istega obdobja in nariše njihov trud najti svoje mesto znotraj kapitalistične družbene scene. Prikaže razkroj družine zaradi vsesplošne odtujenosti, ki se odraža tudi v seksualnih prekrških, vzroku in posledici hkrati. Vikas Swarup: Šest osumljencev ZALožBA KMŠ, 2012 Vikas Swarup je zaslovel s svojim prvim romanom, po katerem je bil posnet tudi z več oskarji nagrajen film Revni milijonar. Tudi v drugem romanu sistematično razgalja kompleksnost začaranega kroga indijske družbe, ki je razpeta med nepredstavljivo bogato koruptivno elito in ostalim prebivalstvom, od katerega jih več sto milijonov živi v bedi. Kogar zanima sodobna Indija, mu ta roman verjetno lahko ponudi več odgovorov, kot ima vprašanj. Zgodba razkriva življenja šestih osumljencev za umor bogatega poslovneža, sina še bogatejšega in nadvse vplivnega (in koruptivnega) indijskega politika (ki je tudi eden izmed osumljenih). In skozi ta življenja nas napade Indija v vsej svoji intenzivnosti. Krutost, predanost, beda, skromnost, razsipnost, slepo sledenje religiji, nepredstavljiva nemoralnost ... , razvrednotenje človeškega življenja in moč ljubezni ter upanja, ki ga je tudi na najbolj krute načine težko povsem ubiti. Vikas Swarup 'did it again'. Tudi tokrat roman verjetno ni več daleč od prenosa na filmsko platno. Margaret Mazzantini: Novorojen Mladinska knjiga, 2013 Pisateljica in igralka Margaret Maz-zantini (1961) je pred romanom Novorojen uspeh dosegla že s knjigo Non ti muovere (Ne gani se), po katerem je bil prav tako posnet film. Roman Novorojen je v Italiji pod naslovom Venuto al mondo izšel leta 2008 in dobil nagrado campiello. Knjiga, v kateri Margaret Mazzantini spretno prepleta več zgodb in se sprehaja med preteklostjo in sedanjostjo, je kmalu postala mednarodna uspešnica, pisateljičin mož Sergio Castelitto pa je po njej posnel film s Penelope Cruz v glavni vlogi. Glas iz preteklosti v Gemmi sproži plaz spominov, zato se skupaj s sinom Pietrom poda na pot iz rodnega Rima v Sarajevo, da bi mu razkazala deželo njegovega rojstva in mu povedala zgodbo o Diegu, očetu, ki ga ni nikoli spoznal. V tem, z vojno zaznamovanem mestu, pa jo čaka osupljivo razkritje, ob katerem spozna vse razsežnosti svoje izgube, srhljivo grozo vojne in odrešilno moč ljubezni. Avtorica je dejala, da je to zgodba o obleganju Sarajeva in zgodba o materi in ljubezni. Je pa tudi zgodba o vseh nas, saj roman opisuje družbene in čustvene viharje zdajšnjega časa in našega prostora. Predvsem pa ponuja tiho upanje, da se iz kaosa vsesplošnega zla lahko nepričakovano rodi nov začetek, za katerega se je vredno bojevati. Intimna, globoka pripoved. Jasper Jull: Reci ne brez slabe vesti Didakta, 2013 Jasper Jull je svetovno priznan avtor knjig o vzgoji. V najnovejši knjigi se je posvetil besedi NE. Beseda DA nam vsem pomeni največji dar - znamenje, da nam nekdo zaupa. Do težav in sprememb pa pride, ko starši začnejo uporabljati besedo NE. Pri tem je najhujši občutek slabe vesti. Avtor se poskuša izogibati moraliziranju o postavljanju meja in kako nad drugimi uveljaviti svojo voljo: pač pa poskuša prepričati, da je za kakovost naših razmerij pomembno, da se naučimo drugim reči ne, pri tem pa je enako pomembno, da se naučimo sebi reči da. knjige za otroke in mladino Neli Kodrič Filipič: Solze so za luzerje Mladinska knjiga, 2013 Glavna junakinja romana je de-vetošolka Ajda, ki si ji nenadoma popolnoma spremeni življenje. Mama se odloči, da bo zaradi nasilja zapustila očeta, tako se z Ajdo in njenim bratcem zatečejo v varno hišo. Ajda se le stežka sprijazni z novimi okoliščinami, manjka ji dom, prijateljice, njene stvari. Povrhu se v šoli najde skupina deklet, ki se spravi nanjo, tako se sreča še z med-vrstniškim nasiljem. A Ajda se ne preda, sklene se boriti za svoj prostor pod soncem, kar ji s pomočjo sošolca Maja in prostovoljke Marike tudi uspe. Zgodba o odraščanju v nasilnem okolju nas sprva pretrese, pa vendar nas navda tudi z upanjem, da se stvari vedno da spremeniti na bolje in da se je nasilju potrebno upreti. Tomek Tryzna: Gospodična nihče Sodobnost International, 2013 Knjiga je literarni prvenec poljskega pisatelja Tomka Tryzne. Knjiga je ob izidu vzbudila veliko pozornosti, prejela častno nagrado za knjigo leta poljske sekcije IBBY, pozneje pa je bil po njej posnet tudi film. Zgodba se dogaja konec osemdesetih let ■..... . 20. stoletja, v zadnjih letih komunističnega režima. Glavna junakinja romana je petnajstletna Mariša, ki se s starši, sestricama in bratcema preseli v Valbžih. Le malce pred koncem šolskega leta se mora vključiti v razred, med vrstnike. V iskanju pristnega prijateljstva se zbliža najprej s Katko, nato z Evico. Na vsak način si želi biti sprejeta, obe dekleti pa izkoristita njeno prijateljstvo, tako spremljamo njen težavni in labilni notranji svet v iskanju lastne identitete. 9 Catherine Leblanc: Me boš vseeno imela rada? Založba Kres, 2012 Mali medvedek se spopada s strahom o pogojenosti mamine ljubezni. Koliko ga ima zares rada? In kako močna je ta ljubezen? Je mogoče, da bo ta ljubezen zdržala vsa njegova nagajanja, porednosti, napake ... In kaj, če se kaj hudega zgodi mami medvedki? Medvedkovi strahovi najdejo uteho v objemu mamine tolažbe, ki mu zagotovi, da prav nič ne more uničiti njene ljubezni ... mediateka RESNIČNOST (Reality) - DVD, DEMIURG, 2012 Luciano živi Neaplju kot prodajalec rib. Vedno, ko je kakšno družinsko ali prijateljsko slavje, se hoče izkazati kot igralec in uživa v svoji vlogi. Nekega dne, ko njegova velika družina z ogromno sorodniki v nakupovalnem centru naleti na avdicijo za re-sničnostni šov Veliki brat, ga pokličejo in pride v zadnjem trenutku. Prepričan, da je bil tako dober, da ga bodo izbrali, proda ribarnico, da bo popravil hišo, da bodo televizijci videli, kako živijo on in njegova družina. Veliki šov Big Brother se je začel in njega niso izbrali. Pač pa obstaja možnost, da izberejo naknadno še dva kandidata. Luciano začne živeti v še večji iluziji, da bo izbran, in pozabi na resničnost ... Tako trpi vsa družina. In on čaka in čaka ... Odličen film, ki je prinesel režiserju Matteu Garroneju drugo mesto nagrade žirije v Cannesu. slamnik@kd-domzale.si Romanje društev noš in ljudskega plesa Folklorna skupina uspešno nastopala v Avstriji KULTURA Mladostno, drzno, zrelo, 'mozartovsko' V Domžalah se je začel (8.10.2013) letošnji novi, zdaj že 16. ciklus modrega oz. koncertnega abonmaja; spet seveda s še vedno aktualnim klarinetistom in dirigentom ter umetniškim vodjo projekta, Matejem Bekavcem. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽale Spet pravi uvod v novo domžalsko glasbeno sezono; seveda najprej z nesmrtno Mozartovo glasbo (Wolfgang Amadeus Mozart, 1756-1791) in potem še z našim Be-kavcem. Ta je spet opomnil na nepravilno glasbeno provinco, kamor v primerjavi z bližnjo Ljubljano Domžale zagotovo sodijo. Zakaj pa Domžale ne bi pridobile prav z na novo nastajajočim Abonmajskim orkestrom/ ansamblom ali Komornim orkestrom in M. Bekavcem vsaj zametka, če že ne (do)končno doseženega (komornega) orkestra Akademije St. Martin in the Fields v londonskem predmestju? Ta se zdaj rojeva z že najmanj drugo sezono omenjenih uspehov, kar pa seveda ne pomeni, da so tudi njihovi dosedanji dosežki že (do)končni. Ne! To se je pokazalo, ko sta nam dve, tri različne postave orkestra (brez dirigenta in s solistom-klarinetistom M. Bekavcem) zaigrale tri povsem različna Mozartova dela: najprej dvoje (mladostnih) simfonij (št. 1 v Es-duru, KV 16; 1764-65 in št. 25 v g-molu, KV 183; 1773) - ko je bil njihov avtor komaj 8-17-leten in na koncu še Mozartovo poslednje (dokončano) delo Koncert za klarinet v A-duru (KV 622; 1791). Seveda so bile in morajo biti tako kompozicijske/časovne in zato tudi izvedbene razlike, vendar lahko za- pišem, da jih je bilo morda tokrat v Domžalah kar malo preveč. Res je bilo jedro ansambla vseh 18 godal (5-5-3-3-2) v prvih dveh delih prepuščeno izključno koncertni mojstrici, prvi med enakimi Marijani (Dizdarevic) Gre-gorič, za katero oz. katerimi je stal sam M. Bekavac. Res pa je tudi to, da se je med ves čas menjajočimi se pihalci (in trobilci) slišalo prav v prvih dveh (simfonijah) preveč (francoskih) rogov. Pravila Mozartovega (začetnega) galantnega in čustvenega sloga so bila s tem posegom zagotovo kršena. Škoda! Vsa pre-potrebna dramatika pa se je potem nekako sama po sebi in umevno razvila v Koncertu za klarinet, kjer je seveda briljiral prav naš Bekavac. Ne vem več, kolikokrat sem omenjeno delo slišal v res najrazličnejših izvedbah in medijskih ponudbah, tudi številne Bekavčeve so bile že med njimi, pa lahko rečem, da je bila tokratna domžalska ena izmed najboljših; tudi orkestrski prispevek, v katerega je solist sam posegel tudi dirigentsko, je bil povsem drugačen: tak, da je solistova romantična interpretacija zmogla dokazati vso dramatiko in liriko tega dela. Tako kot se je Mozartova melodika začetnega sugestivnega izraza razvila v romantično subjektivnost, tako se je odpletla tudi v obeh začetnih simfonijah (kot samostojni prispevki Abonmajskega or- kestra/ansambla) še oporečna spremljava oz. orkestrska umetnost v finalno popolnost. Bekavac si je tudi zato lahko privoščil eno svojih najodličnejših interpretacij. Te ni bilo slišati zgolj iz solistovega muzikalnega prispevka, predvsem njegov (klarinetni) ton je tisti, ki našega klarinetnega asa postavlja daleč pred vso (domačo in tujo) konkurenco. Bekvačeva kompleksnost in kompletnost tudi na videz morda tako enostavne Mozartove glasbe daje vsakič in venomer vedeti, da gre za prvovrstnega glasbenika; glasbenika, ki čuti skladbo tako kompozicijsko, solistično--klarinetno kot tudi celo dirigentsko ali/in skladateljsko, ustvarjalno? Tudi zato je bil tale (1.) koncert aktualne domžalske abonmajske glasbene sezono več kot upravičeno 'mladosten, drzen, zrel' in še vedno 'mozar-tovski'. Že prihodnji mesec (19. 11.) se omenjeni ciklus v Tomčevi dvorani domžalskega KDFB--ja nadaljuje z naslovom Zbogom romantika z deli skladateljev A. Zemlinskega, A. Schönberga in G. Mahlerja (prir. E. Stein) in (spet) v izvedbi (Domžalskega) Abonmajskega ansambla. Dr. Franc Križnar Folklorna skupina Groblje »Folklorna skupna Kulturnega društva Groblje je v šestem letu delovanja gostovala v Avianu, v prelepi Furlaniji, na vsakoletnem zgodovinskem živinskem sejmu. Nato je v soboto, 7. septembra, priredila peti folklorni večer 'V Grobljah kot nekoč', v dvorani Kulturnega doma v Radomljah. Večer pod naslovom 'Po sledeh slame' je bil posvečen zgodovini slamnikarstva na Domžalskem. Obiskovalci so, poleg domače skupine, lahko videli prispevke gostov iz Maribora in Trsta, domžalske otroške folklorne skupine ter ljudske pevke in umetnice Mare Vilar. Program je povezovala Draga Jeretina Anžin,« je na kratko strnil aktivnosti folklorne skupine gospod Franci Hribovšek, nato pa na kratko predstavil uspešno gostovanje v Avstriji. Letos je namreč minilo sedemsto let od smrti sv. Notburge, ki goduje 13. septembra in jo je avstrijska škofovska sinoda na Dunaju priporočila za zavetnico društev narodnih noš in plesov. Ob tej priložnosti je folklorna skupina iz Pölsa pri Juden-burgu na Gornjem Štajerskem poustvarila romanje društev noš in plesov. Folklorna skupina Groblje je tako zastopala Slovenijo, folklorna skupina F. Angelica iz Italije, ki se je romanja udeležila na pobudo FS Groblje, je zastopala Italijo, domačini pa Avstrijo. Sami prijatelji bi lahko rekli, ki tudi v prihodnje načrtujejo veliko sodelovanja in druženja. Na romanje so folkoristi iz Grobelj ponesli kipec svetnice in veliko sliko Jelovškove freske iz grobeljske cerkve, katero je digitaliziral in 'postaral' gospod Toni Iglič. Kipec in podoba sta bila med mašo izpostavljena pri oltarju, podoba pa je bila med folklornimi nastopi obešena na steno. Ob slovesu so si obljubili, da bodo nadaljevali čezmejno, mednarodno izmenjavo na področju ljudske kulture. Organizator načrtuje, da bo leta 2015 pripravil prvi mednarodni otroški folklorni festival v Pölsu, kar bo odlična priložnost za otroško folklorno skupino Kulturnega društva Domžale, ki je prav gotovo primerno usposobljena za velik mednarodni folklorni festival. Ob omenjenih treh uspešnih nastopih Folklorne skupine Groblje pa še zapišimo, da so s svojim plesom polepšali tudi osrednjo slovesnost ob 20-letnici Kulturnega društva Groblje. Vera Vojska Foto: Vili Kaker In zapustil nam je sporočila, ki jih ne moremo prezreti . . . Razstava del akademskega kiparja Toneta Demšarja Galerija Mercator Konec septembra je bila v avli Poslovne stavbe Mercatorja odprta razstava umetniških del našega rojaka, akademskega kiparja Toneta Demšarja, katero je na pot med ljubitelje njegovih umetniških del pospremila Nelida Nemec. V pravem referatu Glinene izpovedi je predstavila slikarjevo življenjsko in umetniško pot, med drugim pa povedala tudi besede, ki jih najdete v naslovu prispevka: »Ustvaril je veliko. In zapustil nam je sporočila, ki jih ne moremo prezreti. In so zagotovo del nas.« Akademski kipar Tone Demšar (19461997) je zadnja leta svojega ustvarjalnega življenja preživel na Sveti Trojici, je ustvarjal predvsem malo plastiko in reliefe v naravnih materialih, zlasti v žgani glini, v keramiki, lesu in kamnu; figure ter drevesa in sadeže, preoblikovane in pogosto stisnjene kot prispodobo za občutje utesnjenosti, hkrati pa je dal kipar Demšar novo veljavo tradicionalno žgani glini. Po mnenju Nelide Nemec »je kipar Tone Demšar s svojo sugestivno kiparsko govorico opozoril že na Akademiji za likovno umetnost, kjer se je kiparsko, likovno in umetniško oblikoval ob izjemnih kiparjih in učiteljih, Zdenku Kalinu, Dragu Tršarju in predvsem Slavku Tihcu, ki so iz svojih študentov znali iztisniti najboljše, tako po človeški kot umetniški plati, in se kmalu uveljavil - tudi kot član Grupe Junij, kot < + ustvarjalec z globokim sporočilom: ne samo s svojevrstno angažirano satiro, ki je razkrivala in opozarjala na probleme aktualnega družbenega, pa tudi političnega trenutka, pač pa tudi na splošne človeške in tudi lastne, tudi na ustvarjalno stisko, ki so sprožali odzive, čutenja, čustvovanja in razmišljanja. Ustvarjalni proces je izpostavljal videnja form v glini kot zgovornem materialu, ki omogoča najgloblje umetniške odzive, kar je mojstrsko ujel z načinom gnetenja in stiskanja, pritiskanja in deformiranja v sploščenost in volumensko polnost, v ab-strahirano na človeško figuro ali del le-te, predvsem na obraz asociirajočo formo, ki je v njegovem ustvarjalnem loku organsko rasla iz vsebin, ki so ga evocirale, prizadevale, mučile, nagovarjale in spodbujale. V različnih velikostih, a skoraj vedno v glini, keramiki, ne samo v skulpturi, tudi v reliefu. Glavna vrata ljubljanske Stolnice sv. Nikolaja, ki so nastajalo v glini, so odli-li v bron.« Razstava v Galeriji Mercator daje na ogled nekatera izjemna dela, ki jih hrani njegova družina. Želi pa tudi opozoriti na njegovo stensko reliefno plastiko iz leta 1987, ki je bilo ustvarjeno prav za galerijo v Poslovni stavbi Mercatorja. Tako nam izbor, ki seže v čas od leta 1975 do 1994, razpre časovni okvir dvajsetih let, vse od 'Zloženk' (1978), 'Ploda in sada' (1982), 'Avtoportreta' (1984), 'Antimuze' (1985) do njegovih 'Oken' (1988), 'Kapitelov' (1991) in 'Vesele vdove' (1994) ter nam zariše premočrtno kiparjevo ustvarjalno pot. Ob tej priložnosti je akademska kiparka Polona Demšar, njegova hči, restavrirala očetovo reliefno plastiko iz leta 1987. Vera Vojska Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na slavnostno prireditev ob 20-letnici delovanja, v nedeljo, 1. decembra 2013 ob 17. uri v OS Preserje pri Radomljah. 12. novembra 2013 je minilo deset let, od kar smo se zadnjič poslovili od našega ustanovitelja, pevovodje, nepozabnega glasbenika, častnega občana Občine Domžale in prijatelja prof. Staneta Habeta. Ostaja z nami in V PETEK, 15. NOVEMBRA 2013, OB 19. URI V DVORANI OSNOVNE ŠOLE DOMŽALE bomo pevke Ženskega pevskega zbora Stene Habe, DU Domžale, skupaj s pevovod-kinjo Mariko Haller ter naše gostje zapele v njegov spomin in za vse vas. Dobrodošli! Ženski pevski zbor Stane Habe, Društva upokojencev Domžale slamnik@kd-domzale.si KULTURA Brez kulture mi živeti ni . . . Naših 20 let - jubilej Kulturnega društva Groblje Umetnica in njeni domžalski spremljevalci Menačenkova domačija XVI. sezono odprla z razstavo akademske slikarke Vere Terstenjak Menačenkova domačija Domžalska umetnica Vera Terstenjak je domačemu občinstvu v Menačenkovi domačiji v začetku oktobra predstavila zadnjo serijo slik, ki jim je dala naslov Zavedanje. V njih se vrača k slikanemu portretu, ki ga umešča v resnično krajino. Izbrani portretiranci so njeni sorodniki, prijatelji, znanci in sosedje, katerim avtorica dodaja simbolično sporočilo, da lahko vsak zase s svojimi razmišljanji o sebi in okolju prispeva k boljšemu jutri. Kratko predstavitev življenja in dela umetnice (doslej je razstavljala že več kot na 40 razstavah) smo lahko prebrali v ličnem povabilu, v katerem je Katarina Rus Krušelj med drugim zapisala o slikarkinem umetniškem delu v zadnjih letih: »Vsakdo, ki pozna Verino umetnost in osebnost, ve, da je izrazito senzibilna in duhovno naravnana umetnica, kar kaže tudi ikonografija njenih stvaritev, pri katerih gre za psihološko občutje nje same in poseganje v onstran resničnosti. Svoje podobe ustvarja, kot jih doživlja, in so nekakšne meditacije na platnu, v katerih odkriva poglobljena človeška bistva, združena s kozmičnimi silami. Tokrat je v slike vključila človeško podobo kot del narave. Ta s seboj nosi zgodbo o minljivosti in ponovnem nastajanju, o večnem cikličnem delovanju vsemogočne narave in sveta, na katerega človek kot posameznik nima moči vplivati, lahko pa s svojo zavestjo naredi bistvene spremembe na bolje.« Na odprtju razstave je bila Menačenkova domačija premajhna za številne obiskovalce, ki so si želeli ogledati slikarkino razstavo, ob tem pa prisluhniti Milanu Mariniču, direktorju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, v okvir katerega spada domači- ja: pianistu Igorju Semetu ter novinarju in publicistu ter Verinemu prijatelju, Matjažu Brojanu, ki je umetnico predstavil. Tako nas je najprej spomnil na Cankarja in njegovega Kureta, prgišče lepote in srečne ljudi, ki bodo živeli tod! Spomnil nas je na današnji čas, ko je srečnih ljudi zaradi pokvarjenih ljudi vse manj, k sreči pa so med nami pridni, ustvarjalni in v prihodnost obrnjeni ljudje, kakršna je Vera Terstenjak, akademska slikarka, in nas s svojimi poduhovljenimi slikarskimi izdelki spremlja že dolga desetletja. Na kratko je predstavil njeno dosedanje umetniško delo, o njeni sedanji razstavi pa dejal: »Pred nami je veliko obrazov, ki jih Vera Terstenjak umešča med svoje ljudi. Obrtna veščina ji je omogočila, da jih vsi prepoznavamo kot someščane, ona pa je ob galeriji Domžalčanov ali Domžalcev shranila tudi sporočila o potrebnosti varovanja zelene dediščine, ki jo mi še imamo iz preteklosti, vprašanje pa je, koliko časa jo bodo še imeli zanamci. Ta misel, ob portretiranih ljudeh posredovati tudi klic - rešite zeleno, je bila tista, ki je obrazom, ki se razgrinjajo z Verinih portretov, dodala novo priložnost za razmišljanje in prepoznavanje aktualnih dilem obravnavanja zelene sedanjosti. Upamo zato, da se bo ob obrazih, ki vam v portretih govorijo in se zanesljivo ne bodo ohranili, ohranila vsaj zelena prihodnost. Hvala, Vera, za vse. Za mnoge razstave, za tvojo prisotnost v Domžalah in za priložnost, da lahko v tej hiši, spomeniku Domžal, še enkrat po domžalsko doživimo nekaj, kar utripa v nas, ki te Domžale, skupaj z vami, spoštovani obiskovalci predstavljamo.« Razstava je odprta do 25. oktobra 2013. Vera Vojska KD Groblje »So pa fantje zgodaj vstali,« je v soboto, 5. oktobra 2013, zazvenelo v dvorani Kulturnega doma Groblje v izvedbi Pirnat kvinteta in pevcev Okteta Pirnat, ki so tako začeli slovesnost ob dvajsetem rojstnem dnevu Kulturnega društva Groblje. Na začetke sta nas spomnila prvi predsednik društva, Stane Cotman, in sedanji, Anton Košenina. Program slovesnosti so oblikovali: Mešani pevski zbor Groblje, sedaj MPZ Klas, pod vodstvom Matevža Kinka, prvi zborovodja je bil Tomaž Pirnat; Dramska skupina - prvo predstavo Naše mesto je režiral Evstahij Moder, od 24 predstav pa režiser Drago Plevel pripravlja že dvanajsto; Dekliški (ženski) pevski zbor 'Moj spev', ki ga vodi prof. Peter Pogačar, ter Folklorna skupina Groblje, nadaljeval-ka nekdanje otroške folklorne skupine. Ob fotografijah smo se spominjali več kot 4000 ur prostovoljnega dela za lep Kulturni dom Groblje, za katerega so sredstva zbirali na številnih prireditvah: vinske trgatve, srečanja pod lipami, likovni ekstemperi in drugo, pozabili pa niso niti na miklavževanja, razstave slovenskih jaslic, gostovanja najboljših slovenskih in tujih pevskih skupin, gostovanja sekcij v tujini, prireditve ob praznikih, domače lokalno glasilo Jar-ški pib'č, skrb za kulturno dediščino in zaslužne domačine, ki jih društvo skuša iztrgati iz pozabe, izdajo razglednic in spominskih žigov, pa še kaj bi se našlo. Kot sta dejala prvi - Stane Cotman, in sedanji predsednik, Anton Košenina: Brez kulture nam v našem koncu ni živeti, zato hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali ali le bili med stalnimi obiskovalci. »Toliko kulture, kot jo je na našem koncu, in tako dobro obiskane, drugod skoraj ni,« je dejal Anton Košenina po nastopu vseh sekcij, ki jih spremlja ljubezen do kulture, ter izročil spominska darila: Stanetu Cotmanu, Evstahiju Modru, Tomažu Pirnatu, Viljemu Kakerju, Marjanu Vodniku, Martinu Lebanu, Majdi Černe, Janezu Presekarju ter Milošu Starbku ter se jim iskreno zahvalil za opravljeno delo. Voditelji sekcij v KD Groblje pa so prejeli rože in besede zahvale: Matevž Kink, Peter Pogačar, Drago Plevel in Nevenka Unk Hribovšek. Javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti pa je Klari Cerar, Meti Maček, Mariji Crait podelil bronaste Maroltove značke, skupaj s to pa je Marjan Jeretina prejel še zlato Gallusovo značko. Značke je izročil vodja OI, Pavel Pevec. Za pomoč in podporo se je predsednik Kulturnega društva, Anton Košenina, zahvalil vsem prizadevnim članom ter domačim, posebej ženi Ivanki, ter dejal: »Mislim, da nam je uspelo.« Po aplavzu sodeč ter veselih obrazih lahko rečemo le: Res vam je uspelo, prav vse, česar ste se v dvajsetih letih lotili, spoštovani člani in članice Kulturnega društva Groblje. Iskrene čestitke in naj vas tudi v prihodnjih letih spremljajo vaša ljubezen do kulture in veselje ter sreča vseh, ki jo z vami uži- vamo. Hkrati pa vam želimo, da se vam izpolni želja, ki ste jo razkrili na jubilejni prireditvi: mladi, povabljeni v društvo, kjer so jim vedno odprta vrata! Vera Vojska B DENT, d.o.o. KRAŠNJA 57A, 1225 LUKOVICA • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase TELEFONI: ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com NOVEMBRSKI DOGODKI sezona 2013/2014 2013, ob 19. uri IGNAC BUKOVEC (1932 - 20001: Samorasli ustvarjalec abstraktnih podob Posthumno bomo predstavili ustvarjalca Ignaca Bukovca, ki je živel in ustvarjal na Švedskem. V času svojega življenja ni dobil priložnosti, da bi razstavil svoje umetnine. V njegov spomin bomo v Menačenkovi domačiji postavili retrospektivo slik in plakatov, ki jih je ustvaril v obdobju od 1970 do 2000. Kulturni program bo izveden v sodelovanju s Slovensko - švedskim društvom. Odprto do 25.11. / vstop prost © MENAČENKOVA DOMAČIJA, Cankaijeva ulica 9, 1230 Domžale menacenk@kd-domzale. si Odprto ▼ času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale, tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si KULTURA slamnik@kd-domzale. si Recenzija filma Čefurji raus! Goran Vojnovic, eno najbolj znanih novinarskih in pisateljskih peres na Slovenskem, med drugim tudi prejemnik kresnika za najboljši roman leta 2009 Čefurji raus!, je povzročil tudi ekranizacijo slednjega. Gre že za njegov drugi celovečerec v kratkem času, saj se je podjetni Vojnovic vmes podal tudi v režijske vode. Po neposrečenem filmskem prvencu Piran/Pirano iz leta 2011 pravzaprav ni imel česa izgubiti, saj njegov drugi film preprosto ni mogel biti slabši. In to res ni, vendar ... V nasprotju s priljubljenim mnenjem s strani zainteresirane javnosti, da so Čefurji raus! filmska mojstrovina, bom sam zagovarjal nekoliko drugačno stališče. In sicer, da gre za dokaj povprečen film; in to iz različnih razlogov. Na žalost ga ne morem primerjati z romanom, ker ga pač nisem bral, vendar lahko vseeno za začetek rečemo nekaj malega o dramaturgiji zgodbe. Najprej vprašanje, ki me je mučilo že med filmom: kako je namreč mogoče, da je glavni filmski značaj Marko Dordic (Benjamin Krnetic) - več kot očitno Vojnovicev alter ego, saj je tudi Goran zadel odločilno trojko za zmago, ko je še resneje treniral košarko - najboljši igralec svoje ekipe in zaljubljenec v ta čudoviti šport, ki sanjari celo o ligi NBA, izgubil vso voljo do treniranja zgolj zaradi tega, ker ga je trener (Jernej Šu-gman) zalotil s cigareto v roki? Poleg tega mu slednji - medtem ko mu je pred nosom zapiral vhod v dvorano - ni rekel drugega kot to, da se lahko na trening pač vrne, takoj ko bo želel igrati košarko. Temu je sledil silno nenavaden odziv za fanta, ki je nadvse nadarjen in po vsem videnem sodeč tudi nadpovprečno inteligenten, da košarko brez pravega in očitnega razloga obesi kar na klin. Sicer ne trdim, da bi bilo kaj takega popolnoma nemogoče, vendar zakaj se to zgodi, v filmu pač ne izvemo nikoli. Prav vsi glavni protagonisti filma, ki so čefurji (izraz, ki je nemara prav zaradi Vojnovica v zadnjih letih dobil bolj pozitivno konotacijo) iz ljubljanskih Fužin, so predstavljeni zelo poenostavljeno in vse preveč klišejsko. Poleg tega smo gledalci zraven še v zadregi, ker ne vemo, ali so za njihovo v glavnem luzersko dojemanje sveta odgovorni čistokrvni Slovenci s svojo pregovorno zadržanostjo in rigidnostjo ali kaj tretjega. Tudi projekcija Slovenca je prototipno kli-šejska, pooseblja pa jo kar njihov sosed (Igor Žužek), ki vztrajno ignorira vabila na hišne zabave s strani južnjakov, namesto tega pa se raje posveča denimo teku, priljubljenemu slovenskemu hobiju. Tudi tukaj je treba ugotoviti, da našteti stereotipi sicer velikokrat resnično izhajajo tudi iz življenja samega, v katerem pa so seveda realizirani precej bolj naravno in plastično, kar pomeni, da velike poante s strani režiserja nikakor ne smejo biti pretirano naglašene, pač pa gre za nekaj, kar se mora znati razbrati predvsem iz vsakokratnega konteksta. Vojnovicev filmski izdelek pa namesto tega deluje, kot da je nastal v minulem jugoslovanskem režimu, ko so nas dušili s črno-belo predstavo sveta, ki pa je očitno vse do danes ostala tudi v percepciji mlajših generacij. Poleg tega so čustva igralcev v glavnem izumetničena, izjema je morda le prizor Marka in njegovega očeta (Emir Hadžihafizbegovic) v avtu, ko imata (ravno tako značilno klišejski) pogovor na relaciji oče-sin, ki naj bi pomenil začetek Markove iniciacije iz dečka v moža. Vendarle pa je kot svetlo izjemo treba izpostaviti vlogo Jerneja Kogovška, ki igra Dejana, saj gre skoraj za edinega igralca v celotnem filmu, ki je toliko vživet v situacijo, da mu lahko verjamemo. Prav glavni značaj filma Marko pa je po drugi strani njegov najšibkejši člen, ker nikoli ne ugotovimo kaj ga pravzaprav žene naprej (ali pač nazaj), razen očitne jeze in razočaranja nad svetom, o katerih pa moramo - ne glede na očitne scenaristične nastavke - ponovno veliko ugibati, saj so speljani igralsko dokaj nevešče. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da ne toliko po igralčevi krivdi kot zaradi (ne)odgovornosti režiserja samega. Na sledeč način se tudi Čefurji raus! žal ujamejo v past slovenskega filmskega sindroma, za katerega je značilna okornost in togost filmskih značajev, zaradi česar se pri spremljanju filma počutimo vsaj nekoliko bedasto. Pri tem pa nikakor ne gre za splošen odnos do čefurjev, kakor bi nemara lahko sklepali nekateri. ŽIGA ČAMERNIK »Fajn ljudje smo zbrani skupaj . . .« Gosta prvega jesenskega Srečanja pod slamniki: Alojz in France Stražar Slamnikarski muzej V vabilu za prvo jesensko Srečanje pod slamniki 2. oktobra 2013 Kulturnega doma Domžale smo lahko prebrali, da bosta gosta Cvete Zalokar Ora-žem, brata, zavzeta gledališka delavca, ki ju povezuje delovanje v Kulturnem društvu Mirana Jarca v Škocjanu: Alojz je letos praznoval posebno obletnico, saj že pet desetletij vodi društvo in prepoznavno gledališče na Studencu. Sprva je bil igralec in organizator, pozneje pa tudi režiser, scenarist in pisec gledaliških besedil ter priredb. France mu je vedno stal ob strani, bil je njegova desna roka, tudi pesnik in avtor pesniške zbirke Zapoj tišina. Večer, ki je obljubljal številne zgodbe in anekdote, je bil zanimiv za vse, ki smo napolnili Slamnikarski muzej ter si ga ob koncu zanimivega pogovora tudi podrobno ogledali. Prijazen jesenski večer sta začela pevec Metod Palčič in citrar Tomaž Plahutnik z večno lepo Kje so tiste stezice, nato pa so se sogovorniki Cveta Zalokar Oražem ter Alojz in France Stražar najprej sprehodili po življenjskih stezicah Stražarjeve družine, ki je najtesneje povezana s Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan ter največjim in najlepšim pokritim gledališčem v naši domovini. Sogovornika sta nas seznanila s koreninami Stražarjeve rodbine, katerih pomemben del je tudi testament s podpisom Janka Kersnika, notarja na Brdu. Otroštvo osmih bratov in sestre Rezke je bilo prijetno, za vse prisotne pa je bila velika novost, da se je Alojz, najmlajši Stražarjev, ukvarjal z nogometom, odbojko, smučarskimi skoki (tudi drugi bratje), celo tekmoval je na motociklističnih in konjskih dirkah ter se že pri 14 letih, v vlogi starejšega možakarja, preizkusil kot igralec. K ljubezni do kulture, gledališča so veliko prispevali starši: oče je veliko vedel, lepo pisal in znal dobro pripovedovati, mati jih je usmerjala, kar nekaj pa je k odločitvam za kulturo prispeval tudi kup knjig na domačem pod- strešju. Ustavili smo se tudi pri Francetu kot pesniku. Hči Irena je predstavila nekaj pesmi, France pa haikuje, kar 500 jih je napisal, in nestrpno čakamo novo pesniško zbirko. Zanimiva vprašanja Cvete Zalokar Oražem so prinašala še zanimivejše odgovore, spomine, pa tudi razmišljanja obeh sogovornikov. Tako smo slišali za usodo Stražarjeve kmetije, ki se je srečno končala; ob 50-letnem predse-dnikovanju Alojza Stražarja pa smo izvedeli, kako so ob vsakem končanem mandatu rekli - še ta mandat, pa je, predvsem zaradi delavnosti in svojih organizacijskih sposobnosti, pa tudi znanja in poznanstva, Alojz še danes predsednik, brat France pa nezamenljivi vodja predstav. Povabila za sodelovanje v društvu nihče ne zavrne, predvsem, ker vidi, kaj vse je bilo narejenega v več kot šestih desetletjih. Izvedeli smo tudi, da je s profesionalnimi igralci malce laže kot z amaterji, ki pa so vedno dobrodošli. Da je dobro, da pred desetletji niso dobili dovoljenja za gradnjo načrtovane dvorane, saj letnega gledališča potem najbrž ne bi bilo. Nasmejali smo se nekaterim anekdotam, pa tudi čisto resnim pripetljajem, ki jih v zgodovini gledališča ni bilo malo, primerja- li gasilce iz Butal z današnjimi ter izvedeli, da so bili tudi vsi Stražarjevi gasilci. Presenetile so nas besede, da prav vsi želijo biti ustvarjalni, pa če gre za še tako za majhno vlogo, ter da vsi igrajo z odgovornostjo in zavzetostjo, jekleno voljo ter da dopustniški čas ni nikoli ovira za domačo predstavo. Dotaknili smo se Francetove režiserske poti; med režiserje sta se ob Lojzetu vpisala tudi Stane in Tone Stražar, se posebej ustavili ob uprizoritvi drame Bratova kri, avtorja Staneta Stražarja, izvedeli o izkušnjah Franceta Stražarja kot računovodje v Cankarjevem domu, pa tudi o prvem gostovanju opere na Studencu, njenem zavarovanju in še celo vrsto zgodb, ki oblikujejo nekaj več kot šest desetletij dela Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Ni pa hotel Alojz izdati, kaj bomo gledali v prihodnjem letu. Ampak glede na njegove besede »Fajn ljudje smo zbrani skupaj. Uživam v tem, da imam široko paleto igralcev in igralk, da lahko izbiram; lepo je delati z ljudmi, ki ne mislijo le na denar ...« lahko pričakujemo kaj lepega, prijetnega, kot je bilo prijetno prvo jesensko Srečanje pod slamniki. Vera Vojska Foto: Miha Ulčar NOVEMBER kino spored MestniKino Domžale 10:00 17:00 20:00 19:00 18:00 20:00 18:00 20:00 18:00 20:00 18:00 20:00 17:00 20:00 19:00 18:00 20:00 10:00 17:00 20:00 19:00 20:00 10:00 18:00 20:15 17:00 20:00 18:00 20:00 20:00 18:00 20:00 10:00 17:00 20:00 JAZ BARABA 2 sinhronizirano, 5+ JAZ BARABA 2 sinhronizirano, 5+ ČEFURJI RAUS ČEFURJI RAUS ČEFURJI RAUS JIMMY P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca RAZREDNI SOVRAŽNIK za zamudnike USTAVLJEN NA POTI DVOJINA za zamudnike GREMO Ml PO SVOJE 2 GREMO Ml PO SVOJE 2 KAPITAN PHILLIPS GREMO Ml PO SVOJE 2 GRAVITACIJA GREMO Ml PO SVOJE 2 JAZ BARABA 2 sinhronizirano, 5+ KAJ KO BI VSI ŽIVELI SKUPAJ JAZ BARABA 2 sinhronizirano, 5+ GREMO Ml PO SVOJE 2 KAJ KO BI VSI ŽIVELI SKUPAJ GRAVITACIJA USTAVLJEN NA POTI DEKLICA IN LISICA abonma filmski DOPOLDANSKI in IZVEN JIMMY P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca GREMO Ml PO SVOJE 2 + pogovor z ekipo filma DEKLICA IN LISICA podnapisi, 7+ KAPITAN PHILLIPS RAZREDNI SOVRAŽNIK za zamudnike HALIMINA POT abonma filmski PONEDELJEK in IZVEN HALIMINA POT GRAVITACIJA HALIMINA POT abonma filmski PETEK in IZVEN JELENČEK NIKO 2 sinhronizirano, 5+ GREMO Ml PO SVOJE 2 KAPITAN PHILLIPS MESTNI KINO DOMŽALE |Ljubljanska 61, Domžale telefon: 01 / 722 50 50 | www.kd-domzale.si mail: blagajna@kd-domzale.si nakup preko spleta: www.mojekarte.si iz NAŠIH SOL IN VRTCEV slamnik@kd-domzale.si na kratko 1000 žerjavov na potepu Danska od blizu V petek, 20. septembra 2013, smo na Osnovni šoli Rodica obeležili svetovni dan miru. Imeli smo častno nalogo, saj smo med ljudmi širili zavest o pomenu tega dneva za vse nas - bili smo ambasadorji miru. OŠ Rodica Za tovrstno akcijo nas je navdihnila zgodba, ki izvira iz Japonske in govori o deklici Sadako Sasaki, ki je imela dve leti, ko je bila odvržena bomba na Hirošimo. Deset let pozneje, leta 1955, je zaradi radioaktivnega sevanja dobila levkemijo in pristala v bolnišnici. Japonci verjamejo, da če iz papirja zložijo 1000 žerjavov, se jim izpolni želja, zato je Sadako začela zlagati žerjave iz papirja in vseh papirnatih ovitkov, ki jih je našla, z željo, da če jih zloži 1000, bo ozdravela. Uspelo ji je narediti le 644 žerjavov, ker je po dveh mesecih umrla. Njeni sošolci so njeno delo dokončali, vseh 1000 origami žerjavov pa je pokopanih skupaj z njo. Od takrat je origami žerjav postal simbol miru. Priprave za obeleženje dneva miru na šoli so trajale kar dva tedna, sodelovali so učenci od prvega do devetega razreda, učitelji in starši, skupaj smo naredili 1000 žerjavov ter jih pritrdili na verigo, dolgo več kot 100 metrov. Material za izdelavo origami žerjavov je bil večinoma iz časopisnega papirja, razen vsakega desetega žerjava na verigi, ki je bil barvni, ker smo jih tako laže preštevali. Nato smo v šolski avli razprostrli verigo žer- javov in se organizirali. Tako dolge verige ni lahko nositi. Začetne težave in zaplete smo hitro rešili in kmalu smo bili na poti s Kettejeve ulice do Ljubljanske ceste, mimo policije in po Kamniški cesti nazaj na šolo. Radovednim mimoidočim smo delili letake z zgodbo o tisoč žerjavih in deklici Sadako. Bili smo atrakcija na cesti, ljudje so se ustavljali in nas presenečeno opazovali ter z zanimanjem brali letake. Odzivi ljudi so bili pozitivni, nekateri so nas radovedno spraševali in se celo hoteli fotografirati z nami. Bila je zanimiva izkušnja, ki jo bomo še dolgo nosili v srcu. Veseli smo bili tudi odziva japonskega veleposlanika v Sloveniji. Gospod Shigemi Jomori je bil počaščen, hkrati pa je izrazil presenečenje nad predanostjo učencev in učiteljev, ki so posvetili veliko časa in energije, da je projekt uspel. Povedal je, da mir ni nekaj samoumevnega, in poudaril, kako pomembna je vloga posameznika, če želimo ohraniti mir za prihodnje generacije. Če bomo ravnali odgovorno, bodo naši otroci živeli v svetu, v katerem bodo lahko svobodno razvijali svoje potenciale. Maja Novak Ustvarjalnost »Ustvarjalnost je prostor, kjer ni bil še nihče nikoli. Zapustiti moraš mesto svojega udobja in oditi v divjino svoje intuicije. Kar boš odkril, bo čudovito. To, kar boš odkril, si ti sam.« Gimnazija Domžale Pravljice so del odraščanja vsakega otroka. Ob njih se veseli, uživa v zgodbi, preživlja trenutke s starši, starimi starši in vzgojiteljicami. Pri tem se tudi uči in vzgaja. Vesel je, da dobro zmaga in da je hudobno kaznovano. Za dijake prvega letnika Gimnazije Domžale so bile pravljice v lanskem šolskem letu spomini na naše otroštvo in hkrati izziv, kako jih prikazati in upodobiti. Naša naloga je bila oblikovanje naslovnice najbolj znanih slovenskih in tujih pravljic. Po strokovni plati smo morali upoštevati starost otrok, ki bi knjigo s takšno naslovnico vzeli v roke in prebrali, uporabiti različne zakonitosti oblikovanja, upoštevati likovna pravila prostorskega izražanja, prilagoditi pisavo vse- S/^/nM šrcjla Dol/MM^ r:i/wiMA7i iA GIMNAZIJA PREDMET: Likovna umetnost Včasih se ti zgodi kaj nepričakovanega, kar ti po tihem spremeni življenje in za vedno ostane v lepem spominu. Za naju je bilo to nagradno potovanje po Danski, ki ga za najobetavnejše dijake že vrsto let organizira Društvo dansko-slovenskega prijateljstva. Alan Alda bini knjige, pravilno izbirati barve in še kaj. Spet smo morali postati otroci. Odkrivali smo čarobni svet pravljic in ga na izviren način upodobili na papirju. Vsak dijak je ilustriral svojo pravljico in izbral tehniko, v kateri je upodobil junaka ali delček pravljice. Ob delu smo se naučili veliko novih tehnik in zakonitosti ilustriranja.Strokovno pomoč sta nam nudili naši profesorici pri predmetu likovna umetnost, Martina Motl in Rebecca Svetina. Uživali smo v ustvarjanju in vabimo vas, da si ogledate skupinsko razstavo z naslovom Ustvarjalnost v Splošni knjižnici Domžale, od 14. 10. do 9. 11. 2013. Tajda Jeras, 2. E SŠ Domžale Naše potovanje se je začelo 6. septembra v večernih urah, ko smo se z avtobusom odpravili iz Ljubljane. Na Danskem smo si najprej ogledali znameniti otok Romo v Severnem morju, znan po prostranih peščenih plažah in vsakoletnem atraktivnem Festivalu zmajev. Obiskali smo tudi starodavno mestece Ribe, v katerem smo si ogledali zanimiv muzej Vikingov. Od tam smo se odpravili v Legoland, ki nam bo vsem gotovo najbolj ostal v spominu. Čeprav smo tako rekoč že odrasli, smo v sebi še vedno otroci in nismo si mogli pomagati, da ne bi pokazali navdušenja nad sto in eno premikajočo se skulpturo, sestavljeno iz tisoče kock Lego, čolnički iz kock, ki so nas popeljali po reki, da o adrenalinskih vlakcih smrti sploh ne govorimo. Nepozabno! Ogledali smo si muzej na prostem Den Gamle By v mestu Aarhus, v katerem je zbrana stara bivalna arhitektura Danske, Ejer Bavnehoj - s svojimi 175 metri najvišji hrib Danske, rojstno hišo H. C. An-dersona, gradove Frederiksborg, Kronborg in Rosenborg, ob katerih smo obudili spomin na Shakespearovo tragedijo Hamlet. Obiskali smo tudi danski parlament in slovensko veleposlaništvo v Köbenhavnu, kjer smo zapeli in zaigrali nekaj slovenskih pesmi, da smo Slovencem, zaposlenim na Danskem, pričarali občutek domačnosti. Ves čas bivanja smo uživali sproščeno, v družbi danskih dijakov, ki so bili izredno prijazni gostitelji in so se trudili prikazati način življenja v svoji deželi. Tudi mi smo vseskozi predstavljali slovensko kulturno izročilo, posamezne regije in ponudili značilne jedi. Prepričali smo se, da med nami, mladimi, ni nobenih meja, kar nas izredno veseli. Skupaj z ostalimi dijaki iz vse Slovenije sva preživeli osem nepozabnih dni, polnih razvedrila, klepeta in raziskovanja. Včasih človek potrebuje celo večnost, preden nekomu zaupa in ga spusti v svoje življenje, tukaj pa sva v osmih dneh našli čudovite prijatelje in doživeli kopico nepozabnih trenutkov. Vsem pristojnim na Srednji šoli Domžale se iskreno zahvaljujeva za to priložnost! Anja Oršič in Tina Vavpetič, dijakinji 4. letnika SŠ Domžale Tabor socialnih veščin 'razmere v družbi' Vodilna misel oz. delovna nit tabora je bila tema RAZMERE V DRUŽBI, ki je tudi tema otroškega parlamenta v letošnjem šolskem letu. OBLIKOVANJE NASLOVNICE KNJIGE Oš Venclja Perka in Oš Domžale V petek, 27. 9., smo se učenke in učenci OŠ Venclja Perka v okviru skupnosti učencev šole ter mentorici Alenka Živic in Bojana Vodnjov odpravili na vikend tabor v Fieso, v CŠOD Breženka. Letos so se nam na taboru prvič pridružili tudi učenke in učenci ter mentorici SUŠ Jasna Zorenč in Tanja Marčič iz OŠ Domžale. Preživeli smo tri zelo delovne, zabavne in intenzivne dni. Namen delovnega tabora je bil pripraviti učenke in učence k razmišljanju o dani temi, iskanju možnosti za konkretne aktivnosti v ožjem in širšem socialnem okolju ter urjenju v socialnih veščinah nastopanja, vodenja in medsebojnega razumevanja in pozitivnega vplivanja. Naša prva naloga je bila postavljanje pravil, ki smo jih oblikovali skupaj po tem, ko smo se pogovorili o svojih skrbeh in željah ter izpostavili lastni interes ter motive za delo na taboru. Petek smo preživeli v medsebojnem spoznavanju in iskanju pozitivnih lastnosti pri sebi in drugih. Izdelali smo si papirnate majice in jih s pomočjo nalepk opremili s pozitivnimi informacijami o sebi. S pomočjo binga smo spoznavali nove prijatelje ter se predvsem veliko nasmejali. V soboto smo se lotili teme in se v delavnicah krepko zakopali v družbene razmere. V manjših skupinah smo razmišljali in razglabljali ter izdelali časopise, ki so vsebovali razmišljanja na temo družbenih razmer. Najbolj izpostavljena tema, ki smo jo zaznali, so slabi medsebojni odnosi, družbeno razslojevanje, osamljenost in tudi nezdrav oz. nekoristen način preživljanja prostega časa. Popoldne smo se razmer v družbi ponovno lotili z delavnico Stopi korak naprej, ki ponuja možnost postaviti se v vlogo tistih, ki se v družbi ne znajdejo najbolje in jim družba, torej tudi mi sami, zapira vrata pred drugačnimi možnostmi. Večer je bil namenjen ogledu filma Tahan, ki smo ga po ogledu tudi analizirali in povezali z razmerami v družbi. Nedeljo smo preživeli v načrtovanju in pripravi letnega načrta dela. Naredili smo tudi evalvacijo tabora ter si podelili pohvale. Vsi smo se strinjali, da je tabor prehitro minil. Veselimo naslednje priložnosti za skupno delo. Bojana Vodnjov, socialna pedagoginja, vodja tabora Knjižnica Domžale Želvino poletno bralno potovanje Knjižnica Domžale je letos že drugič zapored izvajala projekt Želvino poletno bralno popotovanje. Projekt poteka med poletnimi počitnicami v Knjižnici Domžale in njenih enotah. Namenjen je spodbujanju branja pri otrocih in njihovih starših. V času poletnih počitnic se otroci lahko pridružijo skupini poletnih bralcev, tako da dvajset dni vsak dan berejo vsaj pol ure. Prebrano vpisujejo v bralni seznam, ki je natisnjen v zgibanki. Pridobiti pa si morajo še tri žige, dobijo jih lahko tako, da v času poletnih počitnic obiščejo knjižnico, ujamejo svoj poletni utrinek v risbici in nam zaupajo naslov svoje najljubše knjige poletja. Z zgibanko vabimo tudi k našemu počitniškemu programu in bralno- spodbujevalnim projektom: Pravljični potepin, Čudežni kovček, Pravljična lutkarija. Letos je projekt podprlo veliko sponzorjev. Nagrade so prispevali Kulturni dom Franca Bernika Domžale, HELIOS, d. d., Hajsa - Prodaja igrač in knjig, Plesna šola Urška, Plesna šola Miki, Slaščičarstvo Razpotnik, Slaščičarstvo Resnik, Pustolovski park GEOSS, Atlantis, Kolosej Ljubljana, Terme Snovik, Erdani, Pikapolonica, Mladinska knjiga, Felix Učila International, Sadni vrt in Mercator. S pomočjo sponzorjev smo lahko nagradili vse sodelujoče otroke, ki so uspešno opravili Želvino poletno bralno popotovanje. Letos je sodelovalo skoraj 100 otrok. Otroci so si na zaključni prireditvi projekta ogledali predstavo Piščanček Pik v izvedbi KD Mlin Radomlje. Otroke sedaj vabimo k sodelovanju v Želvinem bralnem potovanju, ki poteka do konca aprila. Zgibanke za zbiranje štampiljk lahko dobite na Oddelku za otroke in mladino Knjižnice Domžale in njenih enot. Vabljeni k branju! Katarina Peterc 15. Otroška olimpijada V soboto, 28. septembra 2013, je Športno društvo Želva pripravilo Otroško olimpijado za otroke, stare od 3 do 8 let. Prizorišče je bilo v telovadnici OŠ Preser-je pri Radomljah. Otroci so se preizkusili v različnih spretnostih: skakanje s prožne ponjave, skakanje z vrečami, vodenje žoge med stojali z nogo in roko, hoja po vrvi, vlečenje vrvi, tek, skok v daljino z mesta, spretnostno premagovanje ovir, vodenje žoge in met na koš. Po uspešno opravljenih nalogah so malčki dobili sladko malico in zaslužene medalje. Zadovoljni smo bili vsi, udeleženci, njihovi starši in organizatorji, članice in člani športnega društva Želva ter učenke OŠ Preserje pri Radomljah. Predsednica društva: Olga Šraj Kristan POLITIČNE STRANKE Pozitivna Slovenija / Saša Kos, poslanka PS v Državnem zboru slamnik@kd-domzale.si Trojka naj razpakira, Slovenija zmore sama! Ob zadnjih političnih dogodkih in odločitvah v vrhu stranke PS, katerih glavna akterka je bila med drugim predsednica vlade in predsedujoča stranke Alenka Bratušek, se je zelo jasno izpostavilo kar precej odprtih vprašanj in dilem o politični kulturi, prihodnosti in usmeritvi v slovenskem prostoru. Prepričana sem, da je izvršni odbor stranke PS odločil v dobro državljank in državljanov ter države Slovenije. Naša družba v nadvse zaostrenih lokalnih in mednarodnih razmerah potrebuje predvsem stabilno in kontinuirano izvršno oblast. Trenutno smo pred sprejetjem pomembnega dokumenta, ki bo botroval usodi naše preljube deželice, to je proračun za leti 2014 in 2015. Na posebni izredni seji Državnega zbora v začetku oktobra sta premier-ka, mag. Alenka Bratušek, in minister za finance, dr. Uroš Čufer, poslankam in poslancem predstavila predlog proračuna. V spodnjih vrsticah vam želim predstaviti, zakaj je ta proračun dober in ne 'kliče trojke'. Proračun, ki ga je pripravila vlada Alenke Bratušek, temelji na treh predpostavkah. Prvič, vladi je uspelo proračunski primanjkljaj spraviti pod tri odstotke, s čimer je izpolnjena ena od temeljnih zahtev za evropsko verodostojnost. Drugič, razvoj ne bo zastal na račun dolgov, saj je izobraževanju in vlaganju v znanje in raziskave namenjenih največ sredstev, kolikor je v obstoječih razmerah še mogoče. In tretjič, investicije ne bodo upočasnjene, saj bodo kombinirane z evropskimi sredstvi in bodo bistveno bolj fokusira-ne. Poleg tega je proračun usklajen brez večjih rezov v socialne pravice in pokojnine ter brez enostranskih posegov v plače. Takšen proračun torej ohranja tudi socialno državo. Razumeti pa moramo, da je Pozitivna Slovenija mlada stranka na političnem parketu in v dosedanjem šestmesečnem sodelovanju v vladi ni bilo mogoče sanirati prtljage preteklih dvajsetih let. Se pa vlada Alenke Bratušek in poslanke ter poslanci Pozitivne Slovenije po najboljših močeh trudimo Slovenijo usmeriti na pravo pot. Zato izbiramo in podpiramo rešitve, ki nam omogočajo, da se iz trenutne situacije rešimo sami. Ne želimo si trojke, ki bi ostro posegla v socialne transferje, temveč smo prepričani, da lahko sami najdemo pot. Takšna je tudi naša LDS Domžale / Anton Preskar, l. r. Davek na nepremičnine pred vrati! skupna zavest, državljank in državljanov Slovenije. Minister Čufer je nedavno hudomušno odzval na škodljivo natolcevanje o tem, da trojka že pakira kovčke za pot v Slovenijo, da naj kar razpakirajo. V svojo izjavo je zelo dobro zajel zavest in samozavest, ki je nujna za uspeh. Vesela sem, da je zmagovit pogled v prihodnost, ki je bil Sloveniji vedno lasten, preživel tudi to krizo! CC Premierka Bratuškova se je tako ob zadnjih dogodkih in odločitvah pokazala kot odločna ženska in človek, ki kljub silnim pritiskom ne podleže ozkim interesom dela gospodarskih in družbenih skupin, pač pa se je odločila za odločen korak k stabilnosti državne politike in uresničevanju prednostnih nalog Slovenije doma in v mednarodni skupnosti. In to je vredno spoštovanja in podpore. . Predsednica vlade je v zaključku nagovora poslankam in poslancem dejala, da obljublja, da bo predlagani proračun Slovenijo postavil nazaj na pot razvoja in napredka. Na tej poti ne smemo izgubiti ne smeri ne obraza. Ves čas moramo vedeti, kam gremo, hkrati pa nikakor ne smemo priti na cilj tako spremenjeni, da ne bi več prepoznali ne samih sebe ne naše drage Slovenije. Premierka Bratuškova se je tako ob zadnjih dogodkih in odločitvah pokazala kot odločna ženska in človek, ki kljub silnim pritiskom ne podleže ozkim interesom dela gospodarskih in družbenih skupin, pač pa se je odločila za odločen korak k stabilnosti državne politike in uresničevanju prednostnih nalog Slovenije doma in v mednarodni skupnosti. In to je vredno spoštovanja in podpore. V vrsti 'akcij', kako naj država pokrije veliko proračunsko luknjo, je gotovo 'hit' tako imenovani davek na nepremičnine, od katerih si država obeta znatna sredstva ob tem, da naj bi občinam vsaj v prvih treh letih ostalo toliko sredstev, kot so jih doslej zbrale z nadomestilom za stavbna zemljišča in drugima obstoječima davkoma (za gozdne ceste, od nepremičnin - objektov, stanovanj). Obveza za davkoplačevalce - občane bo najmanj stoodstotno višja kot doslej, dokaj realno pa je, da še bistveno večja. Kako bodo te obveznosti plačevali zaposleni, upokojenci, kmetje, samostojni obrtniki in podjetniki? Ali bo država predhodno zagotovila več delovnih mest, realno rast pokojnin, večje hektarske donose, ukrepe za spodbujanje rasti obrtništva in podjetniška: ali bomo kreditirali dobre poslovne programi, bo država kaj konkretnega storila za rast družbenega proizvoda? O tem naša poslanca in koalicijske stranke ne pišejo v glasilu Slamnik - oglašamo se tako v Občinskem svetu kot medijih neparlamentarne stranke (LDS, ZARES, itd.). In kaj mislite, zakaj je bilo treba toliko mesecev usklajevanja, preden je prišlo besedilo tega zakona do vlade!!! Zato ker zelo, zelo šepajo podatki Geodetske uprave republike Slovenije (GURS), ko so vrednotili slovenske nepremičnine. Precej težav so povzročale tudi občine, zato je minister za infrastrukturno sprejel Pravilnik o določanju zemljišč za gradnjo (Uradni list, RS, štev. 66/2013 z dne, 5. 8. 2013). Po tem pravilniku občine razlaščajo vse pravice na območju občine po primarni rabi prostora, kot je določeno z občinskim prostorskih aktom oz. s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine. Pravilnik definira tudi sporočanje podatkov o namenski rabi prostora in zemljišč s strani občin GURS. Smola je, da v Pravilniku ni opredeljen datum, da katerega mora biti to sporočeno!!! Verjetno pred pričetkom obdavčevanja nepremičnin. Ali tako menita tudi minister za infrastrukturo in vlada? Od tega dejanja je v precejšnji meri odvisna višina davka od nepremičnin. Žalostno je, da občine za stanovanjske objekte nimajo bul- dožerjev in traktorjev, da bi populistično predstavili svoje težave. Občina naj bi zastopala ljudi - občane, ob tem pa tudi ti niso ne vem kako aktivni (kot npr. kmetje in drugi) proti vladi, ki predlaga nepremišljena in katastrofalna zakonska določila. Mislim, da bo treba še precej truda vladnih in drugih strokovnjakov, da bo naš parlament sposoben sprejeti moderni evropski zakon o obdavčitvi nepremičnin, ki bo moral biti pravičen do vseh zavezancev tega davka. Strinjal bi se s predstavniki nepremičninskih združenj, da nepremičninski davek ni orodje za pobiranje tajkunskega premoženja in da se uvede davčna kapica, ki bi preprečila prekomerno obdavčitev davčnih zavezancev. M Vabimo vas na pogovor o predlaganih davkih na nepremičnine, ki bo v sredo, 13. novembra 2013, ob 17. uri v veliki dvorani Domžalskega doma Domžale, Ljubljanska cesta št. 58. Na pogovor bomo povabili zanimive sogovornike, hkrati pa tudi predstavnike političnih strank, ki bodo lahko predstavili svoja stališča. Vabljeni Za zaključek pa: Davek na nepremičnine bi se moral precej znižati in v absolutnem znesku (za državni in občinski del) ne bi smel predstavljati več kot razumno podražitev glede na sedanje obveznosti. Ne pozabimo, poleg novega davka na nepremičnine so tudi davki iz dejavnosti posameznega zavezanca in vrsta drugih visokih stroškov. Pozivamo zainteresirane občane, naj pokličejo in posredujejo svoja mnenja na GSM 041 633 981, prav tako vabimo vse tiste, ki bi bili pripravljeni aktivno delati in se včlaniti v očiščeno stranko LDS. Sds / Deželak Tomaž Ekološka bomba je med nami Dr. Romana Jordan, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Ah, ta presneta cigareta Kajenje je že stoletja svetovni pojav, ki na eni strani uporabnikom pomeni svojevrstni užitek, žal pa ima tudi negativne posledice, zlasti na zdravje. Ne samo zdravje uživalcev, tudi zdravje pasivnih kadilcev v njihovem okolju je prizadeto. Kampanje proti kajenju so se v zadnjih letih precej razmahnile in tudi osveščanje prebivalstva ustvarja pozitivni trend. Kljub številnim naporom za zmanjševanje kajenja pa ta trend precej niha, tu in tam, predvsem med mladimi, se tudi obrne. Skrb vzbujajoče je, da v Evropi še vedno 700.000 smrti letno povzroči kajenje. Posebno pozornost je treba posvetiti mladim, da sploh ne bi pričeli kaditi. Kar 70 % kadilcev namreč prične kaditi pred 18. letom starosti. Zato smo poslanci v Evropskem parlamentu (EP) na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju odločali o reviziji t. i. tobačne direktive. Namen revizije je bolj poenotiti pravila o tobačnih izdelkih in še zvišati zaščito javnega zdravja. Predlagana revizija regulira označevanje na pakiranju tobačnih izdelkov: EP je glasoval za povečanje opozoril s slikovnim materialom in tudi z besedilom na 65 % velikosti škatlice v vseh državah Unije. Poleg tega direktiva regulira tudi razne dodatke in sestavine tobačnih izdelkov. Tako bodo arome, kot so npr. sadne in čokoladna, popolnoma prepovedane. EP je glasoval za postopno ukinitev prodaje tobačnih izdelkov z okusom mentola. Predlagana je prepoved dodatkov, ki so povezani z energijo in vitalnostjo, kot je recimo kofein, ter dodatkov, ki bi lahko ustvarili napačen vtis, da izdelki koristijo zdravju, npr. vitamini. Ker do sedaj obstoječa direktiva ne uravnava interne-tne prodaje, to uvaja predlog te nove direktive, hkrati z evropskim sistemom sledenja tobačnim izdelkom. Poleg tega predlog revizije vključuje tudi nov izdelek, elektronske cigarete. Parlament se je zavzel, da morajo biti te regulirane v okviru tobačne zakonodaje, ne kot medicinski izdelki. Nova zakonodaja naj bi za potrošnike vzpostavila možnost izbora na podlagi jasnih informacij o sestavinah ter posledicah uporabe tobačnih izdelkov za zdravje. M Skrb vzbujajoče je, da v Evropi še vedno 700.000 smrti letno povzroči kajenje. Posebno pozornost je treba posvetiti mladim, da sploh ne bi pričeli kaditi. Kar 70% kadilcev namreč prične kaditi pred 18. letom starosti. Zato smo poslanci v Evropskem parlamentu (EP) na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju odločali o reviziji t. i. tobačne direktive. Namen revizije je bolj poenotiti pravila o tobačnih izdelkih in še zvišati zaščito javnega zdravja. Predlog nove direktive sem podprla, ker si želim, da bi direktiva vplivala na zmanjšanje kajenje v EU. Osebno menim, da slikovna in pisna opozorila na zavojčkih tobačnih izdelkov niso dovolj učinkovit ukrep za zmanjšanje kajenja med mladimi, ki kot uporniki po cigaretah posegajo ne glede na opozorila odraslih. Kot učinkovito smatram nenehno osveščanje mladih in izvajanje projektov v smeri sprememb vrednostnih sistemov mladih. Ker smo EU mi vsi, državljani in državljanke, je odločitev o kajenju torej izključno na nas posameznikih. Bomo dali prednost užitku ali zdravju? Zame dileme ni. Počasi se izteka drugi mandat obstoječega župana in s tem se bliža nova volilna kampanja. Volilna kampanja, ko vas bomo vsi prepričevali, da smo najboljša izbira in da se bo svet po volitvah vrtel povsem na novo. Ali se bo res? Ne vem, vem pa, da se vsako potovanje začne s prvim korakom. Osebno menim, da ni toliko pomembno, kdo zmaga, ampak kako zmagovalec poskrbi za občane in njihovo življenjsko okolje. Vprašanje, ki se na tem mestu zastavlja: kako je za nas 'poskrbela' obstoječa oblast? No, o tem lahko presodite sami. Sam imam mešane občutke. Ne morem trditi, da je obstoječa vodstvena struktura slaba. Ne to bi bilo krivično, prav tako pa tudi ne morem trditi, da ima vizijo, kako izboljšati naše pogoje življenja v spalnem naselju Domžale. Zakaj spalnem naselju? Torej, imamo le še dve veliki podjetji in nekaj večjih oz. manjših obrtnikov, ki se trudijo preživeti. Ostali pa hodimo na 'šiht' v Ljubljano in spat v Domžale. No, torej smo spalno naselje. Ne dvomim, da ima g. Poljšak, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, zamisli, kako naj se obrt v občini razvija, sprašujem se le, v kateri pisarni na občini, se njegovi predlogi izgubijo. Vprašati se moramo, kam gre obrt v Domžalah in zakaj postavljamo tako nemogoče pogoje (višino komunalnega prispevka, lokalne subvencije ...), da delovni obrtniki odhajajo in ne prihajajo. Priznam, da sem pristranski, saj gledam na stvari z drugega zornega kota. Nisem na oblasti, zato si lahko to tudi privoščim. Zato se tolažim, da je dejstvo, da bo obstoječa oblast slej kot prej morala prepustiti občino drugim. Darwinowo načelo evolucije govori temu v prid. V volilnih kampanjah se delijo velike obljube, stiskajo roke in hvala bogu nemalokrat stkejo pristna prijateljstva. Sam se lahko se lahko pohvalim, da sem imel med volilnimi kampanjami priložnost spoznati ogromno prijaznih in pozitivnih ljudi. Ljudje te lahko resnično navdušijo. Zato na tem mestu ne želim kritizirati obstoječe sedemletne vladavine, ampak želim izpostaviti le to, da ta vladavina temelji na prejšnjih idejah in dosežkih. Nič ni novega. Ne gradijo novih cest, ampak stare preplastijo, ne gradijo novih šol, ampak stare obnavljajo, ne vlagajo v novo infrastrukturo, ampak staro krpajo, ne nudijo novih obljub, ampak dane prelomijo. Denar pa izgineva. So brez idej. Brez vizije. Oprostite, če boste pošteni, se boste strinjali z mano, da je bil v Domžalah v zadnjih desetih letih edini pravi župan županja. Zato menim, da bi si obstoječa oblast morala postaviti dve ključni vprašanji: 1. Kako lahko občina vzpostavi pogoje za rast malega in drobnega gospodarstva? in 2. Kako bo občina zagotovila nam, davkoplačevalcem, ki hranimo to občino, dobre in zdrave pogoje bivanja? Na prvo vprašanje, kot lahko vidimo, občina nima odgovora in se ga tudi ne trudi iskati. Na drugo vprašanje, pa si boste lahko odgovorili sami na naslednjem primeru. Dne 10. 11. 2010 je bil v enem izmed dnevnih častnikov objavljen članek, ki ga lahko najdete na spletnem naslovu http://www.delo.si/clanek/128441. Članek med drugim navaja: »Koliko ton tehnološko nevarnih odpadkov se skriva na levem bregu Kamniške Bistrice na Viru pri Domžalah, ni jasno. (6 Na tem mestu ne želim kritizirati obstoječe sedemletne vladavine, ampak želim izpostaviti le to, da ta vladavina temelji na prejšnjih idejah in dosežkih. Na občini so v odgovoru na vprašanje Dela zanikali njihov obstoj oziroma dejali, da gre za govorice, čeprav je na nedavni javni razgrnitvi zazidalnega načrta celo vodja oddelka za urejanje prostora povedal, da šole na tej lokaciji ne morejo zgraditi, ker je pod zemljo nekajmetrska plast nevarnih odpadkov.« Članek nadalje razpreda o izbrisanih občinskih posnetkih, kjer so bile posnete izjave, in o tem, da občina pravi, da je vse v najlepšem redu. Vendar je bil članek objavljen, demanti pa ne. Ostaja neprijeten priokus. Kaj je bilo narejenega, da se ti odpadki odstranijo, če so že tam? In zakaj zopet nič!!! Zakaj smo volivci nekaj vredni le do dneva pred volitvami, potem pa zmagovalca ne zanima niti naše zdravje? Koliko ljudi je na tem območju zbolelo? Zakaj je laže zanikati, kot pogledati volivcem v oči in jim povedati resnico? Resnica - politični samomor, ne le soočenje z resničnostjo. Zakaj je laže stiskati roke na veselicah kot se soočiti s problemom, ki ogroža vse nas? Morda zato, ker nekateri preveč 'veseljačijo' in se ne zavedajo, da je življenje le eno, pogojeno pa je z našim zdravjem. Ko ga imamo, se tega ne zavedamo, ko ga izgubimo, bi naredili vse, da bi ga povrnili. Spomnite se tega, ko boste v čakalnici zdravstvenega doma. Velikokrat je prepozno. Velikokrat je ... Zato bo treba ukrepati, stvari postaviti na svoje mesto in zahtevati, če ne že spremembe, vsaj dostojno in zdravo življenje. Sam menim, da si ga zaslužimo, kaj pa vi? slamnik@kd-domzale.si POLITIČNE STRANKE Zares / Marjan Mirai Pa ga imamo ...! LTD / KAMAL IZIDOR SHAKER Delovanje občinskega sveta na kratko ... davek na nepremičnine namreč - oziroma ga bomo imeli, ko boste to prebirali. Pa bo pravičen in za vse enak? Ne bo. Davek bo obremenil predvsem ljudi, ki že sedaj težko shajajo. In takih je pri nas čedalje več. Hiša ali stanovanje dandanes na žalost ni znak blagostanja, prej obratno. Res je streha nad glavo, ,štalca>, če hočete, kar ni nepomembno, vendar pomeni za večino starejše in srednje generacije desetletje in več garanja in odrekanja, za mlajše pa skoraj nepremostljiv problem. Ko smo za silo pogoltnili novo zakonodajo, zaradi katere mnogi starejši nočejo v dom za starejše, da ne bi prizadeli otrok, ki si tako ali tako zelo težko gradijo lastno eksistenco v teh časih, in ko nas država prepričuje, da nima smisla varčevati, ker se nam vse šteje v prihodek, bomo dobili še nov nepremičninski davek. Saj ne da bi bili proti davkom. Vendar bo ta previsok in na premalo domišljenih osnovah in uveden v najbolj neprimernem času v zgodovini te države. Načelno naj bi bil obseg davčne obveznosti določen v višini, ki zavezancem omogoča njihovo plačevanje brez ogrožanja njihove eksistence. Pa v praksi? Davek bo najbolj prizadel upokojence z najnižjimi pokojninami, brezposelne, pa tudi zaposlene, ki prejemajo komaj zajamčeno plačo ali še te ne. Male kmete, ki komaj toliko pridelajo, da preživijo in plačujejo obstoječe davke, lastnike podedovanih kmetijskih nepremičnin, ki se jih ne da gospodarsko izkoriščati in z njimi nimajo česa početi, pa še prodati se jih ne da. Pa to je samo vrh ledene gore. Posredno, prek države, bomo plačevali tudi davke za bolnišnične objekte, pa zdravstvene domo- ve, šole, vrtce ..., da ne naštevam. Pravijo: »Če ne boste zmogli plačevati vi, naj pa vaši otroci ali pa prodajte oziroma zamenjajte za manjše.« Že do sedaj so se nekateri, predvsem zaradi visokih stroškov vzdrževanja, odločali, da so svojo nepremičnino zamenjali za manjšo. Po uvedbi nepremičninskega davka pa bo na tem precejšni del prebivalstva. In kdo bo kupoval? Taisti mladi, ki bi sicer stanovanje potrebovali, a nimajo dohodkov ali ti ne zadoščajo niti za preživetje? Jim bodo banke odobrile kredite? Izkušnje kažejo, da ne. Stanovanja in hiše pa, ob mrtvem nepremičninskem trgu in novem davku, tudi za naložbo najbrž ne bodo zelo zanimive. S tem davkom zabija država še zadnji žebelj v krsto socialne države. Samo upam lahko, da se motim. Že do sedaj so se nekateri, predvsem zaradi visokih stroškov vzdrževanja, odločali, da so svojo nepremičnino zamenjali za manjšo. Po uvedbi nepremičninskega davka pa bo na tem precejšnji del prebivalstva. In kdo bo kupoval?« Seveda bi te nepremičnine lahko tudi oddajali, bo kdo pripomnil. To pa je že druga zgodba nekega drugega slabo domišljenega zakona. OO NSi / Peregrin Stegnar, predsednik OO NSi Domžale Uveljavljanje in sprejemanje vrednot v družbi V petek, 11. oktobra 2013, je bil v kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici Zbor za vrednote. Na začetku smo prisluhnili pevskemu kvintetu. Zbora se je udeležila predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je imela pozdravni nagovor. Gostje so bili dr. Janek Mu-sek, Andreja Šuštar in Alojzij Štefan, pogovor je vodila Ivanka Učakar. Udeležencev je bilo toliko, da so povsem napolnili dvorano. V uvodnem predavanju je dr. Janek Musek predstavil dva temelja za stabilno in uspešno družbo. Prvi je znanje, drugi pa so etični standardi in vrednote. Pojasnil je, da z naraščanjem količine informacij pada kakovost znanja. Ljudje so imeli včasih bogatejše znanje, čeprav so teže dostopali do informacij. Poudaril je, da je družba lahko v blagostanju in sožitju le, če živi vrednote. Povedal je, da so najosnovnejša navodila za etiko in vrednote v desetih božjih zapovedih, da je naša zahodna civilizacija in z njo vrednostni okvir sedanjega sveta, človekove pravice in svoboščine, zrasla na temeljih antične krščanske civilizacije. Dejal je, da se človekova osebnost oblikuje v procesu izobraževanja, ki ima elemente vzgoje. Tako se vrednote vpelje v družbo. Mlada učiteljica razrednega pouka Andreja Šuštar nas je presenetila s svojimi izkušnjami v izobraževanju. Začutili smo, da je kriza posredovanja pozitivnih vrednot v našem času zelo prisotna. Povedala je, kako se je ob poučevanju mladine srečevala z zahtevami staršev in Verjamemo, da delovanje občinskega sveta velika večina bralcev strani, na kateri se predstavljamo politične stranke in izražamo stališča, že poznate, pa vendar se nam zdi prav, da se zadeve zapišejo in morda za naključnega bralca tudi osvetlijo. Delo občinskega sveta je sicer obsežnejše, kot bo opisano v naslednjih nekaj vrsticah. Glede na izkušnje in realno stanje je delo občinskega sveta in njegovih/njenih predstavnikov po našem mnenju še vedno premalo prepoznano, zato včasih prihaja do različnih interpretacij in razlag. Občinski svet Občine Domžale je najvišji predstavniški organ vseh občank in občanov v naši občini. Šteje 31 članic in članov, ki jih volimo vsaka 4 leta na podlagi Zakona o lokalnih volitvah. V tem mandatu, mandatu 2010-2014 občinski svet sestavlja 11 svetniških skupin, kar Domžale uvršča v sam vrh pestrosti zastopanosti političnih strank v občinskih svetih v Sloveniji. Občinski svet je definiran v najvišjem aktu - Statutu Občine Domžale, ki opredeljuje tudi njegove naloge in pristojnosti. Te so: sprejemanje aktov občine, sprejemanje proračuna in zaključnega računa občine, po potrebi ustanavlja javne zavode in podjetja, nadzoruje delo župana ter občinske uprave, imenuje in potrjuje člane nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta, predstavnike ustanovitelja v javnih zavodih in podjetjih ... Podrobnejše pristojnosti in delo občinskega sveta definira akt, tj. Poslovnik občinskega sveta, ki tudi opredeljuje delovna telesa za boljše operativno delo tega. Občinski svet ima v trenutnem mandatu 4 stalne komisije (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Statutarno pravna komisija, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter Komisija za vloge in pritožbe) in 6 odborov (Odbor za družbene dejavnosti, Odbor za finance in premoženje, Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja, Odbor za prostor, Odbor za gospodarstvo ter Odbor za stanovanjsko problematiko in splošne zadeve), ki se po potrebi sestajajo in obravnavajo gradiva za prihajajočo sejo Občinskega sveta. M V tem mandatu, mandatu 2010-2014, občinski svet sestavlja 11 svetniških skupin, kar Domžale uvršča v sam vrh pestrosti zastopanosti političnih strank v občinskih svetih v Sloveniji. Treba je omeniti ter poudariti, da članice in člani občinskega sveta funkcije opravljamo nepoklicno. Občinski svet se sestaja na rednih sejah praviloma enkrat na mesec, razen v juliju in avgustu. Stranko LTD - Toni Dragar - Listo za vse generacije v omenjenem mandatu predstavlja 7 svetnic in svetnikov, ki se s predlogi in pobudami aktivno vključujemo v razprave in 'lokalno zakonodajni' proces ter spremljamo dogajanje v Domžalah in z županom (kot nosilcem liste LTD) poskušamo slišati večino predlogov in idej, ki jih imate občanke in občani, ker želimo, da se Domžale razvijajo in ostajajo ljudem prijazno mesto z visoko kvaliteto življenja. NSi / Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka v Državnem zboru RS Nova Slovenija predlaga Partnerstvo za izhod iz krize nekaterih učiteljev, ki nasprotujejo dobri vzgoji. Vse njeno zavzemanje za vrednote v življenju izhaja iz njene izkušnje vzgoje v domači družini, v kateri je osem otrok. Poudarila je, da bi znali ljudje mnogo bolj ceniti in spoštovati sebe in druge, če bi bile njihove vrednote na pravih mestih in predvsem, če bi na prvo mesto postavili Boga. Lojze Štefan, oče šestih otrok, je govoril o solidarnosti iz svojega bogatega poklicnega udejstvo-vanja v ustvarjalni dejavnosti. Na Zavodu Pelikan in v programu Srečanje dela z najstniki odvisniki. Za Štefana je solidarnost vzajemna pozornost ljudi na potrebe in stiske drugih in temelji na ljubezni do bližnjega. Solidarnost je ena temeljnih nalog vsakega človeka, ki želi živeti kot kristjan po Jezusovih naukih. Nasprotje solidarnosti so egoizem, individualizem, brezbrižnost do drugih, zaprtost v svoj krog in želja po nasilni revolucionarni spremembi družbe. 66 Nasprotje solidarnosti so egoizem, individualizem, brezbrižnost do drugih, zaprtost v svoj krog in želja po nasilni revolucionarni spremembi družbe. Taka srečanja so lepe iztočnice za razmišljanje in delovanje. Izrečene misli in zgledi so spodbude, ki nas nagovarjajo, da aktivno pristopamo k potrebnim. Nekateri analitiki so že pred poletjem napovedovali vročo politično jesen in žal so se napovedi uresničile. Priča smo vedno slabšim novicam v zvezi s finančnim stanjem Slovenije, ugiba se celo o evropski finančni pomoči. V parlament sta prispela predloga za državni proračun v letu 2014 in 2015, ki sta s seboj prinesla tudi predloge o novih ali povišanih davkih ter spremembe pri financiranju občin. Nova Slovenija je v javnosti že večkrat izpostavila, da rešitev težav ne vidimo v poviševanju davkov, pač pa je treba na premišljen način uvesti varčevanje pri javni porabi. Tako prihranjena sredstva pa je treba vložiti v projekte, ki bodo spodbujali inovativnost in podjetnost ter posredno nudili nova delovna mesta. Vlada Alenke Bratušek se je po našem mnenju problema lotila na napačen način, saj je veliko več pozornosti namenila novim in višjim davkom, ki naj bi v državno blagajno prinesli še več denarja, državljanom pa hitreje izpraznili denarnice. Napovedan davek na nepremičnine in močno povišani prispevki za zdravstveno zavarovanje za nekatere zavarovance so sprožili največ nasprotovanja. V Novi Sloveniji zagovarjamo nizke davke in spodbudne administrativne ukrepe za gospodarstvo, zato odločno zavračamo predloge Alenke Bratušek, da z novimi in višjimi davki zakrpa proračunsko luknjo. Opozorili smo, da bo slovensko podeželje, s kmetijstvom na čelu, najbolj trpelo pod novim davkom na nepremičnine in da so davčne stopnje za nekatere nepremičnine previsoke, da bi jih ljudje še zmogli plačevati. Tudi spremembe zakona o financiranju občin, ki jih je predlagal minister Virant, gredo v škodo predvsem podeželskih občin, ki bodo izgubile veliko več sredstev kot občine z večjim številom prebivalstva in gostejšo poselitvijo. V Novi Sloveniji smo opozorili, da tak predlog predstavlja finančno izčrpavanje in zanemarjanje slovenskega podeželja, kar se nam lahko hitro maščuje v obliki dodatnega gospodarskega padca, neskladnega regionalnega razvoja in izgube turističnega potenciala. Zaradi vseh nakopičenih problemov smo v Novi Sloveniji na posvetu stranke v Laškem sklenili, da zaradi nujnosti političnega dogovora o sprejetju nujnih reform ostalim parlamentarnim strankam predlagamo Partnerstvo za izhod iz krize. Namen takšnega partnerstva je, da za isto mizo zberemo vse parlamentarne politične stranke, gospodarstvenike in civilno družbo ter skupaj iščemo rešitve, ki bi Sloveniji trenutno najbolj koristile in jih nujno potrebujemo. Predlagali smo, da bi bil povezovalni člen med vsemi potencialnimi partnerji predsednik države, ki predstavlja vrhovno avtoriteto države. Predsednik Pahor je predlogu naklonjen, tako kakor tudi nekatere stranke. V trenutku, ko to pišem, pa še ni znano, ali se z našim predlogom strinjajo vsi in bo do sestanka v resnici tudi prišlo. M V Novi Sloveniji zagovarjamo nizke davke in spodbudne administrativne ukrepe za gospodarstvo, zato odločno zavračamo predloge Alenke Bratušek, da z novimi in višjimi davki zakrpa proračunsko luknjo. Čas, ki je pred nami, ne bo lahek. Politična nesoglasja in nepripravljenost na dialog glede ključnih rešitev in prihodnjih usmeritev Slovenije pa vso zadevo še dodatno poslabšujejo. Upam, da bodo politični voditelji in ostali akterji premogli toliko razuma in modrosti, da bodo ponujeno priložnost sprejeli in začeli plodni dialog, ki ga naša ljuba Slovenija tako močno potrebuje. SPORT slamnik@kd-domzale.si na kratko Domžalska atletika V Domžalah se blešči! Da so domžalski atleti v kondiciji in pripravljeni tekmovati prav do konca sezone, so pokazali na mitingu Zvezde prihodnosti, 28. septembra na Bledu. Najbolj se je bleščalo okoli Timoteja Aliča iz AK Domžale, ki je med mlajšimi od 8 let osvojil dve zlati medalji, z dvema odličjema, vsi s po enim najžlahtnejšim, pa so z Gorenjske odšli AS-ovci Tilen Ulčar, Maks Ulčar in Žan Vrhovnik. Srebrni sta bili AS-ovki Ana Spahič in Maruša Ulčar, z bronom okoli vratu pa so srečanje mladih zaključili AS-ovci Klemen Ribaš, David Hribar, Miha Strmčnik in Jure Hribar. Proga 'A': 650 m, + 100 m/- 0 m Takšen je bil opis proge 34. teka na Šmarno goro, na katero se je 5. oktobra podala Maja Per iz AK Domžale. 650 m dolgo preizkušnjo s 100 m vzpona in brez spusta, da ne bi bilo prelahko, je izmed deklic, mlajših od 12 let, najhitreje premagala Domžalčanka, ki je hkrati zasedla tudi končno drugo mesto na Pokalu Slovenije v gorskih tekih za leto 2013. Dobimo se pod Starim gradom na Smledniku Smlednik je bil 28. septembra prizorišče Prvenstva Slovenije v gorskih tekih za osnovne in srednje šole. Medalje med mlajšimi učenkami se je veselila srebrna Maja Per, tik pod stopničkami sta tekmovanje med starejšimi učenkami zaključili njeni klubski kolegici iz AK Domžale Nina Pavlič Hren in Ana Kra-čman (4. in 5. mesto). V konkurenci dijakov je bil Janez Golja sedmi. Pisan šopek veščin Jan Fink iz AK Domžale je le za las ZGREŠIL MNOGOBOJSKO MEDALJO. Celjski stadion je bil 5. in 6. oktobra prizorišče Atletskega pokala Slovenije v mnogobojih. Teklo se je, skakalo in metalo, povrhu so bile tukaj še ovire, skratka, bilo je pestro in zabavno - in uspešno! Član AD AS Tilen Ulčar je postal zmagovalec četveroboja med pionirji, mlajšimi od 12 let, skupaj z Maksom Ulčarjem in Miho Strmčnikom je osvojil še ekipno prvo mesto. Tik pod stopničkami je med pionirji, mlajšimi od 14 let, s tekom na 60 m, skokom v daljino, metom vortexa in tekmo na 600 m opravil Jan Fink iz AK Domžale. Krof tudi za judoistki Žolnirjevo in Naraksovo! Četudi je pokal za najštevilčnejšo ekipo na 28. teku za krof, ki je bil 6.oktobra v Kra-šnji, pripadel klubu Urške Žolnir Sankaku, so člani AK Domžale vedno znova stopali na zmagovalni oder. Vseh šest najhitrejših mlajših deklic je bilo iz AK Domžale, zmagala je Maja Per, med mlajšimi dečki je bil Urh Kos drugi. Podobno je bilo med starejšimi pionirji, med katerimi je zmagala Nina Pavlič Hren, drugi je bil Luka Per. Med članicami sta bila absolutna zmagovalca Katja Kosmatin in Jakob Vodnjov iz AK Domžale, sicer je med člani do 20 let slavil AS-ovec Gregor Lazar. Ne glede na uvrstitev so po teku prav vsi uživali v slastnih krofih! Bojana M. Vojska Jesenski kros domžalske regije 2. boksarski klubski tabor Začetek šolskega leta navadno pomeni tudi začetek organiziranih športnih in rekreativnih dejavnosti, ki jih v šolah organizirajo in izvajajo v okviru šolskih športnih društev. Med pomembnejše naloge, ki jih je v svoj program vpisal Klub borilnih veščin Domžale, je tudi vzgoja mladih tekmovalcev, medtem ko za starejše načrtujejo dopolnjevanje njihovega znanja in spretnosti. Najhitrejše učenke, letnik 1999 Zavod za Sport in rekreacijo in Atletski klub Domžale Ena izmed najbolj množičnih oblik tekmovanj, na katerih se osnovnim šolam pridružijo tudi otroci iz vrtcev, so krosi, ki jih zelo radi obiskujejo tako najmlajši kot starejši učenci in učenke. Tudi letošnji jesenski kros domžalske regije, na katerem so sodelovale vse šole in vrtci, je v Športni park Vir privabil več sto tekačev in tekačic, pa tudi številne navijače, med katerimi so bili zlasti navdušeni starši, bratci in sestre, stari starši in vsi drugi, ki so glavno navijali za vse. Kros je organiziral Zavod za šport in rekreacijo, njegov direktor, mag. Janez Zupančič, je vsem najboljšim podelil medalje, izvedel ga je pa zelo uspešno Atletski klub Domžale. V posameznih skupinah je teklo tudi več kot 50 tekačev, ponovno pa se je izkazalo, da so se med najboljše praviloma uvrščali tisti, ki trenirajo posamezne športe. Poglejmo rezultate: Učenke: letnik 1999: 1. Nina Pavlič Hren, 2. Sofija Ko-kot, obe Rodica, 3. Ana Kračman, Mengeš; letnik 2000: 1. Tajda Podbevšek, Rodica, 2. Ajda Ahačič, Preserje pri R, 3. Lucija Kuna-ver, JV Moravče; letnik 2001: 1. Nina Lednik, Dragomelj, 2. Eva Štrekelj, 3. Kaja Alič - obe JV Moravče; letnik 2002: l. Maja Per, JK Brdo, 2. Nikolina To-mič, Domžale, 3. Meta Ahačič, Preserje pri R; letnik 2003: 1. Milla Andrejič, Rodica, 2. Ha-na Polajžar, JV Moravče, 3. Enja Grad, Rodica; letnik 2004: 1. Ana Spahič, JK Brdo, 2. Eva Močnik, Preserje pri R, 3. Ana Markovič, Trzin; letnik 2005: 1. Manca Brezovnik, Mengeš, 2. Tinkara Peterka, Domžale, 3. Žana Planin-šek, Mengeš; letnik 2006: 1. Lia Košak, Mengeš, 2. Teja Vej-novič, Rodica, 3. Manca Gabrič, Domžale; letnik 2007: 1. Neli Vučko, JV Moravče, 2. Ida Kariž, Mengeš, 3. Tija Levstek, Preserje pri R; letnik 2008 in mlajše: 1. Meta Tancik, Vrtec Gaj, 2. Ana Soklič, 3. Anja Pungerčar Ogrin, obe Vrtec Dominik Savio Učenci: letnik 1999: 1. Luka Bela Kočar, Preserje pri R, 2. Žan Podboršek, Trzin, 3. Nejc Klavžar, Domžale; letnik 2000: 1. Mark Leuštek, Rodica, 2. Urban Tajher, 3. Mark Zabukovnik - oba Trzin; letnik 2001: 1. Miha Kralj, Rodica; 2. Erik Urba-nija, JV Moravče, 3. Anej Peupušček, Rodica; letnik 2002: 1. Leopold Kuient, Trzin, 2. Vit Pru-snik, Rodica, 3. Uroš Tomič, Domžale; letnik 2003: 1. Jure Žavbi, Rodica; 2. Gašper Boj-ko, 3. Žan Luka Lubi - oba Trzin; letnik 2004: 1. Kristjan Trdin, JV Moravče, 2. Tim Cerar, Mengeš, 3. Kristjan Miščič, Dragomelj; letnik 2005: 1. Jan Simončič, Rodica, 2. Jan Dre-tnik, Dragomelj, 3. Marcel Kobal, Preserje pri R; letnik 2006: 1. Gabrijel Sojer, 2. Anže Banko, oba Dragomelj, 3. Tilen Gašper Štiftar, Domžale letnik 2007: 1. Žan Lopatič, 2. Kristjan Filipo-vič, 3. Erazem Šoštar, vsi Mengeš; letnik 2008 in mlajši: 1. Juš Avbelj, Vrtec Me-do, 2. Mihael Omahen, Vrtec Palček, 3. Mark Vrhovnik, Vrtec Ostržek; Iskrene čestitke vsem tekačem in tekačicam! Vera Vojska Biatlonka Teja Gregorin z novo sponzorsko pogodbo do boljših rezultatov Najboljša slovenska biatlonka Domžalčanka Teja Gregorin je v času priprav na novo sezono podpisala tudi novo sponzorsko pogodbo. S pomočjo Jelovice bo zagotovo še laže posegala po odličnih rezultatih, kakršnih smo vajeni pri njej. Na novinarski konferenci, ki so jo organizirali ob podpisu pogodbe in odhodu biatlonske reprezentance na testne treninge v Avstrijo, je Teja spregovorila tudi o svojem novem, energetsko učinkovitem domu. Teja Gregorin danes že biva v prenovljeni, predvsem pa energetsko učinkoviti hiši. Jelovica je naši športnici v podporo njenemu športnemu udejstvovanju poskrbela za menjavo stavbnega pohištva in njen dom opremila z dodatno izolacijo. Kot smo izvedeli, pa se prenova Tejinega doma ne pozna le na nižji energetskih stroških, pač pa predvsem na njenem zdravju, kar je za športnico še posebej pomembno. »V preteklih letih sem imela precej zdravstvenih težav, kar naprej sem bila prehlajena. Odkar so mi hišo energetsko prenovili, pa težav ni več in sem zelo zadovoljna, da se je podjetje Jelovica lotilo tega projekta, saj v hiši zelo uživam,« pravi Gregorinova, ki je spregovorila tudi o pripravljenosti na novo sezono, predvsem je vesela zadnje mednarodne zmage, ki jo je osvojila. »Tekmice so mi dihale za ovratnik, vem, da me čaka še precej trdega dela,« je dejala o zmagi na poletni tekmi, ki je bil v Püttlingenu v Nemčiji. Po drugi strani pa je bila naša biatlonka kljub zmagam veliko bolj kritična do svojih rezultatov na septembrskem državnem prvenstvu. »Preveč je bilo zgrešenih strelov, je še kar nekaj rezerve. S trenerjem sva že začela delati in napredujem iz dneva v dan, da bodo prišle predstave, ki si jih želim,« pravi uspešna športnica. O Klub borilnih veščin Domžale Tako so 21. in 22. septembra organizirali 2. klubski boksarski tabor za članice in člane kluba. V zelo primernih prostorih Smučarsko skakalnega kluba Sam Ihan so izpeljali kvaliteten dvodnevni program, ki so ga popestrili s prihodom svojih tekmovalcev z evropskega prvenstva. Pravzaprav je bil prihod slovenskih reprezentantov iz kluba, Teje Mihelčič, Hane Mihelčič in Andreja Repnika, v Slovenijo pika na i boksarskega tabora. Vrnili so se namreč z Evropskega kadetskega in mladinskega kickboxing prvenstva na Poljskem, kjer so se odlično odrezali in si zaslužijo vse čestitke. Njihov prihod na tabor zlasti najmlajšim pomeni veliko spodbudo na športni poti, njihovi uspehi pa predstavljajo še eno stopnico več na uspešni poti Kluba borilnih veščin Domžale. Pa še zadnja dobra novica: Na svetovnem kickboxing prvenstvu 2013 v Turčiji bo nastopil tudi Marjan Bolhar. Čestitamo in držimo pesti! Vera Vojska foto; Janez Ravnikar Z dobrodelno tekmo in prvo zmago v novo sezono lige Telemach Košarkarski klub Helios je po uvodnih pripravljalnih tekmah in zagretih pripravljalnih treningih ponovno v dobri kondiciji za naskok na vrh lestvice in morebitno vstopnico za jadransko ligo ABA. KK Helios Odvila se je tudi že prva tekma v ligi Telemach. Nasprotnik domačega Helio-sa je bila ekipa Rogaške, ki naj bi v tej sezoni veljala za močno tekmico in morda tudi presenečenje za najvišja mesta. Heliosova ekipa je, kot smo že pisali, pomlajena, saj je od lanske sestave ostalo 8 igralcev, pridružili pa so se jim novi. Igralci so že tudi izbrali novega kapetana, letošnjo okrepitev ekipe - Igorja Mariča. Med gledalci na tekmi pa smo lahko opazili tudi igralce NK Domžale, ki so prišli v podporo Urbanu Gorjancu (več v nadaljevanju). Tekmo so bolje začeli gostje iz Rogaške in tako pokazali svojo angažiranost, 3 : 6. Tako je prva četrtina pripadala nasprotnikom za 8 točk razlike (10 : 18). V drugi četrtini so se zbudili domači in se približali tekmecu, najprej z rezultatom 21 : 23, pri čemer so košarkarji Rogaške še vedno držali vajeti v svojih rokah, nato pa je sledilo prvo vodstvo Heliosa (25 : 23), ki je ob polčasu že vodil za 9 točk (32 : 23). Kmalu po odmoru so Domžalčani še povečali vodstvo na + 12 (37 : 23). Največjo prednost na tekmi pa so domači košarkarji dosegli pred iztekom tretje četrtine, pri + 20, in jo uspeli zadržati vse do konca kljub nenehnim poskusom gostov po preobratu. Tako je ob zvoku zadnje sirene na semaforju kazalo 67 : 47. Največ točk je prispeval novi košarkar Dejan Mlakar (19 točk, 3 trojke). Domžalski košarkarji so se, kot omenjeno, podali tudi v dobrodelno akcijo z naslovom 'Skupaj pomagajmo Urbanu', v kateri z NK Domžale in s Srednjo šolo Domžale zbirajo denar za operacijo svojega člana Urbana Gorjanca. Mladi košarkar je pred letom dni izvedel, da ima Marfanov sindrom, dedno bolezen vezivnega tkiva, ki je pri njem pustila posledice na aorti. Urban je neizbežno operacijo srca dočakal ravno v preteklih dneh, opraviti pa je moral dolgo pot do Seula. Po vrniti v Domžale ga čaka še vsaj leto dni počitka, preden bo spet lahko stopil na košarkarski parket. Na uvodni temi so se odpovedali ne le izkupičku od prodanih vstopnic, pač pa so se honorarju odpovedali tudi vsi, ki so ta dan delali na tekmi. Sašo Kozlevčar Po lestvici navzgor ... Domžalski nogometaši v zadnjih tekmah ne okušajo več grenkobe poraza, z desetimi zadetld na štirih tekmah izboljšujejo bilanco in se zanesljivo vzpenjajo po prvoligaški lestvici navzgor. Po štirinajstih krogih trenutno zasedajo šesto mesto. pripravah sta spregovorila tudi druga domžalska vrhunska biatlonca, Klemen Bauer, čigar cilj v novi sezoni je izboljšanje lastnih pomanjkljivosti. »Do začetka sezone načrtuje največ dela na suhem treningu in treningu psihologije,« pravi Bauer, medtem ko Peter Dokl dodaja, da si v novi sezoni želi predvsem čim več uspešno opravljenih tekem. »Ne obremenjujem se s cilji, dobre predstave s treningom želim prenesti na tekme. Odlično je trenirati z Jakovom Fakom, saj tako ves čas vem, kako blizu svetovnega vrha sem,« prednosti lastne reprezentance poznava Dokl. Mateja A. Kegel Kozlevčar Foto: Mateja A. Kegel Kozlevčar NK Domžale Kranjski Triglav letos 'do-muje' na samem repu prve lige, poraz, ki so jim ga zadali nogometaši Domžal, pa je še zapečatil njihovo usodo, vsaj jesenskega dela. Za visoko zmago Domžal 3 : 0 je bila zaslužna celotna ekipa, med strelce pa so se vpisali Erik Janža v tretji minuti ter Slobodan Vuk (48. minuta) in Darko Zec (87. minuta). V Športnem parku Domžale je gostovala ekipa Gorice, ki je po prvem polčasu sicer povedla po zadetku Kavčiča v 29. minuti. A Domžalčani se niso predali in po zadetku Parkerja v 54. minuti iztržili točko ter končni izid 1 : 1. Gostovanje Krke v Domžalah je bilo veliko manj uspešno. Predzadnje uvrščena ekipa na lestvici je morala priznati visok poraz proti motiviranim Domžalča-nom. Za zmago 4 : 0 so mrežo Krke zatresli Parker (v 53. in 62. minuti) ter Vuk (72. minuta) in Husmani (83. minuta). Ekipa Zavrča, ki je trenutno uvrščena na četrto mesto držav- nega prvenstva, je bila nekoliko trši oreh za Domžalčane. Po zadetku Samboleca v peti minuti vodstvu Domžal so gostitelji hitro odgovorili z izenačenjem v osmi minuti, ko je mrežo domžalskega vratarja zatresel Korun. Domžalčani so še enkrat prišli v vodstvu v 34. minuti po zaslugi uspešnega strela Slo-bodana Vuka, a tudi ta je dobil odgovor v obliki zadetka Kokola (42.), ki je tako postavil končni izid 2 : 2. Domžalski nogometaši se redno odzivajo na dobrodelne prošnje, tako že tradicionalno pomagajo Anini zvezdici, letos pa so se takoj odzvali tudi mlademu košarkarju Urbanu Gorjancu, ki je, vse dokler ni zbolel, branil barve domžalskega Heliosa. NK Domžale je tako celoten izkupiček prodanih vstopnic na tekmi Domžale proti Krka v višini več kot dva tisoč evrov podaril za pomoč mlademu športniku. V akciji sodelujeta poleg NK Domžale še KK Helios in Srednja šola Domžale. Mateja A. Kegel Kozlevčar slamnik@kd-domzale.si SPORT na kratko ŠD Preserje je aktivno tudi poleti Poletni prelet v SSK Sam Ihan Čeprav je bilo letošnje poletje zelo vroče, smo bili v našem športnem društvu zelo aktivni. Spomladanski del športne sezone smo uspešno zaključili s piknikom športnega društva pri 'Žmajdovem kozolcu'. Ko je nastopil čas poletnih počitnic, so se člani odbojkarske sekcije udeležili različnih turnirjev odbojke na mivki. Začeli so v Ankaranu, nato je sledil turnir v Motniku, potem v Bohinju. Tudi turnirja v Moravskih Toplicah, v Vuzenici in v Ribnici na Pohorju niso izpustili. V domačem okolju pa so sodelovali na turnirju v Črnučah na Ježici, pri Bernardiju na Viru, na katerem so tudi zmagali. Seveda so tudi na ostalih turnirjih dosegli odlične rezultate. Čestitamo! Čeprav smo najbolj prepoznani po odbojkarski sekciji, pa so v naših vrstah tudi kolesarji. Dva izmed njih sta v letošnji sezoni sodelovala na kolesarskih dirkah, in sicer se je Simon Zupan udeležil kolesarske dirke Radmarathon Wildon v Avstriji, Robi Peče pa je sodeloval v kolesarski dirke Juriš na Vršič. Oba sta dosegla dobre rezultate. V začetku novega šolskega leta se je zopet pričela rekreativna odbojkarska liga v Komendi, v kateri sodelujeta tudi ekipa ŠD Preserje in ŠD Preserje Juniors. V prvih ok-toberskih dneh smo začele vadbo pilatesa, loparje pa so znova zavihteli tudi člani bad- (foto: Janez Stibrič): NTS Mengeš: Z nami je igranje namiznega tenisa prijetno, smo družabni, predani športu ter veselju - pridruži se nam. NTS Mengeš V NTS Mengeš smo še kako zadovoljni s končnim izkupičkom s tega mednarodnega tekmovanja, saj so se odlične uvrstitve kar kopičile, in vse to nakazuje tako dobro delo trenerjev in pripravljenost naših mladih igralk in igralcev na vedno večje in težje izzive ter uspehe. Razveseljivo je tudi to, da veliko mladih igralk in igralcev, ki trenirajo v NTS Mengeš, prihaja iz naše občine, so torej učenci in učenke, ki sicer obiskujejo osnovne šole v naši občini. Kljub dodatnemu delu z najboljšimi (ki že igrajo za slovensko reprezentanco v okviru svojih starostnih selekcij) pa se ne pozablja na podmladek in na delo tako fantov kot deklet. Še nekaj rezultatov naših igralk in igralcev: DEKLETA:^ U-10: Štefanič Taja 1. mesto Šobar Eva 2. mesto Kobetič Gaja 3. mesto U-12 Kobetič Tara 2. mesto Kobetič Vita 3. mesto Stražar Sara 4. mesto U-15 Stražar Katarina 1. mesto Kobetič Nika 5. mesto Sodelovali sta še Agapito Nina in Čemen Ema U-19 Tofant Ana 1. mesto mintonske sekcije. Seveda pa nas v tem mesecu čaka še razstava izrezljanih buč, o kateri bomo poročali v naslednji številki časopisa. Še več o naših aktivnostih in rezultatih pa si lahko pogledate na naši spletni strani. Sabina Zupan Odlični rezultati na drugem Alpe-Adria turnirju v namiznem tenisu V športni dvorani Krim na Galjevici v Ljubljani je potekalo letošnje, že drugo po vrsti, mednarodno tekmovanje v namiznem tenisu za starostne kategorije U-10, U-12, U-15, U-19 (posebej za fante in dekleta). Nastopili so igralci in igralke iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Italije. V poletnih mesecih smo v Smučarko skakalnem klubu Sam Ihan začeli uporabljati prenovljene prostore za strokovno vadbo vseh generacij smučarskih skakalcev. Na novo pridobitev smo izredno ponosni in jo res koristno uporabljamo. SSK Sam Ihan V juniju se je začela poletna skakalna sezona, ki se počasi zaključuje. Trenutno poteka in se zaključuje več različnih tekmovanj: Regijski pokal Cockta, Alpski pokal, Celinski pokal in Velika poletna nagrada (GRAN PRIX). Na tekmi Velike poletne nagrade (GRAN PRIX) v japonski Hakubi je Jernej Damjan dosegel rezultat kariere, saj je v težkih vremenskih razmerah zmagal. Zmago si je delil z legendo smučarskih skokov, Kasaijem. (slika 1: Fotograf: FIS Ski Jumping, komentar: Jerne-jeva zmaga). Na enajstih tekmah omenjenega tekmovanja je dosegel zmago ter trikrat drugo mesto. Tako je Jernej v skupnem seštevku zasedel drugo mesto, na kar smo zelo ponosni. Na naši skakalnici se vedno kaj dogaja. V organizaciji našega kluba SSK Sam Ihan je v začetku septembra potekala regijska tekma za Pokal Cockta. Bilo je zelo zanimivo, saj smo si najmlajše skakalce lahko ogledali v petih različnih kategorijah. V lepem, toplem in sončnem vremenu smo organizirali dobro tekmo in poskrbeli za lepe nagrade, ki so jih prejeli vsi tekmovalci. V septembru so nas v športnem dnevu obiskali tudi prvi razredi domžalske Osnovne šole Venclja Perka. Naši starejši in malo mlajši skakalci so jim s trenerjema predstavili smučarske skoke, na koncu so še skupaj izvedli skupinske igre. Vabimo tudi ostale, ki vas to zanima, da skupaj organiziramo športni dan za pred- stavitev in športno druženje. V polnem teku je državno prvenstvo v vseh kategorijah. V Kranju je potekalo državno prvenstvo za člane, na katerem so bili naši fantje zelo uspešni in zasedli slednja mesta; 2., 22., 24., 25., 26., 28., 31.. Na ekipnem državnem prvenstvu za člane smo se predstavili z dvema ekipama, SSK Sam Ihan 1 (Gašper Bartol, Miha Kveder, David Krapež, Jernej Damjan) in SSK Sam Ihan 2 (Tilen Bartol, Luka Plestenjak, Gašper Anton Komotar, Rožle Žagar) in dosegli 3. in 7. mesto. Ob obnovitvi prostorov se še bolj zavedamo pomembnosti povezanosti športa z mladimi. Verjamemo, da imamo sedaj res dobre pogoje za strokovno vadbo vseh generacij smučarskih skakalcev, moderno opremo za fitnes, strokovno skupinsko in individualno vadbo in skakalci se v klubu dobro počutijo. Zato vas z veseljem vabimo v svojo sredino. Barbara Seljak FANTJE: U-10 sodeloval: Goltnik Aljaž U-12 sodeloval: Popelar Janez U-15 Frelih Aljaž 1. mesto Erjavec Nejc 2. mesto sodeloval še: Prezelj Matej U-19 sodeloval: Zajc Tine Verjamemo, da si ob takšnih uspehih marsikdo tudi sam želi treniranja in igranja namiznega tenisa, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Namiznoteniška šola poteka v dveh turnusih: 1. TURNUS: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH, OD 15.30 DO 16.30, 2. TURNUS: OB TORKIH IN ČETRTKIH, OD 15.30 DO 16.30. Treningi potekajo v telovadnici ŠD Partizan Mengeš (poleg slaščičarne Flere), cena vadbe je 20 EUR mesečno. Vsi zainteresirani se lahko oglasite v klubu, vsak dan, od ponedeljka do petka, med 15.30 in 20. uro. Vpis je mogoč tudi med letom. Naše delo in aktivnosti si lahko ogledate na spletni strani www.partizan-menges. si/nts/ ali NA FACEBOOKU: NTS MENGEŠ, INFO: David Orešnik (031 502-157, david. oresnik@gmail.com) ali Janez Stibrič (031 612-835, janez.stibric@siol.net). Janez Stibrič Veter v laseh - s športom proti drogi S športom do zabave brez alkohola Športna unija Slovenije je tudi letos pripravila vseslovensko športno družbeno akcijo Veter v laseh - s športom proti odvisnosti, ki je imela letos še poseben slogan: S športom do zabave brez alkohola. Cilj akcije so prizadevanja za širitev ljubezni do športa in kroga redno aktivnih s poudarkom na vključevanju tistih, ki so v športu manj dejavni, in dvigovanje ozaveščenosti o negativnih posledicah različnih vrst odvisnosti. Tudi letos je akcija Veter v laseh - s športom proti drogi tudi v naši občini združila številna športna društva ter vrsto organizacij, ki tako ali drugače skrbijo za mlade. Organizator je bil Zavod za šport in rekreacijo Domžale, za vsebinsko izvedbo ter operativno usklajenost pa je poskrbelo Športno atletsko društvo Mavrica s predsednico Mojco Grojzdek, krovni pokrovitelj pa je bila Športna unija Slovenije. Športni park Domžale je bil tako v sredo, 9. oktobra 2013, v znamenju mladih, ki sta jih na prijetno športno-rekreativno srečanje na različnih poligonih, razporejenih po vsem parku, pospremila Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Otroci, razporejeni po skupinah, so tako obiskali več kot deset poligonov ter se na njih preizkusili v svojem znanju in spretnostih, tako v atletiki, košarki, nogometu, odbojki, tenisu, gimnastiki, orientaciji, plesu, pa tudi v novinarskem, literarnem, glasbenem in likovnem izražanju, preizkusili so se v kolesarstvu, borilnih veščinah, spoznavali skate, bmx, jamarstvo in smučarske skoke, pa capoero, veter v laseh pa je bil namenjen tudi varovanju okolja, s poudarkom na ločevanju odpadkov ter gibalnih igrah z improviziranimi pripomočki. Ambasadorji športa Mladi pa so imeli tudi priložnost, da prisluhnejo ambasadorjem športa, ki so jih seznanili s športi, v katerih so uspešni. Tako sta se predstavila Marjan Bolhar, odličen kickboksar in boksar; pa ena izmed najhitrejših Slovenk na kratke proge, Alja Sitar, prisluhnili smo nogometašem in košarkarjem. Vsi ambasadorji športa so bili enotnega mnenja, da je šport resnično prava izbira, ki mladih prinaša možnosti in priložnosti za prijetno in koristno preživljanje prostega časa, hkrati pa jih odvrača od različnih odvisnosti. Več sto šolarjev je z glasnim aplavzom pozdravilo vse uspešne športnike ter jim zaželelo veliko uspeha v prihodnje. Uspešni športniki, ambasadorji športa, so mladim, ki so svoje spretnosti in znanja pokazali v okviru letošnjega projekta Veter v laseh - s športom proti drogi, posebej 'S športom do zabave brez alkohola', ob koncu razdelili majice ter vstopnice za ogled muzejev na Gorjuši in Železne jame ter jih povabili, naj tudi v prihodnje šport in rekreacija ostaneta pomemben del njihovih mladih življenj. Vera Vojska K KARDIOLOŠKA AMBULANTA ultrazvok srca obremenitveno testiranje 24-urne meritve tlaka, EKG AMBULANTA ZA BOLNIKE S SLADKORNO BOLEZNIJO Sprejemamo bolnike na napotnico in samoplačnike. Odbojka Odbojkarice ŽOK Domžale smelo v novo tekmovalno sezono Intenzivne poletne priprave so se izkazale za še kako potrebne, saj se je jesen pričela tako s pokalnimi tekmami kot z mladinsko ligo. Članska ekipa je prvo pokalno tekmo odigrala z dekleti iz kluba Santana Logatec, premočno začela v prvih nizih in nato ob bučni pomoči s tribun v napetem vzdušju prišla do zmage v petem nizu (3-2 v nizih). V naslednji tekmi so bile za Domžalčanke premočne odbojkarice Volleyball Ljubljana. Prav tako so udarno začele tekmovalno sezono mladinke, saj so na prvem turnirju v Domžalah dosegle dve zmagi, in sicer proti ekipama Žirovnica in Kranj (obe 2-0 v nizih). S porazom na Jesenicah se je mladinska liga končala, težko pa pričakujemo 19. 10. 2013, ko se pričnejo tekme v članski ligi - center. Spremljajte dogajanje in uspehe domžalskih odbojkaric na FB strani ŽOK Domžale, kjer vas bomo obveščali tudi o datumih tekem v OŠ Domžale, podružnica Ihan, ki že postaja lokalni center ženske odbojke z mnogimi zvestimi navijači. Sah Domžalski turnirji v pospešenem šahu Nadaljujejo se šahovski turnirji v pospešenem šahu, ki se odvijajo vsako drugo soboto v mesecu, ob 9. uri, v Sejni sobi Zavoda za šport Domžale na Kopališki 4. Na avgustovskem turnirju je bila zaradi poletnih počitnic udeležba nekoliko manjša. Odzvalo se je 10 ljubiteljev šaha. Preprečljivo je s točko naskoka zmagal Komendčan Bojan Hribar, ki je iz sedmih kol zbral šest točk in pol, pred Čeponom s petimi točkami in pol, sledili pa so Veskovič 4,5, Boris Skok in Kragelj s po 4 točkami itd. Precej boljša pa je bila udeležba na septembrskem turnirju, ko se je zbralo 19 šahistk in šahistov. Tokrat je slavil Ljubljančan Dušan Čepon, ki je premagal prav vse nasprotnike in zbral 7 točk. Drugi je bil s šestimi točkami Kranjčan Silvo Simončič, tretji pa Dobljan Jeran s petimi točkami. Domačin Jože Skok se je uvrstil na četrto mesto s štirimi točkami in pol, sledili so Kragelj, Boris Skok, Črepan, Mrak in Jerina s po 4 točkami ter Perič, Oberč, Pavla Košir in Boršnik s po tremi točkami in pol. Presenetljivo je bil Bojan Hribar s tremi točkami šele na 14. mestu. Kljub temu pa je zadržal vodstvu v skupnem seštevku devetih turnirjev, drugo mesto pa je ohranil fide mojster Igor Kragelj iz Kamnika. Bojan je sodeloval na vseh dosedanjih turnirjih v Domžalah, Igor pa je na dveh manjkal. Jože Skok ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. novembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. novembra 2013, do 12. ure. STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Optika Škofic žc od 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06 delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 slamnik@kd-domzale.si Derbi 1. Slovenske namiznoteniške lige Edinstven preobrat in zmaga domačih Zmaga je tudi, če izgubiš pokal 7. mednarodni karate-do turnir za pokal Domžale 2013 Ekipa NTS Mengeš tik pred začetkom derbija proti NTK Lektrika iz Nove Gorice -Nejc Erjavec, Klemen Jazbič, Avbelj Andraž in David Orešnik. od leve proti desni: NTS Mengeš V 4. krogu 1. moške Slovenske namiznoteniške lige (1. SNTL) je ekipa Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš), ki je nastopila v postavi David Orešnik, Andraž Avbelj, Klemen Jazbič in mladi Nejc Erjavec, gostila primorsko ekipo NTK Lektrika iz Nove Gorice, ki je imela v svoji postavi tudi trenutno najmlajšega članskega slovenskega reprezentanta Ludvika Peršoljo, v ekipi pa sta nastopila še Janez Petrovčič in Davor Pejakič. Po napovedih naj bi bil derbi zelo izenačen, a sledil je hladen tuš za domače, saj so gostje povedli kar s 4 : 1 in so za končno zmago potrebovali le še eno dobljeno tekmo. Igralci NTS Mengeš pa so se zbrali ter nanizali najprej 3 zaporedne zmage ter rezultat uspeli izenačiti na 4 : 4 - najprej je David Orešnik v dvoboju proti Davorju Peja-koviču rezultat znižal na 2 : 4, v naslednjem dvoboju je Klemen Jazbič sicer že zaostajal z 2 : 0, in če bi izgubil še en niz, bi to pomenilo končno zmago na Novogoričane s 5 : 2, a se je uspel zbrati ter na koncu slavil s 3 : 2 ter trenutni rezultat dvoboja zmanjšal na 3 : 4. Tudi David Orešnik je v dvoboju z Janezom Petrovčičem zaostajal v nizih z 1 : 2 in v naslednjem nizu že s 3 : 9 v točkah, kar je pomenilo, da so Novogoričani tik pred zmago, a David je nekoliko spremenil način igre in uspel zmagati na razliko s 15 : 13 ter izenačiti rezultat te tekme na 2 : 2, v zadnjem, odločilnem nizu, pa je uspel zmagati z 12 : 10 ter tako izenačiti rezultat dvoboja na 4 : 4. V zadnji tekmi dvoboja je Andraž Avbelj rutinirano premagal Davor-ja Pejakoviča, povsem gladko, s 3 : 0, kar je pomenilo končno zmago 5 : 4 v dvoboju ter osvojitev dveh novih pomembnih točk, s katerimi ekipa NTS Mengeš trenutno zaseda 6. mesto v 1. SNTL za moške. Naslednji krog 1. SNTL za moške je potekal 12. oktobra, ekipa NTS Mengeš (v sestavi David Orešnik, Andraž Avbelj in Nejc Erjavec, pod vodstvom trenerja Gregorja Gostiše) je gostovala pri državnem prvaku, prekmurski ekipi NTK Puconci 1, in seveda pričakovano izgubila - tekma se je odvijala v novi dvorani, to je bila tudi otvoritvena tekma, pred velikim številom gledalcev in v prisotnosti predsednika države, Boruta Pahorja. Vljudno pa ste vsi ljubitelji namiznega tenisa vabljeni na ogled naslednjega kro- Novi prostori Športno-kulturnega društva Viktorius v Domžalah! Vadbe in delavnice za dušo in telo, ki jih organizira Športno kulturno društvo Viktorius, so se preselile v čisto nove prostore Medgeneracijskega centra Bistrica (Cesta talcev 10). Vabimo vas, da si ogledate prostor ter se za en teden brezplačno pridružite obstoječim članom, z njimi pridno vadite, poklepetate in se udeležite naših brezplačnih delavnic v novembru! Pa smo le dočakali našo selitev v nove, moderno opremljene prostore društva Viktorius! Naši člani bodo tako deležni še pestrejše ponudbe športnih aktivnosti za vse generacije! Vadba pilatesa, joge, zum-be, bokwe, zdrave hrbtenice, fit senior 60 +, aktivnega raztezanja, metaboličnega treninga, vadbe za nosečnice, salse in še mnogo drugih zanimivih vadb je na našem urniku ves teden! Vodilo društva je kvaliteta pred kvantiteto, zato so naše vadbe vodene pod nadzorom fiziotera-pevta in skupine manjše kot v klasičnih fitness centrih. Pozitivne spremembe in napredek telesa in duha ne opazite samo vi, ampak vam ga inštruktorji prikažejo z meritvami pred pričetkom sezone in ob njenem zaključku. Ljudje smo družabna bitja, torej za dobro počutje ni zadosti samo zdravo telo, ampak tudi zdrav duh. Za to v društvu poskrbimo z zanimivimi brezplačnimi vikend delavnicami! V novembru se obetajo brezplačna predavanja in delavnice o zdravi prehrani, pripravi jedilnikov in rekreativnem športu (16. 11. 2013, ob 10. uri), delavnice o novi vr- Novo pročelje prostorov društva Viktorius sti vadbe -metaboličnem treningu (23. 11. 2013, ob 10. uri)! člani so želeli več izvedeti o sami pilates vadbi, zato bo potekala zanimiva in poučna delavnica z naslovom pilates ni joga! poglobljena delavnica pilatesa oz. kontrologije (30. 11. 2013). v novembru bosta potekali tudi delavnici orientalskih plesov ter poučna delavnica na temo samoobramba za ženske! več informacij o delavnicah si lahko preberete v Koledarju dogodkov glasila Karate društva ATOM Shotokan--Do Domžale Kar 110 karateistov italijanske reprezentance je prišlo po pokal Domžal. »ATOM-ovci smo se sicer borili za zmago, a sem kljub temu vesel, da smo po šestih letih oddali pokal. To je namreč dokaz, kako kakovosten in številčen je bil letos že sedmi turnir!« je bil zadovoljen Lovrenc Kokalj, dolgoletni vodja Karate društva ATOM Shotokan-Do Domžale, ki je 13. oktobra 2013 v Domžale privabilo vrhunsko karate zasedbo. Enega najmočnejših karate turnirjev v Sloveniji je odprl župan Toni Dragar, za ogrevanje je sledila demonstracija tai chija in karate-ja, takoj za tem pa so že ob 10. uri na tatamije stopili tekmovalci iz sedmih evropskih držav ter Slovenije. »Največje bilo Italijanov, kar 40 je bilo Belgijcev, močna je bila tudi bosanska reprezentanca, tam so bili še Avstrijci, Makedonci, tekmovalci iz Srbske Krajine in Romunije ter seveda karateisti iz številnih slovenskih klubov, ki niso želeli izpustiti priložnosti za nastop na močnem mednarodnem turnirju.« Po devetih urah tekmovanj je pokal na zmagovalni stopnički dvignila ekipa Italije, na drugo so stopili Belgijci, na tretjo pa domači ATOM-ovci. »Obema reprezentancama smo se uspešno upirali, a je reprezentanca še vedno izbrana vrsta. Med nastopajočimi so bili tudi evropski in svetovni prvaki, tako da je ekipno tretje mesto našega društva zares lep dosežek.« V absolutni konkurenci članic je v borbah zmagala Tamara Kokalj, ki se je veselila še srebrne medalje v katah, Timotej Kokalj je bil v članski konkurenci dvakrat drugi. Pohvala velja še vodilnima članoma v ekipnih borbah, ATOM-ovcema Mihi Gavezu in Jerneju Homarju, ki sta pomembno pomagala k ekipnemu drugemu mestu v katah in kumite borbah. Odlično so se odrezali tudi ATOM--ovci v mlajših kategorijah: Timotej Mršič je bil najboljši v borbah med starejšimi dečki, Karin Podboršek pa v borbah med starejšimi deklicami. »Prav posebno tekmovanje je bilo to za Žana Podborška, ki je pred tekmovanjem položil mojstrski črni pas pri japonskem mojstru. Zagotovo še pod tem vtisom je bil ne-premagan v borbah in katah med starejšimi dečki, med mladinci je bil v borbah prvi in tretji v katah.« Da so čestitke in pohvale upravičeno deževale z vseh strani, so poskrbeli vešči in za pomoč pripravljeni simpatizerji društva ter številni drugi: »Najlepše se zahvaljujem vsem članom ATOMA, ki so skrbeli, da je tako veliko tekmovanje potekalo brezhibno, vključno z vsaj 200 malicami za vse, sodnikom, vodstvu in gospodarju Hale Alešu Erjavšku, Jamarskemu domu za večerjo za kar 180 gostov!, ter gospem z Osnovne šole Domžale, ki so pomagale pri čiščenju tekmovalnega prostora in okolice. Zares ste bili odlična ekipa!« ga ligaškega tekmovanja, ki bo v soboto, 26. oktobra, ob 17. Uri, v dvorani TVD Partizan Mengeš, ko bodo domači ponovno v igri za zmago ter osvojitev novih točk v ligaškem tekmovanju - v goste pride ekipa NTK Puconci 2, se pravi druga ekipa iz kluba državnih ligaških prvakov. Čeprav se pričakuje zmago, pa bo pomoč s tribun dobrodošla, tekma pa bo vsekakor zelo zanimiva, zato še enkrat vabljeni, saj vstopnine ni. Še kratka informacija o ligaških tekmovanjih v novembru: 9. novembra, ko bo na sporedu nov krog ligaških tekmovanj, ekipa NTS Mengeš gostuje v Ljubljani, pri NTK Iliriji, 16. novembra v dvorano v Mengeš pride ekipa NTK Olimpije iz Ljubljane, 23. novembra pa ekipa NTS Mengeš gostuje v Mariboru. V letu 2013 nato na koledarju tekmovanj ni ligaških tekmovanj, tekmovalci bodo zopet prekrižali loparje ter udrihali po beli žogici 18. januarja 2014 - takrat v goste pridejo Dolenjci, ekipa Krke iz Novega mesta. Janez Stibrič Foto: Janez Stibrič ATOM-ovec Žan Podboršek je bil na stopničkah kar štirikrat. Slamnik! Če želite postati naš član ali se nam pridružiti za en teden, nas poiščite na info@viktorius.si, 040 857 112 ali 041 377 174. Nove prostore društva Viktorius najdete v pritličnih prostorih MGC Bistrica (Cesta talcev 10), za Mercator centrom ob Srednji šoli Domžale! Prijazno vabljeni! Vedno aktivna ekipa društva Viktorius Urša Tori, ŠKD Viktorius slamnik@kd-domzale. si OKOLJE Majhni koraki, veliki prihranki Slabo gospodarsko stanje, vse več brezposelnosti in večja ozaveščenost do okoljske problematike porajajo vprašanje, kako zmanjšati stroške za ogrevanje in elektriko, ki si ga pred vsako zimsko sezono postavlja vedno več lastnikov hiš in stanovanj. Lotili smo se raziskovanja in pripravili nekaj uporabnih nasvetov. KOLÜMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK? PREZRTO IN PREZIRANO BITJE Anton Komat Ali poznate zgodbo o goski, ki je nesla zlata jajca? Zgodba je primerna prispodoba industrijskega kmetijstva, ki hoče iz prsti pohlepno iztisniti vsa zlata jajca naenkrat, ob tem pa ne pomišlja, da ubija življenje prsti. Maša Rener Če je vaša poraba energije za ogrevanje previsoka, se morate najprej vprašati, zakaj je tako. Razlogov je lahko več, recimo neučinkovit energent, neustrezna izolacija oziroma toplotna zaščita doma, zastarel ogrevalni sistem ali preprosto neustrezna regulacija termostata. Že z nekaterimi malenkostmi lahko veliko naredite. Ena od možnosti je posodobitev sistema za ogrevanje in pripravo tople vode, kar pa je res tudi precejšna enkratna investicija. A največkrat že enostaven izračun pokaže, da bolj je obstoječi sistem negospodaren, večji bodo prihranki in prej se bo povrnila naložba v zamenjavo sistema. Z negospodarnim ogrevalnim sistemom zato vsekakor ni smiselno vztrajati. Da bi izbrali čim bolj gospodarno rešitev, morate poznati cene energentov, ceno koristne energije, ki jo dobite iz njih, in seveda značilnosti ogrevalnih naprav, vsekakor pa je priporočljivo tudi spremljanje novosti pri tehnologiji opreme in razvoja alternativnih virov energije. Splošnega recepta, kaj izbrati, žal ni, zato je priporočljivo poiskati pomoč in nasvet strokovnjaka, analizirati primer, razčistiti finančne zmožnosti in obstoječe stanje itd. Podatkov in primerjav, ki vam bodo pomagale pri odločanju, boste veliko našli tudi z brskanjem po spletu. Vsekakor velja tudi preveriti, če lahko morda dobite nepovratna sredstva eko sklada (www.ekosklad.si). Še nekaj splošnih nasvetov • Za vsak radiator posebej preverite, ali je v njem zrak, ga odzračite in po potrebi dotočite vodo, saj s tem znižate porabo energenta tudi do 15 odstotkov. • Smiselna je nastavitev nočnega režima obratovanja, kar pomeni, da ponoči znižate temperaturo prostora za približno 4 °C, s čimer dosežete približno 10-odstotni prihranek. Sicer pa lahko tudi čez dan varčujete z znižanjem temperature v prostoru, saj vsaka temperatura nad 20 °C pomeni za 6 odstotkov višjo porabo energenta. • Pri sistemu ogrevanja na kurilno olje je priporočljivo preveriti gorilnik, ga očistiti ter po potrebi zamenjati šobo (po približno 4000 litrih). S tem lahko prihranite do 10 odstotkov olja. • Redno čiščenje dimnika je nujno ne samo zaradi varnosti, ampak tudi zato, ker obloge saj in drugih snovi povečujejo rabo goriva in toplotne izgube - že nekaj milimetrov oblog pomeni tudi do 15 odstotkov večje toplotne izgube. • Splača se tudi zamenjava dobavitelja električne energije, ki je zelo enostavna, saj za to potrebujete le staro položnico in svoje podatke, vse ostalo pa uredijo v podjetju, ki ga boste izbrali. Po klicu oziroma izpolnitvi spletnega obrazca želenega dobavitelja boste v nekaj dneh v podpis prejeli pogodbo, ki bo - če jo boste podpisali do 10. v tekočem mesecu, začela veljati že s prvim dnem naslednjega meseca. Zamenjava dobavitelja je povsem brezplačna, prav tako ni pri tem potreben noben poseg v omrežje. O ugodnostih in prednostih posameznih dobaviteljev si lahko preberete na njihovih spletnih straneh, najugodnejšega novega dobavitelja pa si lahko izračunate tudi na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Na strani je tudi spletna povezava z Javno agencijo RS za energijo, kjer lahko na podlagi svojih podatkov o porabi preverite, kolikšen bi bil vaš ra- čun pri katerem koli ponudniku, in na podlagi tega izberete najugodnejšega. Na spletni strani najdete tudi odgovore na pogosta vprašanja, recimo kdo bo reševal težave zaradi izpada elektrike, okvare števca, kdo bo odčitaval števec po novem itd. Vzemite si čas in premislite, odločitev je vaša. Še dodatno znižajte račun za elektriko • Pralni in pomivalni stroj vključite le v času cenejše tarife. Upoštevajte navodila izdelovalcev pralnih praškov in ne pretiravajte s količinami pralnih in mehčalnih sredstev. Namesto pri 90° C perite perilo pri 60° C. Z daljšim časom pranja ob nižji temperaturi dosežete enake rezultate pranja kot ob visokih temperaturah. Če je le mogoče, perilo sušite na prostem oz. soncu, saj je to še vedno okolju najbolj prijazno! • Ugašajte luči, kadar vas ni v sobi. S tem lahko privarčujete tudi nekaj deset evrov na letni ravni. Enako velja za radio, računalnik in televizijo, za katere strokovnjaki priporočajo, da jih ugašate s pomočjo tipke vklop/izklop in ne puščate v stanju pripravljenosti - torej kadar rdeča lučka na njih še vedno sveti, saj samo televizija v tem stanju porabi 45 odstotkov energije. Tudi polnilnika za mobilni telefon ne puščajte v vtičnici, ko je telefon že napolnjen, saj vseeno porablja električno energijo. • Med električnimi štedilniki je najvarčnejši indukcijski štedilnik. Tudi štedilnik s steklokeramično kuhalno ploščo porabi do 25 odstotkov manj energije kot štedilnik s klasičnimi grelnimi ploščami. Pri kuhanju izberite pravo velikost posode, izogibajte se tudi kuhanju manjših količin hrane v velikih posodah. Če želite še dodatno privarčevati, strokovnjaki svetujejo, da kuhalno ploščo izklopite, preden je jed gotova, saj ostaja topla še najmanj pet minut. Ploščo vklopite, šele ko je na njej lonec, pri kuhanju uporabljajte le toliko vode, kot je potrebuje hrana, ter kuhajte v pokriti posodi, saj s tem skrajšate čas kuhanja. • Poskrbite za kroženje zraka za hladilnikom in s tem zagotovite hlajenje kondenzatorja na zadnji strani. Poraba energije bo manjša, življenjska doba aparata pa daljša. Pazite tudi, da hladilnik ni v neposredni bližini štedilnika, pečice, pomivalnega stroja ali radiatorja, saj ga s tem dodatno segrevate. Prazni hladilniki porabijo več energije, pozorni bodite tudi, da redno odtajujete obloge ivja in ledu. • Električni grelnik vode porabi manj energije kot lonec ali čajnik na štedilniku. Je pa pomembno, da redno odstranjujete vodni kamen - najenostavneje gre z količinsko enako mešanico vode in alkoholnega nearomatiziranega kisa. • Med kuho in peko se zrak v kuhinji pošteno segreje, zato lahko v tem času izklopite ogrevanje. Nasvetov, kako prihraniti energijo v domačem okolju, je še veliko. V primeru dodatnih vprašanj s področja energije in novih energentov se lahko vedno obrnete na ENSVET, energetsko svetovalno pisarno za občane, ki v občini Domžale deluje vsako sredo, od 18.30 do 20.30. Prijave za svetovanje sprejemajo vsak delovni dan, od 8. do 12. ure, na tel. 722-01-00 in 721-45-61, ter vsako sredo, od 18.30 do 20.30, na tel. 722-04-30. Ali poznate zgodbo o goski, ki je nesla zlata jajca? Njena lastnica je postala pohlepna, ker ni zmogla iz dneva v dan potrpežljivo čakati na vsakodnevno zlato jajce. Sklenila je, da bo gos ubila in tako prišla do vseh zlatih jajc naenkrat. Nekega dne je lastnica gos ubila. Vse, kar ji je po tem dejanju ostalo, je bilo eno samo nerazvito jajce in mrtva gos, ki jajc ni več mogla nesti. Zgodba je primerna prispodoba industrijskega kmetijstva, ki hoče iz prsti pohlepno iztisniti vsa zlata jajca naenkrat, ob tem pa ne pomišlja, da ubija življenje prsti. Zabloda kemika Justusa Liebiga, da je prst le vezni člen med živim in neživim, je v dogmi industrijskega kmetovanja preživela vse do današnjih dni. Militantna agrokemična koncepcija kmetijstva negira duha in v naravi razume le tisto, kar je brez življenja, nikoli pa življenja samega. Toda prst je proizvod življenjskih procesov, ne materialov. Življenje prsti bi torej morali spoznavati v energiji, ne v formi. Ker v njej delujejo sile, ne snovi, je prst kot živ organizem gostitelj rastlin. Prst je v najtesnejši povezavi z življenjem, ne s smrtjo, saj ustvarja rastline in rastline poustvarjajo njo! Poglejmo si le pomen latinskih besed humus, kar pomeni zemlja, in humilis, kar pomeni ponižen. Znanost in tehnika Homo sapiensa ne bosta rešili težav sodobnega sveta, kajti le ponižnost pred čudežem življenja bo tisto, kar bo rešilo sedanjo civilizacijo. Če se predstavniki brezobzirne vrste Homo sapiens ne bomo duhovno razvili v novega človeka vrste Homo humilis (ponižnega človeka), bomo izumrli. Sedanja prst v Evropi je dobila osnovno hrano iz milijard ton kameninskega prahu, ki izvira iz delovanja ledenikov v ledenih dobah. Ledeniki so v dolgih obdobjih ledenih dob iz kameninske podlage namleli in preložili ogromne količine ledeniškega prahu. Po umiku ledenikov so se na teh tleh razbohotili širni gozdovi. Nekateri raziskovalci napovedujejo, da bi izčrpanje zalog kameninskega prahu lahko potisnilo planet v novo ledeno dobo. Bomo torej v reševanju svojega obstoja prisiljeni posipati zemeljsko površino s prahom, zmletim iz kamenja, in zasajati drevesa? Zaskrbljeni raziskovalci trdijo, da sta pretirana sečnja gozdov in nore regulacije vodotokov povzročili erozijo in tako močno izpiranje mineralnega substrata, da zaradi tega drevesa stradajo ali celo umirajo od lakote. Probleme zaostruje tudi vsa uporabljena biomasa, ki jo človek izloča iz naravnega kroženja. Kisli dež torej ni poglavitni vzrok odmiranja gozdov, temveč le zadnji udarec porušenemu ekosistemu. V Sloveniji se otepamo vrste problemov. Čeprav premoremo kar 900 različnih tipov prsti in več kot 50 kameninskih tipov, smo z nespametnimi posegi v prostor povzročili, da danes že 44 odstotkov slovenske površine ogroža erozija, ki nam vsako leto odplakne za Šmarno goro prsti. In to kljub dejstvu, da gozdovi pokrivajo približno 60 odstotkov Slovenije. Njivskih površin v Sloveniji ni veliko. Slovenija je po površini obdelovalne zemlje na prebivalca med zadnjimi v Evropi, torej bi morala biti pri nas prst dragocena dobrina. Pa ni. Z njo delamo kot svinja z mehom, saj smo v desetih letih pozidali že 100.000 ha rodne prsti, več kot Nemčija v celotnem povojnem obdobju. Nasilni posegi - agromelioracije - še vedno uničujejo tradicionalno slovensko krajino ter rušijo naravno ravnovesje in dragocene biotope. To je norost! Če vemo, da so mikroorganizmi, milijarde drobnih bitij, in rastline izgradili prst, pa poglavitni obdelovalec prsti ni človek, ampak črv. V prsti pod našimi nogami, prikrito našim očem, živijo živali, najboljši skrbniki prsti, deževniki. Ta prezrta in prezirana bitja so močnejša od vsakega traktorja in pomembnejša od katerekoli domače živali. Mnogo bolj kot mi danes so se tega zavedali starodavni narodi in mogočne civilizacije. Kleopatra, razvpita vladarica Egipta, je izdala poseben dekret, s katerim je razglasila deževnika za sveto žival, ki jo je prepovedano odstranjevati, kakorkoli poškodovati ali celo vznemirjati. Aristotel, veliki um antične Grčije, je deževnike slikovito imenoval 'črevesje tal'. Toda kaj danes sploh vemo o tej živali in kako jo sprejemamo? Nekaterim vzbuja gnus s svojim sluzastim telesom, drugi jo presekajo z lopato, če jim pride pred oči. Slišal sem govoriti posameznike, da so deževniki 'škodljivci, ki žrejo korenine', zato jih je najbolje pokončati. Večina ljudi se deževnikov spomni le kot vabe za ribolov, meščani jih po deževju vidijo umirati na asfaltu poleg zelenic in vrtičkarju se znajdejo zvijajoči se pod lopato. Le ljubitelji življenja jih skrbno vrnejo v varno okrilje prsti. Že Charles Darwin je ugotovil, da deževnik v prebavnem traktu inkubira ogromne količine mikroorganizmov, ki jih s svojimi izločki vnaša v humus. Deževniki pri gibanju skozi prst izločajo sluz, ki ce-mentira njihove rove, ki s tem postanejo zračniki in protierozijska armatura prsti hkrati. Te živali delujejo kot živi požiralci, ki zmorejo vsak dan predelati lastno težo prsti. Če računamo povprečno težo deževnikov na hektar, to pomeni, da vsak dan predelajo nekaj ton prsti. Ves humus Slovenije je mnogokrat prešel skozi prebavila deževnikov! Izračunali so, da teža izločkov deževnikov vsako leto znaša kar 5 odstotkov teže tal na globini oranja. Torej so v dvajsetih letih deževniki sposobni obnoviti celotno količino prsti in jo spremeniti v najboljši humus. Izločki deževnika vsebujejo petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja in kar enajstkrat več kalija in tretjino več bakterij kot prst v gornjih 15 cm! Če pustimo deževnike živeti ob organskem odpadu, ne potrebujemo več nobenih gnojil! Odpadlo listje deževniki skrbno uvlečejo v zemljo, in to tako, da ga primejo za ožji del. Najbrž premorejo več naravne inteligence kot tisti ljudje, ki vsako jesen porabijo mnogo časa in denarja za odstranjevanje in odvažanje odpadlega li- Ü Raziskovalci so ugotovili, da deževniki v treh mesecih s površine sadovnjaka odstranijo kar 90% vsega odpadlega listja. Ko boste prvič grabili listje, pomislite na to! stja, bodisi s trat, zelenic ali sadovnjakov. Nespametni ne vedo, da z listjem odstranjujejo tudi hrano deževnikom in občutno znižujejo rodnost prsti. Raziskovalci so ugotovili, da deževniki v treh mesecih s površine sadovnjaka odstranijo kar 90 odstotkov vsega odpadlega listja. Ko boste prvič grabili listje, pomislite na to! Vse našteto nam deževniki postorijo zastonj, če jih le pustimo živeti. Kakšno čudežno preobrazbo plodnosti prsti lahko prinese deževnik, nam govori podatek, da so ameriške in kanadske ravnine postale plodne ravnice šele takrat, ko so evropski kolonizatorji na kopitih svojih konj in v grudicah prsti na koreninah prenesli jajčeca evropskih deževnikov. Vpliv deževnikov pa so znanstveniki lahko 'v živo' proučevali v začetku 19. stoletja, ko so deževniki 'kolonizirali' Novo Zelandijo. Pred očmi presenečenih raziskovalcev so se do tedaj borni pašniki hitro spreminjali v bujne livade. Marcel B. Bouche, svetovno znani raziskovalec deževnikov, je zapisal: »Ljudje bore malo vemo o deževniku, najpomembnejšem sopotniku naše civilizacije. Ne zavedamo se nočne in našim očem prikrite podzemne dejavnosti bitja, ki si z nami deli kopno površino planeta.« Morda je naše borno poznavanje življenja deževnikov in prsti povezano z našo dnevno vidno zaznavo narave? O tem, kar se dogaja ponoči in v zemlji, proč od naših oči ne vemo kaj dosti. V dobi 'zelene revolucije' pa je deževnik postal popolnoma prezrto bitje, ki so ga zdesetkali agrokemični strupi. Revolucija resnično žre svoje otroke! Agrokemična sredstva pogubno delujejo na življenje prsti. Že 260 ppm modre galice skrajno zmanjša število deževnikov v prsti, dušikovo kemično gnojilo, ki zakisa tla, pa jih zdesetka. Deževnikom najbolj strupeni so fungicidi, kot sta npr. captan in benomil. Že 1,2 kg captana ali benomila na hektar pobije vse deževnike na tej površini. Količina, ki je predpisana z načinom uporabe, torej pomori najmanj tri tone deževnikov, še usodnejši učinek pa doseže mešanica fungicidov. Zaradi sinergičnega učinka je za popoln pomor deževnikov dovolj že 0.078 g mešanice štirih fungicidov na m2 tal. Zadosten dokaz, kako kmetijstvo z uporabo pesticidov ubija gos, ki mu nosi zlata jajca! Uporaba agrokemikalij v kmetijstvu sicer poveča donos, še bolj pa poveča stroške pridelave. S prehodom na organsko kmetovanje se donos nekoliko zniža, bistveno bolj pa se znižajo stroški, zato je dobiček organskega pridelovalca večji. Da ne omenjam dolgoročnih učinkov, kot sta zdrava hrana in ohranjena rodnost prsti. Človekovo zdravje resnično korenini v prsti, zato je zdravje prsti temelj vse preventivne medicine. □ OBJAVE slamnik@kd-domzale.si Spomini in slike, ki jih nosimo v sebi, so tisto, česar ne moreta vzeti, niti smrt niti čas. Vsak spomin dopolnjujejo nove podrobnosti., v vsako sliko se vedno znova prikradejo nove barve. V SPOMIN 11. septembra je minilo 11 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni oči, sin, mož in prijatelj Viktor Krobot ml. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi To kar zdaj smo mi, to bil si ti, to kar zdaj si ti, nekoč bomo mi. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je svojo življenjsko pot v 71. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče in dedi Viktor Krobot iz Zaboršta, Krumperška ulica 39 A. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe in sožalja. Žena Ivanka, vnukinji Alja in Tjaša ter ostalo sorodstvo Fl n Je čas, ki da, in čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki. celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 5. oktobra je minilo žalostno leto, odkar se je od nas poslovila draga Ivanka Šmid iz Domžal. Iskreno hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in za trenutek postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Oko zaprem v spomin vedno znova tebe ozrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih vedno boš živel. V SPOMIN 20. oktobra je minilo pet let, odkar nas je zapustil Mavricij Grošelj Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te. Vsi njegovi i €k J Čez noč, čez noč pregrnila travica svet je, čez noč, čez noč na travo se vsulo je cvetje. (Oton Zupančič) ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 58. letu prerano zapustil dragi mož, oče in dedek Janez Primc iz Radomelj. Z bolečim spominom v srcu se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Še posebej hvala vsem, ki ste ga nam pomagali pospremiti na njegovi zadnji poti in ki ga boste nosili v srcu ter mu prižigali sveče v spomin. Žena Tatjana in sinova Marko in Simon z družinama A Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 70. letu sklenila naša draga žena, mami, babica, sestra in teta Ema Kovač roj. Rems, Krtina 51. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem ter g. župniku Juretu Ferležu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustil Ludvik Konjar Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja in tolažbo, topel stisk roke, za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Zahvala pogrebni službi Vrbančič in g. župniku Jožetu Tomšiču za poslovilni obred ter pevcem in pevkam za zapete pesmi. Žalujoči: žena Marija, hči Breda z možem Milanom, vnuka Špela in Andraž /A A ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, I ati, dedek, tast, svak in stric Nace Hribar iz Preloga pri Ihanu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala prostovoljnemu gasilskemu društvu Ihan in vsem ostalim predstavnikom društev, pevcem, narodnim nošam in vsem, ki ste z nami delili bolečino ob njegovem slovesu. Hvala govornikom - g. Šetina iz AS Domžale, g. Žaljec iz PGD Ihan, ga. Majhenič iz Zveze borcev Ihan in g. Bajc iz Ribiške družine Bistrica za ganljive poslovilne besede. Hvala župniku g. Pozniču za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Stanislav Zajc 19. 11. 1928-22. 10. 2003 avtomehanik iz Vira, partizan, borec Šlandrove brigade Mineva deset let, kar te ni več med nami, spomin nate pa je še vedno živ. Vsi tvoji Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, nosatmajapaupžalnojsetnsarcsantirdgean,je med zvezdami. kDVeormteSjevePpčramOzeednMninamoItioNnžei.n, Mineva žalostno leto, odkar je nenadoma oOdbšblaolmečaimizigubi dragega moža, očeta, Frančiška Matičič (rojena Juvan). Marca je minilo 40 let, odkar je mnogo prezgodaj odšel oči Dušan Matičič Hvala vsem, ki se spominjate lepih trenutkov v njuni družbi. Janja Na svvtu mnono je poti., aboleleečninaevnoedtirtpjaiš,, knjaemr bpoaš žtia. lost srca trga, Po tej peti. za teboj paidemn osi. ZAHVALA dVe7d8k.al,etuasstea ,j ebrpaotsal oinvisltoridc anas naš dragi Anton Pestotnik - Tonko iszeRisakdroemnoelzja. hvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom Iskreva hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sočustvovanje, cvetje, sveče in vse darove. Hvala gasigem, še posebno Radomelj skim, CPV Količevo, g. žHuvpanlaikvuseJamn,ekziusJtaergcaupinosPporgermebilni insal unžjebgioVvribzaandčničjitperotvis. em, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ssvojm smehom bsakega osrečiti si znal, naapmrepdaužsoadloostsasrmca trga, snoelmzaočliejeniszi očsit.al. ZA H VALA Zrezgodaj je sklenil življenjsko pot Bernard Hribar -Berni iz Ihana. Z neizmerno bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem seorioskdrneinkomza,hpvraijlajutejeljmemo,ssoosdeedloamvc,epmri,j aztnealjnecmem, s ozraoidzrneičkeonma isnožalja, podarjene maše, cvetje in sveče. Hvala njegovim poan^n^m in sestričnam zk sočutje in pomoč. Hvala Joži Hribar Janiju Pižmu, Boštjanu Urbaniji, eoisedom iz bloka za besede podpore in tolažbe v tem težkem času. Hvala zaL objeme in stiske rok. IHsvkarelanovsseemz,akhivsatlejugjaemposzpdrreamvniliknoamnijnegoosvtiazleamdnuj iopseobtij.u kliničnega oddelka intenzivne interne medicine Kliničnega centra v Ljubljani, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudili pri zdravljenju našega BVesir najerdgao.vi Zahvaljujemo se tudi dr. Starbkovi. Hvala gospodu župniku, dr. Andreju Pozniču, in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeni pogreb. Vsi njegovi slamnik@kd-domzale.si OBJAVE Naj bo spokojen spanec tvoj, v srcu te vedno nosimo s seboj. V SPOMIN Letos mineva 30 let, odkar nas je zapustila dobra žena in skrbna mati Marija Svetlin Vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, lepa hvala. Vsi njeni Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila naš; babica, prababica, tašča, teta Katarina Rems roj. Brnot iz Nožic. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Elektro Urbanija za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi ZD Kamnik, ZD Domžale, pogrebni službi Vrbančič, pevcem Krt, trobentaču in g. župniku Hostniku za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči: Vsi njeni Že pet let minilo je od takrat, ko videli smo se zadnjikrat. Zdaj v temnem grobu mirno spiš a v srcih naših vseskozi, živiš. V SPOMIN 8. novembra bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož in oče Franc Ravnikar iz Spodnjih Jarš. Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi OBČINA DOMŽALE V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžale objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO TRŽNEGA PROSTORA IN STOJNIC V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2014 i. Predmet javnega razpisa je oddaja tržnega prostora, odprtih in standardnih zaprtih stojnic z oznakami od 1-z do 12-z ter 16-z in 17-z, ki so v lasti Občine Domžale, v zakup na tržnem prostoru v Domžalah, za obdobje od januarja do decembra 2014. Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup za prodajo: a) vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja, b) živil in pijač, za katere so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln, c) suhe robe, d) izdelkov domače in umetne obrti, e) cvetja, gozdnih sadežev, f) raznih sadik, g) izdelkov, ki so namenjeni promociji Občine Domžale, h) sveč, i) galanterije, j) drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo izdelkov od alineje a) do alineje i). (3) Prodaja gob je dovoljena samo pod pogojem, da prodajalec predhodno pridobi ustrezno potrdilo o neoporečnosti od pristojne institucije, ki ga mora imeti pri sebi ves čas prodaje. Užitne gobe morajo biti označene z domačim nazivom gobe. II. Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen če gre za prodajo izdelkov, navedenih pod alinejo j). iz I. točke tega javnega razpisa, ko ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. Zakupniki ne morejo biti prosilci, ki jim je bila v preteklih dveh letih odpovedana zakupna pogodba zaradi kršitev določil zakupne pogodbe. Na tržnem prostoru je prepovedana preprodaja. III. Zakupnina za prodajni prostor za odprto stojnico znaša 5,50 EUR na dan ter 104,90 EUR na mesec za prodajni prostor za standardno zaprto stojnico. Za zaprte stojnice je možen samo mesečni najem. Zakupniki zaprtih stojnic morajo izvajati prodajo svojih izdelkov minimalno 3 dneve tedensko. Prosilec mora poravnati zakupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba. Tolaži nas misel, da se nekoč s teboj srečamo v raju. V SPOMIN 12. oktobra je minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustila Štefka Jerman iz Domžal. Hvala vsem, ki se je spominjate. Še vedno te imamo radi. Vsi tvoji IV. Uporaba stojnic in tržnega prostora je praviloma možna: a.) od torka do sobote, od 8. ure do 17. ure. V času predprazničnih nakupov, v decembru, lahko prodajalec podaljša čas prodaje do 20. ure oziroma ga uskladi z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale. b.) na določene dneve pred prazniki tudi ob nedeljah in ponedeljkih, in sicer: - 8. marec (prodaja cvetja) - teden dni pred praznikom, - 25. marec (prodaja cvetja) - teden dni pred praznikom, - cvetna nedelja (prodaja oljčnih vejic, butaric) - teden dni pred praznikom, - 1. november (prodaja cvetja in sveč) - teden dni pred praznikom, - božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) - od 5. do 31. decembra. V. Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče/Razpisi. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic. Obrazcu morajo prosilci priložiti naslednja dokazila: - kmetovalci: izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID; - če gre za izdelke na podlagi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je treba predložiti: dovoljenje pristojne upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, - trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje, enako kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo o izdelovalcu artiklov, ki jih želijo prodajati (npr. priglasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register), - drugi posamezniki: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo izdelke, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), - vsi prosilci, ki želijo prodajati živila živalskega izvora (mleko, mlečni izdelki, jajca, čebelji pridelki in izdelki iz medu, mesni izdelki), morajo predložiti tudi izpis iz evidence registriranih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Veterinarske uprave RS. VI. Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. Če bo prijavljenih več interesentov, kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost ponudniki kmetijskih pridelkov lastne proizvodnje. Ponudniki bodo pisno obveščeni o izboru. Z izbranimi ponudniki bodo za obdobje najdlje do 31. 12. 2014 sklenjene zakupne pogodbe, katerih sestavni del so tudi splošni pogoji za prodajo na stojnicah številka: 0072-23/2012, z dne 9. 11. 2012. VII. Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali jih pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur, na tel. 01 721-42-51. OBČINA DOMŽALE ŽUPAN TONI DRAGAR ZAHVALA Težka bolezen je v 77. letu starosti prekinila življenjsko pot našemu dragemu sinu, možu, očetu, dedku, bratu in stricu Francu Rahnetu iz Štude. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu CČN Domžale - Kamnik. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Za vse darove, tolažilne besede in da ste ga pospremili na njegovi poti zadnjega slovesa. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin PISARNA STIČIŠČA NVO NA TERENU: VSE NA ENEM MESTU ZA DRUŠTVA Pisarna Stičišča NVO na terenu: Vse na enem mestu za društva Vas zanima: • Kako do statusa društva v javnem interesu? • Kako urediti pridobitno dejavnost v društvu? • Kako lahko sami pravilno vodite računovodstvo? • Kako razrešiti računovodsko dilemo? • Kje še lahko pridobite sredstva za svoje delovanje? • Kako izboljšati promocijo in vidnost društva in dogodkov, ki jih izvajate? Na ta in druga vprašanja vam bodo odgovorile svetovalke Stičišča NVO osrednje Slovenije, ki nudi brezplačno podporo društvom na področju razpisov, računovodstva, promocije, prava in mednarodnega povezovanja. Ekipa Stičišča NVO osrednje Slovenije vam bo na voljo na dveh lokacijah, od 15. do 17. ure: • četrtek, 7. 11. 2013, v prostorih Občine Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani 1, • sreda, 27. 11. 2013, v sobi 17, Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Zaželene so predhodne prijave na svetovanje na 040 786 939 ali info@ consulta.si. Več o brezplačnih storitvah za društva, zasebne zavode in ustanove si lahko preberete na www.consulta.si. Stičišče NVO osrednje Slovenije, Društvo Geoss MALI OGLASI Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 95.000 EUR. HIŠA NEPREMIČNIN RE, d. o. o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale t: 040 414 141 ŠIVALNI STROJI; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikar- ska 3b Domžale. t: 041/920-149 INŠTRUKCIJE MA in FI na vašem DOMU. Za redno in izredno šolanje. t: 040 168 454 (Klemen) Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031/504-357 Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. OBJAVE slamnik@kd-domzale.si OKTOBER / VINOTOK 2013 NOVEMBER/ LISTOPAD Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah, od 25. oktobra do 30. novembra 2013 VODA • MOKRO LIST pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati ¥ OGENJ »TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine PLOD ZEMLJA»HLADNO prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji KORENINA Dan reformacij'e S. dan varčevanja 01 pE Dan spomina na mrtve| TEHTNICA ZRAK'SVEŽE SVETLO CVET 02 SO kolki, ledvice, mehur maščoba, olje_ 031 04 po 05 TO 06 SR 07 eE 08 PE 09 ŠKORPIJON VODA • MOKRO LIST spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati * STRELEC OGENJ • TOPLO PLOD stegna, vene beljakovine KOZOROG ZEMLJA • HLADNO KORENINA sklepi, kolena, kosti, koža sol, korenina, gomolji 1 1 SO PO VODNAR ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET goleni, vene maščoba, olje 12 TO 13 SR 14 ČE 15 PE 16 SO m M. dan študentov 18 PO 19 TO 20 SR 21 ČE 22 PE 23 so Dan Rudolfa Maistra vm m M. dan brez nakupov 25 PO M. dan proti nasilj'u nad ženskami 26 TO 27 SR 28 ČE 29 PE Izzid Slamnika RIBI VODA • MOKRO LIST @ stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati * OVEN OGENJ • TOPLO PLOD glava, možgani, oči beljakovine • BIK ZEMLJA «HLADNO KORENINA © vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji DVOJČKA ZRAK • SVEŽE SVETLO CVET dihala, ramena, roke, dlani xzsr maščoba, olje RAK VODA • MOKRO LIST S pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati * LEV OGENJ • TOPLO PLOD srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine ZEMLJA»HLADNO prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji KORENINA TEHTNICA ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET kolki, ledvice, mehur maščoba, olje a S ii i"-- ■ h—II* Hm i. — ■ i™ finnm >> m ■ (P Ii — u 1 ribi F^^ H m m m- DRSALIŠČE - VEČNAMENSKO ŠPORTNO IGRIŠČE v ŠP DOMŽALE - SEZONA 2013/2014 JAVNI RAZPIS ZA REZERVACIJO IN ODDAJO TERMINOV ZA IGRANJE REKREATIVNEGA HOKEJA V OBDOBJU OBRATOVANJA DRSALIŠČA - DECEMBER 2013 DO MAREC 2014 Na podlagi Pogodbe o upravljanju štev. 4783-109/2013, z dne 27. 6. 2013, ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja na Drsališču Domžale v obdobju obratovanja drsališča v sezoni 2013/2014, ki bo trajala predvidoma od začetka meseca decembra 2013 do največ polovice marca 2014. Pogoji za prijavo so naslednji: • Drsališče se oddaja za igranje rekreativnega hokeja društvom ali organiziranim skupinam, ki imajo uradnega zastopnika - vodjo, za obdobje od decembra 2013 do marca 2014. • Prednost pri rezervaciji terminov bodo imeli dosedanji najemniki, ki so nadomestilo za najem drsališča tekoče poravnavali in nimajo neporavnanih obveznosti do Zavoda ali Občine Domžale. Med osebe z neporavnanimi obveznostmi štejejo tudi drugi člani iz skupine. • Rezervacija termina je obvezna za vse na podlagi tega razpisa. • Prednost pri dokončni izbiri bo dana tistim prijavljencem, ki bodo oddali prijavo za celotno razpisno obdobje. • Plačilo najema oziroma uporaba drsališča za igranje rekreativnega hokeja se realizira na naslednje načine: • vplačilo rezerviranih terminov za mesec dni naprej, • vplačilo rezerviranega termina pred vsakokratno uporabo, • enkratno vplačilo za celotno rezervirano obdobje. • Zavod bo vsakemu najemniku izdal uradni račun. • Vsak izbrani najemnik bo prek svojega zastopnika - pooblaščenca dokazoval pravico do igranja na podlagi potrjenega termina z osebnim dokumentom in kopijo potrditve odobrenega termina. • Vnaprej rezervirani, plačani, vendar neizkoriščeni termini se lahko nadomestijo ali prenašajo, samo če so odjavljeni pisno, najmanj 3 dni pred potekom termina. Plačilo termina gre ob nepravočasni odjavi v breme uporabnika, zaradi kritja stroškov priprave ledene površine, dežurstva in onemogočanja oddaje drugemu uporabniku. • Termini za igranje so praviloma naslednji: • od ponedeljka do petka, od 19.15 do 22. ure (izjemoma tudi v dopoldanskem času po 9. uri, če je termin rezerviran naj -manj 7 dni pred dnevom igranja, • sobota in nedelja, od 7. ure do 9.30, ter sobota, od 20.15 do 22. ure. Opomba : Natančni termini so naslednji: b/ od 19.15 do 20.45 = 1, 5 ure: od 21. do 22. ure ali 22.30 = 1 ura do 1,5 ure. V prijavi je treba natančno opredeliti termin! Upravljavec si pridržuje pravico, da na podlagi dosedanjih oddanih terminov ter v skladu z novimi prijavami v minimalnem obsegu spremeni načrtovane termine pri končni odločitvi za igranje rekreativnega hokeja. Nadomestilo za igranje oziroma cene najema - uporabe drsališča za igranje rekreativnega hokeja so naslednje: V dnevnih (dopoldanskih terminih): • 1,00 ura igranja... 50,00 EUR - Društva, skupine občine Domžale, ... 60,00 EUR - Društva, skupine druge občine, • 1,50 ure igranja ... 60,00 EUR - Društva, skupine občine Domžale, ... 70,00 EUR - Društva, skupine druge občine. Komercialni najem (na podlagi posebnega dogovora): • 1,00 ura igranja ... 120,00 EUR. Prijava oziroma rezervacija termina je mogoča samo v pisni obliki, na naslovu Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, ali po elektronski pošti (ja-nez.zupancic.zavod-sport@siol.net, in jzupancic@siol.net). Prijava skrbniku drsališča, oddana na javni razpis, se ne upošteva! • Prijava mora vsebovati naslednje podatke: 1. Naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko ali naziv organizirane skupine ter ime in priimek zastopnika te skupine, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko, 2. dan v tednu in termin igranja (od__. ure do__. ure) ter morda rezervni termin igranja (od__. ure do__. ure), 3. izjavo o pripravljenosti zakupa več ali vseh razpoložljivih terminov za igranje rekreativnega hokeja v času obratovanja drsališča. 4. Zadnji rok za oddajo prijav je 15. november 2013. Prijava se odda na prijavnem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www. zavod-sport-domzale.si. ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE DIREKTOR MAG. JANEZ ZUPANČIČ, UNIV. DIPL. OEC. Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, razen ob praznikih (izjema so cvetličarji in svečarji ob dnevu mrtvih). Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora. NAZIV PRODAJALCA PRODAJNI ARTIKLI DNEVI PRODAJE Černivec Alojzij, Radomlje mleko iz mlekomata 24 ur na dan Abram Marjan, Brestanica klobase, salame, ocvirki, mast, tlačenka, panceta, slanina, vrat, krače, sv. parklji, jetrna pašteta Sašo Žaljec, s. p., Domžale jajca, nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, okrasne sveče * Vrabec Rikardo, Dutovlje vino, likerji, žganje, sadni sokovi * Zavod Jerman, Vače suhomesnati in mesni izdelki * VI-JA, d. o. o., Žalec sveče * Edi Gradišek, s. p., Senožeti krofi, flancati, različne vrste potic, rogljički, štrukeljčki, piškoti in mafini Domes, d. o. o., Zajelše, Dol pri Ljubljani suhomesnati domači izdelki in polizdelki * Anžič Branka, Bišče, Domžale mlevski izdelki (žita, izdelki in polizdelki), različna zelenjava, orehi, fižol, med, propolis, jajca, domače žganje ter različni izdelki iz žganja Srček, d. o. o., Lukovica kruh in peciva, drobtine, slaščičarski izdelki, slaščičarsko pecivo, testeninarski izdelki in vse vrste testenin Boštjan Plešec, s. p., Depala vas izdelki iz čokolade (lizike, pralineji, figure), keksi in krofi * od 2. 11. 2013 dalje Hubat, d. o. o, Mengeš rezano cvetje, ikebane, lončne krizanteme, mačehe, enoletnice in trajnice * do 1. 11. 2013 Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana mleko, maslo, skuta, smetana, kajmak, kislo mleko, jogurti, različne vrste sirov in jajca Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas siri, namazi, sveži siri, skuta, smetana, surovo maslo, mleko, sirotka, fermentirani izdelki in ostali mlečni izdelki Globočnik Dušan, Radomlje mesnine iz svinjskega mesa (klobase, salame, hamburška slanina, panceta, bržola, krušna slanina, ocvirki in zaseka, šobelj) in konjskega mesa (klobase, salame, pršut) Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani sadike zelenjave, sadike lončnic za grede in balkone, krizanteme v skledah, loncih in rezano cvetje Bohinec Jamnik Dragica, Kamnik zelenjavne in okrasne sadike vsi dnevi obratovanja do 31. 10. 2013 Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda zelenjava ter kislo zelje in repa sobote Tratnik Jože, s. p., Domžale rezano cvetje, mačehe lončne krizanteme, mahonije ter aranžmaji vsi dnevi do 1. 11. 2013 ŠKANDER URBAN, Srpenica ekološki bovški ovčji sir, sveža skuta, slana skuta, mleko, sirotka 26. 10., 9. 11., 16. 11., 23. 11., 30. 11. 2013 Erklavec Valentin, Domžale različne vrste zelenjave, sadje in jajca torki, srede, petki, sobote Loboda Štefi, Domžale različne vrste zelenjave sobote Tomažin Vinko, Straža pri Raki vino cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino petki Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje in jabolčni sok torki, srede, petki, sobote Ostanek Jože, Male Pece, Šentvid pri Stični zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena paprika, vložene kumarice, vložen stročji fižol, vloženi pekoči feferoni, sušeni in mleti: paprika, peteršilj ter zelena sobote Rumpret Andraž, Šentjernej sadje (jabolka, namizno grozdje, breskve), sadni sokovi, jabolčni čips, jabolčni kis, solatnice, plodovke (paprika, paradižnik), gomoljnice (zelena, koleraba), zelje, repa in jagodičje srede, petki Kopač Janez, Podgorica, Ljubljana -Črnuče različne vrste zelenjave četrtki, petki, sobote Sabina Romšak, Kamnik suha nagrobna dekoracija - ročno delo 25. 10., 29. 10., 30. 10., 31. 10. 2013 Pibernik Zrimšek Vladimira, Sela na Krasu, Kostanjevica na Krasu različne vrste medu, različne vrste medu z dodatki, cvetni prah, propolis, sirup na medeni osnovi ter kreme iz čebeljega voska in zelišč vsi petki do vključno 27. 12. 2013, razen 25. 10. 2013 Adamič Jožef, Komen kraški teran in teranov liker 26. 10., 2. 11., 16. 11., 30. 11. 2013 Pirnat Stanislav, Ljubljana - Črnuče krompir, solate, zelje, repa, koleraba, rdeča pesa, zelena por, cvetača, brokoli, korenje, peteršilj, česen, čebula, fižol, paprika, paradižnik, majaron, špinača, motovilec, grah, brstični ohrovt petki, sobote Moder Elizabeta MARJETA, Domžale različne vrste zelenjave petki in sobote ter 30. 10. 2013 Fric Klavdija, Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju suhomesnati izdelki 25. 10. ter petki, sobote od 2. 11. 2013 dalje JDJ-AVRIKELJ, d. o. o., Sp. Brnik sadike: zelenjave, balkonskega cvetja, za gredice in grobove, zelišč in dišavnic; rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, zelenjava, sokovi, konzervirano sadje in zelenjava, žgane pijače, naravna mila ter eterična olja srede, petki ŽUGEC BARICA, Domžale solata, krompir, čebula, paradižnik, paprika, radič, motovilec, začimbnice, korenje, peteršilj, zelena, koleraba, cvetača, jajčevci, zelje, ohrovt, fižol, grah 26. 10. 2013 Pucelj Marko, Ljubljana; kmetija v UE Piran različne vrste sezonske zelenjave 2. 11., 9. 11. 2013 Goršek Hilda, Frankolovo različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budžola, pašteta) petki, sobote Alija Škerič, Rožno, Blanca različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis srede, petki, sobote Opomba: V seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila. slamnik@kd-domzale.si OBJAVE • PISMA BRALCEV • KRIŽANKA OBČINA DOMŽALE Na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11 in 24/13; v nadaljevanju: Uredba), Občina Domžale objavlja NAMERO O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA ZAKUP ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2014 I. Predmet zakupa Občina Domžale oddaja v zakup tri nestandardne zaprte stojnice z oznakami 13-z, 14-z in 15-z na tržnem prostoru v Domžalah, za namen prodaje suhomesnatih izdelkov in mlečnih izdelkov (siri, namazi, skuta, smetana, jogurti, kefirji, maslo) iz lastne proizvodnje. Izhodiščna cena za zakup ene nestandardne zaprte stojnice za celo leto 2014 znaša 1.549,50 EUR z DDV-jem. II. Pogoji prijave Ponudbe za zakup lahko oddajo pravne in fizične osebe z lastno proizvo -dnjo suhomesnatih ali mlečnih izdelkov (siri, namazi, skuta, smetana, jogurti, kefirji, maslo), ki jih želijo prodajati na tržnem prostoru v Domžalah in imajo svoje obrate registrirane pri Veterinarski upravi RS. Drugi izdelki lastne proizvodnje, če ponudnik izpolnjuje zakonske pogoje za njihovo prodajo in so dovoljeni tudi z Odlokom o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale, lahko v obsegu ponudbe (število različnih izdelkov) predstavljajo največ 10 % ponudbe. Vsak ponudnik lahko odda ponudbo samo za zakup ene stojnice. III. Pogoji najema Izhodiščna cena zakupa je določena na podlagi sklepa župana št. 01121/2013, z dne 30. 9. 2013. Zakupnina za stojnico se poravna na podlagi sklenjene pogodbe v osmih dneh po izstavitvi računa s strani Občine Domžale, na podračun Občine Domžale, odprt pri Banki Slovenije, številka 01223-0100001491. Plačilo zakupnine v določenem roku je bistvena sestavina zakupne pogodbe. Če zakupnik ne poravna najemnine v navedenem roku, se pogodba šteje za razdrto. Zakupnik stojnice ne sme dati v podnajem. IV. Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov je najvišja ponudbena cena. Zaprte stojnice z oznakami 13-z, 14-z in 15-z bodo z neposredno pogodbo oddane trem ponudnikom z najvišjo ponudbeno ceno, pri čemer pa bo upoštevano, da bo izbran vsaj en ponudnik za prodajo suhomesnatih izdelkov in vsaj en ponudnik mlečnih izdelkov, tudi če bodo trije najboljši ponudniki vsi ponujali prodajo mlečnih izdelkov ali vsi trije samo suho-mesnate izdelke. V tem primeru bo kot tretji zakupnik izbran naslednji najugodnejši ponudnik za prodajo izdelkov, ki jih ne ponujajo že predhodni ugodnejši ponudniki. Če dva ali več ponudnikov ponudi isto najvišjo ponudbeno ceno, se navedene ponudnike povabi h pogajanjem. Če bodo tudi na pogajanjih ponujene enake cene, bo o ponudniku odločil žreb občinske Komisije za oddajo stojnic v zakup. V. Potrebna dokumentacija in navodila za pripravo ponudbe Ponudnik odda ponudbo na obrazcu PRIJAVA, ki je sestavni del te objave in je od dneva objave do izteka roka za oddajo ponudb dosegljiv na spletni strani Občine Domžale, http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče/ Razpisi/Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Zainteresirani ponudniki ga lahko v času uradnih ur dvignejo tudi v vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Popolna ponudba mora vsebovati naslednje zahtevane dokumente in dokazila: - pravilno izpolnjen obrazec PRIJAVA, z natančno navedbo ponudbe prodajanih izdelkov, - podpisan vzorec pogodbe, ki je v prilogi obrazca PRIJAVA, - dokazilo, da ima ponudnik veljavno dovoljenje (prijavljeno dejavnost) za proizvodnjo izdelkov, ki jih želi prodajati, - izpisek iz evidence registriranih obratov na področju živil živalskega izvora, ki ga izda pristojni območni urad Veterinarske uprave RS. Ponudbe morajo biti veljavne do vključno 30 dni od dneva zaključka roka za prijavo. VI. Odpiranje in vsebina ponudb Prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za oddajo stojnic v zakup, imenovana s sklepom župana. Odpiranje ponudb bo potekalo 19. 11. 2013, ob 13. uri, v konferenčni sobi Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Odpiranje ne bo javno. Ponudbe se bodo odpirale in obravnavale po vrstnem redu, po katerem so bile predložene. Na odpiranju ponudb bo komisija ugotavljala njihovo popolnost glede na zahtevana dokazila in pripravila prednostni seznam. Ponudbe z nižjo zakupnino od izhodiščne in nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane. Nepravočasne, nepravilno označene ali napačno vložene ponudbe bodo izločene in po končanem postopku odpiranja vrnjene ponudniku. VII. Sklenitev neposredne pogodbe Z izbranimi ponudniki bodo sklenjene neposredne zakupne pogodbe najpozneje v 10 dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, bo Občina Domžale sklenila pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom. VIII. Drugi pogoji Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne glede na ostala določila te objave: - kot najugodnejšega ponudnika ne izbere nobenega od ponudnikov, - kadarkoli popravi in/ali dopolni predlog neposredne zakupne pogodbe v prilogi in posledično ta popravljeni/ali dopolnjeni predlog neposredne zakupne pogodbe postane priloga namesto prejšnjega. Če na podlagi objavljene namere za sklenitev neposrednih pogodb za zakup zaprtih stojnic na tržnem prostoru v Domžalah za leto 2014 ni dosežena vsaj izhodiščna zakupnina, se neposredne pogodbe ne bodo sklenile. IX. Rok in način predložitve prijav Predlagatelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, najpozneje do 14. 11. 2013, do 24. ure (datum poštnega žiga), na naslov Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici, s pripisom v levem spodnjem kotu ovojnice 'Objava namere za sklenitev neposredne pogodbe za zakup stojnice - NE ODPIRAJ'. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov ponudnika. Dodatne informacije o objavi namere za sklenitev neposredne pogodbe dobijo zainteresirani v času uradnih ur, po tel. 01 721-42-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. OBČINA DOMŽALE ŽUPAN TONI DRAGAR PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Parkirna hiša Občina bo gradila parkirno hišo na prostoru sedanje trgovine Gaber. Pretežno z lastnimi sredstvi - davki, ki jih plačujemo občani. Je gradnja prometno utemeljena, gospodarsko upravičena, je sploh potrebna? Slabost občinske prostorske politike je v tem, da je sploh ni. Za izrabo centralnih mestnih površin še vedno nimamo celovitega prostorskega načrta, ki bi temeljil na prometnih, infrastrukturnih, bivalnih in oskrbnih potrebah. Vse nove gradnje so se umeščale parcialno, naključno, predvsem pa po željah in zahtevah trenutnih investitorjev. Čeprav je imela občina zaposlenega mestnega arhitekta, pooblaščeno urbanistično službo in ima zadnje čase tudi društvo arhitektov, ne premoremo dobrih urbanističnih rešitev. Zakaj parkirna hiša z več kot 6.000 m2 bruto površine? Trenutno je parkirnih mest dovolj, če bi se izkazala potreba po novih, bi bilo mogoče nadgraditi sedanje parkirišče ob železnici s parkirno ploščadjo v etaži. Namesto parkirne hiše bi bila bolj potrebna pokrita mestna tržnica, pa varen peš prehod prek železnice za zahodni del mesta, urejene kolesarske steze v mestu, energetska sanacija občinskih stavb itd. Gradili pa bomo parkirno hišo, ki verjetno ne bo polno zasedena, investicija se ne bo stroškovno pokrila, plačevali pa bomo vzdrževalne stroške ter velik nepremičninski davek. Društvo za varstvo okolja D omžale-Kamnik Jože Nemec Pohvala Lepo je vedeti, da so na svetu še ljudje, ki svoje delo opravljajo s srcem, navdušenjem, dobrim odnosom do otrok in njihovih staršev ter še bi lahko naštevala s presežniki, saj njihovo pomoč potrebujemo ali iščemo, ko smo tudi sami najbolj občutljivi in prizadeti. Zato bi rada pohvalila in se zahvalila zdravnici, pediatrinji mag. Elizabeti Rajer, dr. med. spec., in medicinski sestri Špeli Graj za njun tako prijazen in nesebičen odnos do nas, pacientov. Kadarkoli pokličem, pa naj bo to na začetku delavnika, sredi ali ob koncu, naj bo v vrsti ogromno pacientov ali samo par. Sestra Špela sprejme klic nasmejano, kot da je pričakovala moj klic in sem zanjo edina mamica s stotimi vprašanji. Z menoj se pogovarja, kot da nima nobenega pacienta in da sem ji najpomembnejša stranka. Takšna pa ni samo po telefonu, temveč tudi ko se oglasimo v ambulanti. Vedno je pripravljena pomagati, je strokovna, hkrati me opozori na vse podrobnosti pri administrativnih postopkih (pri naročanju v drugih ambulantah in specialistih). Prav tako prijazna in nasmejana je tudi zdravnica, ki s svojim načinom komuniciranja prežene še tako velik strah iz otroške glavice pred neznanim in moji malči-ci lepo pripravi k sodelovanju. Dobro posluša in že na podlagi tega postavi diagnozo, ki jo s pregledom samo še potrdi. Zanjo ni pomembno, ali smo prvi pri njej v ambulanti ali ima za sabo že več kot 50 pacientov, celodnevno ali nočno dežurstvo. Vedno se zelo potrudi in poskrbi, da smo starši razumeli njena navodila za okrevanje malčkov. Verjamem, da se ZD Domžale zaveda kvalitete njunega dela, kar nam staršem izredno veliko pomeni. Mamica Tina R. NAGRADNA KRIŽANKA 10 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nagrade pa so: 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave . :Tr>... NAGRADNA KRIŽANKA 10 Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale NAGRADNA KRIŽANKA 9 NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 9. 2013 GRMEK Matej, ulica Matije Tomca 4, 1230 Domžale, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Šmid Vera, Triglavska 2A, 1235 Radomlje, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Janežič Slavka, Litijska c. 250, 1261 Ljubljana - Dobrunje, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke: LUNINE MENE ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. novembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. novembra 2013, do 12. ure. Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 18. 11. 2013, na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale AVTOR: GREGA RIHTAR KAJ NEDOTAKLJIVEGA, SVETEGA NOGOMETAŠ DEMI-ROVIč PREBIVALKA SARAJEVA TAJA BREJC NEKDANJI N1Z0ZEM. HITROST. DRSALEC SCHENK REKA V SEVEROVZHODNI BRAZILUI PROVINCA IN MESTO V OSREDNJEM DELU SICILIJE NUŠA DERENDA AMERIŠKI DŽEZOV-SKI GLASBENIK FARLOW NAJDALJŠA REKA V SEVERNI AMERIKI PREVLADUJOČI NAČIN OBLAČENJA MODRO BARVILO ZA TEKS11LNE IZDELKE SPENCER TRACY RIMSKA BOGINJA JEZE IN PREPIRA AMINO-ACILNA SKUPINA IZ SERINA PRIVRŽENI» IREDEN-TIZMA BRAZILSKI NOGOMETAŠ (ALEXANDRE) LEVI PRITOK DRAVE V AVSTRIJI PISNA OPOROKA NORVEŠKI ŠAHIST (MAGNUS) IGRALKA V MEHIŠKI TELENOVE-U DIVJA V SRCU ČEBELJA PAŠA DEL TEDNA till lis® VRLINA, ODLIKA PRI HOMERJU AMERIŠKA IGRALKA MOORE CUNJA ZEMELJSKI PLAZ, KI ZDRSI PO POBOČJU KARCINOM ITALIJANSKA RTV VZDEVEK GOETHE- JEVE MATERE MALIK NEKDANJI MADŽAR. POLITIK KUN JUDOVSKO VERSKO SLOVSTVO ELEKTRIČNO NABIT DELEC NIŽJA LESNATA RASTLINA, KISE ŽE PRI TLEH MOČNO RAZRAŠČA, RAZVEJA BITJE S HIMALAJE ODŽAGAN KOS DEBLA AMERIŠKI IGRALEC (CLARK) TRGOVSKI PREDMET, BLAGO PEVKA ŽMDARIČ SPREMENLJIVI EL. UPOR GRŠKA BOGINJA, IRB VHOD V STAVBO NAGRADNO GESLO KRIŽANKE JEZERO V TIBETU NORV. NOVE LISTKA (NINI) OMEJEN NAŠ IGRALEC (ALI) MESTECE JUGOVZHODNO OD RIMA LOVSKI OKOLIŠ FIATOV AVTOMOBIL TANTAL SILA, JAKOST NOV AVTO MEHURČKASTI IZPUŠČAJ NA USTNI SLUZNICI PERJE PRI REPI IGRALKA EKBERG FRANC. IGRALKA (MAGALI) PESNIK KLOPČIČ PESNIK (JOSIP) DESNI PRITOK VISLE NA POLJSKEM AMERIŠKI KOMIK POČELO TAOIZMA GRŠKA ČRKA LATINSKI IZRAZ ZA UMETNOST ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN PREBIVALEC GRČUE TANSKO GOVEDO TRAK ZA HLAČE NARODOPISJE PRESKOK TELOVADNEGA ORODJA SELEN PLESNE ROPOTU-LIE, KA-5TANJETE POD V SOBI MADZAR- SKO-AMERIŠKI ČELIST (JANOS) PRIPAD- NIČA ITALCEV ATENSKI ŠPORTNI KLUB ZA POLTON ZVIŠANI TONE DANSKI OTOK V MALEM BELTU POMOČ: ALATRI-mestece jugovzhodno od Rima, MEARIM-reka v severovzhodni Braziliji, MOČ-sila, NAKERE-plesne ropotulje, kastanjete, SERIL-aminoacilna skupina iz serina, SPETKA-preskok telovadnega orodja, STARKER-madžarsko-ameriški čelist (Janos) Koledar dogodkov Pripravila: Špela Keber, Foto: Promocijski material SOBOTA, 26. OKTOBER 2013 DOBRODELNI KONCERT Športna dvorana Komenda Pomlad za Aljaža Smo malo posebna družina. Posebna zato, ker imamo petletnega sončka Aljaža, ki ima cerebral-no paralizo. Fantek ne more hoditi, samostojno sedeti in govoriti. Drugače pa je vesel, radoveden in srečen otrok. Ker pa postaja vedno večji in težji, smo se odločili, da priredimo dobrodelni koncert v Športni dvorani Komenda, ki bo 26.10.2013 ob 18 uri, z naslovom POMLAD ZA ALJAŽA. Priredili bomo tudi srečelov, od katerega bodo zbrana sredstva namenjena nakupu dvigala in prilagojenega vozila za Aljaža. PONEDELJEK, 4. NOVEMBER 2013 PREDAVANJE Knjižnica Domžale Bodi, kar si! Odkrijte svoje talente in jih obrnite sebi v prid. Vsak posel zahteva določeno znanje, spretnost in potrpežljivost. Ker imamo ljudje različne sposobnosti, vsak zase najbolje ve, katere vrste opravil mu najbolj ležijo. Iz osebnostne in globalne krize bomo prišli le, ko bomo prevzeli odgovornost za svojo osebnostno rast in sprejeli sebe take, kot smo. Predava Florence Maria Bratuž, diplomirana organizatorka kadrovskih in izobraževalnih procesov. Vstop je prost! Vabljeni ob 19. uri. SREČANJE POD SLAMNIKI Slamnikarski muzej Domžale Poslikano kmečko pohištvo na gorenjskem Kustosinja Gorenjskega muzeja iz Kranja, mag. Tatjana Dolžan - Eržen, nam bo v sliki in besedi predstavila slikanje na kmečko pohištvo, med katerega spadajo skrinje, zibke, omare, posteljne končnice, vrata. Pogovor pripravlja in vodi Cveta Zalokar - Oražem. Vabljeni ob 18. uri. TOREK, 5. NOVEMBER 2013 GORNIŠKI VEČER knjižnica Domžale Pogovor z Iztokom Osojnikom PREDAVANJE IN PREDSTAVITEV KNJIGE Knjižnica Domžale Čuječe materinstvo Vabimo vas na predstavitev uporabno in življenjsko napisanega priročnika Čuječe materinstvo, ki obravnava psihično pripravo na nosečnost in zgodnje materinstvo. Materinstvo je pustolovščina brez primere. Ohranjanje maminega psihičnega ravnovesja igra ključno vlogo pri ustvarjanju primernega okolja za zdrav razvoj dojenčka in otrokovega jaza. Predava Janja Bone. Dobrodošle so nosečnice, novopečene (in izkušene) mame, očetje in stari starši. Ob 18. uri. Vstop je prost! PRAVLJICE ZA OTROKE IN ODRASLE MGC Bistrica Pravljice Zdrave atmosfere Avtorica pravljic Jadranka Oblak je na poti učenja o sebi in vrednotah življenja spoznala zdravilca Dragutina Barušica, ki je navdihnil vsebino pravljic. S poslušanjem pravljic se povezujemo in družimo v duhu ljubezni in dobrote. Ob 17. uri vabljeni na poslušanje pravljic Zdrave atmosfere. Več informacij: www.zdravaatmosfera.si, zdrava-atmosfera.si@gmail.com, 041 284 376. PETEK, 8. NOVEMBER 2013 ZA OTROKE Knjižnica Domžale Glasbena delavnica knjižnica Domžale in Glasbeni svet, Inštitut za zgodnjo glasbeno vzgojo vabita na glasbeno delavnico Z igro v glasbeni svet. Otroci in odrasli bomo ob 17. uri skupaj ustvarjali in odkrivali čarobni glasbeni svet, poln otroških pesmi, gibanja, plesa, iger. Namenjena je otrokom, starim od 0 do 5 let starosti. Delavnico vodi dr. Veronika Šarec. Obvezna je prisotnost staršev oziroma druge odrasle osebe. Prijave potekajo na oddelku za otroke in mladino. Ob 19. uri bo v Knjižnici Domžale potekal pogovor z Iztokom Osojnikom, ki ga bo vodil Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale. Pogovor bo odstrl poglede na ustvarjalno moč gorništva in kontemplativno plat hoje. Iztok Osoj -nik je pisatelj, esejist, prevajalec, komparativist, filozof, zgodovinski antropolog, slikar, pobudnik več umetniških gibanj, menedžer kulture in organizator festivalov. Vstop je prost. DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE Center za mlade Domžale Učinkovito učenje Center za mlade Domžale vse osnovnošolce vabi k spoznavanju njim lastnega učinkovitega učenja. Delavnice bodo potekale vsak torek. Mlajša skupina (9 do 12 let) od 17. do 18. ure in starejša skupina (od 13. leta naprej) od 18.15 do 19.15. Šolarji bodo spoznavali zabavne načine učenja ter kako se spoprijeti z strahom pred testi. Cena za material in gradivo je 10 evrov za vse delavnice skupaj. Potrebna je predhodna prijava. SREDA, 6. NOVEMBER 2013 SREČANJA Z USTVARJALCI Knjižnica Domžale Janka Jerman: Ko je življenje še sanjalo Vabimo vas na pogovor z Janko Jerman, ki bo v sredo, 6. novembra 2013, ob 18. uri, v Knjižnici Domžale. Upokojena učiteljica je po štirih pesniških zbirkah ob svoji 70-letnici izdala še knjigo kratkih zgodb, v katerih se vrača v mlada leta, ki jih je preživela v Domžalah. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar - Oražem. Vstop je prost! Vabljeni! SVETOVALNICA Center za mlade Domžale Svetovalnica za mlade V Centru za mlade Domžale vsako sredo, od 17. do 19. ure, poteka brezplačna svetovalnica za mlade. Mladi ali starši mladih z težavami se za prost termin lahko naročite po telefonu 01 722 66 00 ali 040 255 568. Svetovalnico vodi uni. dipl. psihologinja Nina Urh. ČETRTEK, 7. NOVEMBER 2013 PONEDELJEK, 11. NOVEMBER 2013 FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Knjižnica Domžale 100 % naravno Avtorica razstave: NEVENA KRALJ termin: 11. november 2013 do 30. november 2013 Avtorica Nevena Kralj je v fotografski objektiv ujela zanimive vzorce plesni. "Plesen bi rada spoznala v detajle, zatopila bi se rada v njene najmanjše delce, ujela praznine med dvema grudicama, raziskovala barve in ne nazadnje njeno raznolikost." VEČER PRIPOVEDI IN PESMI Knjižnica Domžale Slovenske ljudske pripovedi Večer pripovedi in pesmi Gospa Dušica Kunaver je življenje posvetila zbiranju in zapisovanju slovenskih ljudskih pripovedi ter ljudskih pesmi. V Knjižnici Domžale bo na martinovo predstavila ljudske pripovedi o povodnem možu, zlatorogu, o vilah, ki so zgradile Bled, in mnogih drugih bajeslovnih bitjih, ki so del slovenske ljudske zapuščine. Ob 18. uri vabljeni na sproščen večer ob poslušanju ljudskih pripovedi in pesmi. Vstop je prost! SVETOVANJE Knjižnica Domžale Svetovalno središče Sodobno življenje zahteva, da pridobivamo nova znanja in se izpopolnjujemo, da bi lahko delovali na osebnem, poklicnem in družbenem področju. Svetovalno središče Ljubljana vsak drugi ponedeljek v mesecu gostuje na Oddelku za odrasle Knjižnice Domžale (tretji informator), kjer vam od 11. do 15. ure brezplačno in zaupno svetuje strokovna svetovalka o poti do novih znanj in novega poklica. TOREK, 12. NOVEMBER 2013 FILOZOFSKI VEČER Knjižnica Domžale Zakaj ljudje zavračajo filozofijo? Knjižnica Domžale vas vabi na Filozofski večer z dr. Dušanom Rutarjem, ki bo v torek, 12. novembra 2013, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Naslov tokratnega večera bo Zakaj ljudje zavračajo filozofijo. Vstop je prost. Vabljeni! SREDA, 13. NOVEMBER 2013 VEČER ZA STARŠE Knjižnica Domžale Igra je moje delo! Vabljeni na večer za starše v Knjižnici Domžale, ki bo v sredo, 13. novembra 2013, ob 18. uri. Naslov tokratnega predavanja je ! Zakaj je igra ključna za zdrav razvoj otroka? Večer bo vodila NATAŠA BIDER HUMAR. Vstop je prost. ČETRTEK, 14. NOVEMBER 2013 POTOPISNO PREDAVANJE Knjižnica Domžale V Izraelu po domače Ob 19. uri vas vabimo na potopisno predavanje popotnikov Marije Naglič in Jara Pirnata. Popeljala nas bosta po deželi bogate zgodovine, prežete z duhovnostjo, krhkega miru in ranjenih, a veselih ljudi, inovativnega tehnološkega in agrikulturnega razvoja, po deželi, ki je polna stereotipov ter nasprotij in v kateri sta dobesedno začutila, kaj pomeni moto ,stati in obstati'. Vstop je prost! PETEK, 15. NOVEMBER 2013 ZA OTROKE Knjižnica Domžale Gibalna igralnica knjižnica Domžale vabi malčke od 18. meseca do tretjega leta starosti, da se skupaj s spremljevalci (starši/starimi starši/skrbniki), ob 17. Uri, udeležijo GIBALNE IGRALNICE, ki poteka v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Naučite se novih gibov, orientacije v prostoru in prvih plesnih korakov. Skupaj z nami zaplešite in se igrajte. Obisk igralnice je brezplačen. Vpis poteka na oddelku za otroke in mladino. Skupina je številčno omejena. Obvezna je prisotnost staršev oz. odrasle osebe. SOBOTA, 16. NOVEMBER 2013 DELAVNICE ZA ŠTUDENTE Center za mlade Domžale Metode učinkovitega učenja Center za mlade Domžale ob 10. uri vabi študente na delavnico z naslovom , ki jo bo vodila uni. dipl. psihologinja Nina Urh. Na delavnicah bodo obravnavane za študente aktualne teme, kot so govorni nastop, anksioznost pred izpiti, učni načrt itn. Prispevek za vseh pet delavnic je 5 evrov. Potrebna je predhodna prijava. PRAZNOVANJE Mercator center Domžale Tukano Domžale praznuje s štirmi tačkami V Mercator centru Domžale bo od 9.30 do 13. ure potekalo praznovanje prve obletnice otvoritve trgovine, skupaj z zaključnim žrebanjem oddaje 4 TAČKE. Na prireditvi bo sodelovala Ditka Čepin s spremljevalno skupino, nastopala bo evropska prvakinja v break-dancu, plesna skupina Latino, za otroke bo organiziran risalni kotiček, obisk Vilija Resnika in psov pasme bernski plan-šar z vozički in še in še ... NEDELJA, 17. NOVEMBER 2013 ZA OTROKE Kulturni dom na Močilniku v Dobu Otroška gledališka predstava Tik pred zimo se bo gledališki oder spremenil v gozd, v katerem je jeseni prav v vsakem kotičku živahno. Otroci si bodo s pesmicami in lutkami Jesenske zgodbe v izvedbi Teatra za vse z Jesenic ogledali, kako si veverice nabirajo lešnike, kako ježek nabode hruške, kako si živali pripravljajo brloge in skrbijo za zalogo drv in zdravilnih zelišč. Želite izvedeti, kdo se jeseni pripravlja na odhod v Afriko in koga bolj kot ozimnica skrbita moda in lepota? Vabljeni ob 16. uri! Informacije in rezervacije vstopnic na telefon: 041 420 610. PONEDELJEK, 18. NOVEMBER 2013 LITERARNA KAVARNA Knjižnica Domžale Boštjan Gorenc - Pižama Knjižnica Domžale vabi na literarno kavarno, v kateri bo gost igralec, komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama. Pogovor bo vodila Mirjam Štih. Vabljeni ob 19. uri v Knjižnico Domžale. Vstop je prost! TOREK, 19. NOVEMBER 2013 SREČANJA Z USTVARJALCI Knjižnica Domžale Pater Karel Gržan Vabimo vas na pogovor s patrom Karlom Grža-nom, ki bo ob 19. uri. V zadnji knjigi, ki je prava uspešnica, duhovnik poglobljeno išče odgovor, zakaj Bog dopušča toliko trpljenja. V pogovoru se bomo kritično in odkrito dotaknili tudi stanja v Cerkvi, poslanstva duhovniškega poklica in upanja, ki ga daje novi papež Frančišek. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar - Oražem. Vstop je prost! SREDA, 20. NOVEMBER 2013 ZA OTROKE Knjižnica Domžale Pikina čajanka Vabljeni na Pikino čajanko, kjer bomo ponovno vstopili v svet Pike Nogavičke. Na tokratni čajanki bomo izdelovali Pikine predpasnike. Vabimo vas, da se nam pridružite ob 17. uri. Pikina čajanka je namenjena otrokom od petega leta starosti dalje. Delavnico vodita Katarina Peterc in Marijana Abe. Obvezna je prijava na oddelku za otroke in mladino! Vstop je prost! PETEK, 22. NOVEMBER 2013 ALPINISTIČNI VEČER Dvorana gasilskega doma na Homcu Alpinistični večer KD Jože Gostič Homec vabi na alpinistični večer z vrhunskim alpinistom Silvom Karanom. Vabljeni ob 19. uri v dvorano gasilskega doma na Homcu. log. Nina Urh. Na delavnicah bodo obravnavane za študente aktualne teme, kot so govorni nastop, anksioznost pred izpiti itn. Prispevek za vseh pet delavnic je 5 evrov. Potrebna je predhodna prijava. TOREK, 26. NOVEMBER 2013 PREDAVANJE Center za mlade Domžale Marko Juhant Vabljeni na brezplačno predavanje spec. pedag. za motnje vedenja in osebnosti Marka Juhan-ta. Predavanje bo potekalo v prostorih Centra za mlade Domžale, na Ljubljanski 58, s pričetkom ob 18. uri. Na predavanju z naslovom ,Sobivanje kot proces odraščanja' bo beseda tekla o prilagajanju življenja šestim kategorijam oseb: starši, sorojenci, sošolci, sodelavci, sosedi in sami s seboj. ZA OTROKE Knjižnica Domžale Razigrana lutkarija Knjižnica Domžale vabi na družinsko lutkovno--ustvarjalno delavnico z naslovom Razigrana lutkarija, ki bo v petek, 22. novembra 2013, ob 17. uri. Delavnica je primerna za otroke od četrtega leta dalje. Delavnico vodita Mirjam Štih in Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava. Vstop je prost! SOBOTA, 23. NOVEMBER 2013 DELAVNICE ZA ŠTUDENTE Center za mlade Domžale Spoprijemanje s testno anksioznostjo Center za mlade ob 10. uri vabi študente na delavnico z naslovom , ki jo bo vodila uni. dipl. psiho- PREDAVANJE Knjižnica Domžale Celostni razvoj otroških možganov Vabimo vas na predavanje in predstavitev knjige Celostni razvoj otroških možganov, ki bo ob 19. uri. Knjiga predstavlja najsodobnejša odkritja v razvoju otroških možganov in opisuje 12 praktičnih metod, ki jih lahko uporabimo pri vsakodnevnih starševskih izzivih. Metode nam pomagajo v težkih trenutkih, ki jih doživljamo z otroki, in nas učijo, kako iz teh trenutkov lahko rastemo mi in otroci ter kako lahko vzgojimo mirnejše in srečnejše otroke. Predavata Andreja Vukmir in Barbara Vister, specialistki zakonske in družinske terapije. Vstop je prost! SREDA, 27. NOVEMBER 2013 PRAVLJICE ZA ODRASLE Knjižnica Domžale Ribič in njegova žena (brata Grimm) Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje. Interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vabljeni ob 19. uri! ČETRTEK, 28. NOVEMBER 2013 ZA ODRASLE Knjižnica Domžale Alzheimer caffe Ob 17. uri vas vabimo v Knjižnico Domžale, kjer v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Gostja drugega jesenskega srečanja bo dr. Milica Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje na Kliničnem centru za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC v Ljubljani. Tema pogovora bo Niso vse demence enake. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar - Oražem. Vstop je prost! PETEK, 29. NOVEMBER 2013 ZA MLADINO Knjižnica Domžale Predstavitev mladinskega romana Vabimo vas na predstavitev mladinskega romana Mreža in pogovor s pisateljico Katarino Šoln, ki bo v petek, 29. novembra 2013, ob 18. uri, v Knjižnici Domžale. Zgodba govori o 13-letni Lani, ki počitnice preživlja pri babici na morju. Sprva dolgočasno poletje pa se kmalu spremeni v nepozabno pustolovščino. Knjiga je namenjena osnovnošolcem in vsem, ki imajo radi dogodivščine. Vabljeni! VINOGRADNIŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO GADOVA PEČ sobota, 26. oktober 2013, od 9. do 13. ure na tržnem prostoru v Domžalah. Občina Domžale Pošiljajte nam obvestila! Organizatorje kulturnih, športnih in ostalih dogodkov prosimo, da nam informacije o dogodkih pošljejo do srede, 20. novembra 2013 na naš e--naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com