Brezplačna številk«
НадаапНсп Bote
Uradni organ Kdrntner Yolksbunda in^poročevalni list načelnika civilne uprave
Izhaja vsako soboto / Uprava Krainburg, poštni predal 37. Uredništvo na Bledu, / Naročnina (se plača v naprej) mesečno z dostavo na dom RM — 50 po poŠti četrtletno 1-70 RM Cena velja skupno za obe številki. Odjavo naročnice tega tednika sprejme samo uprava do 26. tekočega meseca za prihodnji mesec. / Oglasi RM —*12 za milimeter stolpec (glej cenik).
. 4
Krainburg, 26. julija 1941
1. leto
Vedno blise k smagi:
Moskva gori i
S4 angleških letal sestreljenih
Eden najhujših porazov angleškega arainega hrodovja - Tri
fastna letala izgubljena.
Pogled v ujetniško taborišče v Minsku


Iz Itihrerjevega glavnega stana, 24. julija. Vrhovno poveljstvo oborožene sile javlja: Na vsej zahodni fronti potekajo vojne operacije nemške in zavezniške oborožene sile načrtno vkljub močni krajevni obrambi in slabih cestnih razmer. Močne letalske skupine so bombardirale tudi v pretekli noči obrambno važne industrijske in vojaške objekte v Moskvi z bombami vseh kalibrov.
Angleška zračna sila je pretrpela včeraj pri poizkusih napasti kanalsko obrežje enega njenih najhujših porazov. Lovci so sestrelili 46, protiletalsko topništvo in borbeni coni po 3, mornariška artilerija pa 2. S tem je izgubil sovražnik v nekaj urah 54 letal. Pri teV Ijorbah smo izgubili 5 lastna letala.
V borbi proti Angiji so bombardirale naše letalske sile v preteki noči pristanišča in vojaške objekte na vzhodni angleški obali.
Britanska borbena letala so zmetala v pretekli noči na nekaterih krajih jugozahodne Nemčije rušilne in zažigalne bombe. Civilo prebivalstvo je pretrpelo neznatne izgube. Nastala škoda je bre -pomembna.



Fogled v ujetniSko taborišče v Mimko. Po vseunlCujoči bitki je bil »naval* ogromen.
Odkrit je senzacionalni dolcument
, • I

'jf''
Prostozidar Roosevelt razkrinkan
Silno presettefliivo odkritje v Oslovski prostozidarski loži. ssZvišani knez kraljevske tajne"
l^rlin, 26. julija. Eakor je zvedel nemški uradni iask, se je našla senzacionalna i>odlaga v spisih norveške prostozidarske lože, o delovanju lože severnoameriškega predsednika Boosevelta. Gre se za tajno sliko, ki predstavlja Boosevelta v prostozidarski noši, v krogu Židov in pozna-^ oseb iz javnega življenja, kot člana New-Yorške lože. Dokument je bil po najkrajši poti poslan iz Osla v Berlin, da se ga priobči nemški javnosti.
Točni zadetki nemškega topništva. Važni vojaški cilji nekega sovjetskega mesta postanejo žrtev plamenov.
Kdo so pravi zahrbtni možje, dokazujejo spisi norveške prostozidarske lože, ki so odkrili tajno sliko, katera prikazuje severnoameriškega predsednika v prostozidarski noši v sredi New-Yorške bratovščine. Krog posredovalcev okrog Roosevelta je bil zaključen. Predsednik U.S.A. je v framazonski loži po vrstni številki na 32. stopnji kot »zvišeni knez kraljevske tajne«. Tako se glasi njegov visoko doneči prostozidarski naslov; in kot tak je bil razkrinkan med intemacional-
Stalinov sin ujet
Jakob Sfalin pametnejši nego oče. — Uvidel je nesmiselnost vsakega nadaljnega odpora.
Berlin. 26. julija. Ob priliki napredovanja hitrih oddelkov pod vodstvom generala oklepnih oddelkov Schmidta se je 18. julija pri Ljosno jugovzhodno od Witebskega poleg številnih drugih boljševiških oficirjev in vojakov predal tudi sin diktatorja Stalina, neinškim četam. To je najstarejši sin Jakob, ki se prav za prav kot njegov oče imenuje Džun-gasnili. Rojen je 18. marca 1908 v Baku in izhaja iz prvega Stalinovega zakona z Jekaterino Swanice. Jakob Stalin je bil prvotno stavbeni "iženir ter je obiskoval tehnično vi-^ko šolo. Pozneje se je odločil, da Ppatane oficir. Dokončal je artilerijsko akademijo v Moskvi v dveh in pol namesto petih letih in je bil nad-
poročnik pri 14 oklopni diviziji. Jakoba Stalina so takoj prepeljali k nemškemu generalu Schmidtu. Takoj je povedal, da je Stalinov sin in se je izrazil, da je uvidel brezsmisel-nost vsakega odpora proti nemškim četam in se je zato s svojimi preostalimi vojaki predal. Pri zasliševanju Jakoba Stalina so se izvedele nadvse zanimive stvari.
Nemški časopisi sedaj prinašajo sliko Stalinovega sina, .po njegovi predaji v njegovi novi okolici.
Ker je sovjetski informacijski biro že večkrat poročal o zajetju generala nemških oklopnih divizij Schmidta, bi bilo pričakovati, da tudi sovjetski informacjski biro sedaj objavi njegovo sliko.
nim prostozidarstvom nastavljenih zastopnikov svetega židovstva.
Roosevelt se kaže na omenjeni sliki v krogu nekaterih bratov prostozidarske lože, katerih resni hebrejski znaki se ne dajo utajiti. K njim pripada kot najmarkantnejši zastopnik zloglasni žid Felix Frankfurter, najvišji sodnik v USA, nadalje Harry Morgentau, Roosevel-tov finančni minister, čigar oče še kot prekupčevalec v nemškem mestu Mannheim opravlja svojo kupčijo. 2id Lehmann in La Quardia, župan New-Yorka, poleg tega advokat Ro-semann, najimenitnejši prijatelj Roosevelta in prvi propagator Samuel Untennyer, predsednikov volilni finančnik Benjamin Cohen, njegov izredni osebni tajnik in cela vrsta Židov amerikanske prostozidarske lože.
Vsi skupaj so tesno povezani s prostozidarstvom in političnim zku-lisnim rovarjenjem vsega sveta. K njim pripada zloglasni sovjetski Žid Litwinow-FinkeMein, nekdanji poljski zunanji minister Beck, njegov prijatelj Sikorsky, Ceh Beneš, Francoz Renaud ter propadli izdajalec domovine in knežni nizozemski zvodnik princ Bemhard Biesterfeld, Grk Metaxas in še cela vrsta danes propadlih izločencev. Ni treba posebej povdarjati, da je večina londonskih plutokratov na Usti »Rooseveltove bratovščine«. Vrhovni rabin in Visoki prostozidar angleškega imperija dr. Hertz je pred nekaj dnevi izjavil na odru »židovskega nacionalnega fonda. Vse židovstvo in Anglija sta vsled resne usode združena
in lahko radi tega obljubi, da bodo Židi končno po vojski obdržali nacionalni dom »osvobojeno Palestino«. Vrhovni rabin Hertz je s tem zopet enkrat povdaril tesno zvezo londonskih vojnih hujskačev na židovstvo in njeno internacionalno organizacijo svetovnega prostozidarstva.
Rooseveltovo razkrinkan je kot obvezni podložnik prostozidarstva, bo pokazalo vsem narodom pravega sovražnika za njihov nadaljni nacionalni razvoj. Takoimenovani «zviše-ni knez kraljevske tajne« je dokazal, da ga je Jehova postavil za kneza, da je njegova tajna indentič-na s tajnami židovskega svetovnega prokletstva, kajti on ni za dobro naroda, temveč edino-le za njihov dobiček s krvjo omadeževanega dela.
Moskva strahovito prizadeta.
Stockholm, 26. julija. Sovjetska radijska postaja Leningrad javlja v sredo, da je prvi nemški zračni napad na Moskvo povzročil močno razdejanje. Kot vzpodbudo za obrambo proti razširjenju požarov je Stalin odredil, da naj posebno marljivi gasilci dobijo odlikovanja.
Boljševiški način bojevanja.
Voz rdečega križa iz zaledja napaden.
Berlin, 26. julija. Vedno znova vidijo zmagovito prodirajoče nemške in zavezniške čete zahrbtno in zločinsko taktiko Sovjetskega bojevanja. Tako so na primer sovjeti iz zaledja v okolici Sale napadli voz rdečega križa, vkljub dobro vidnemu znaku iri ga obstreljevali. Žrtev tega obstreljevanja je bil neki težko ranjeni vojak, vozač pa je bil ranjen.


i stran Z. ■—Štev. 4.
K A R A WA N K.E 3V -B O T E
Samsfa4 (Ion 2в. J[u3i 1941.
Tako se
Dogodek oklepnega polka.
streljali. Boljševiška zahrbfndsf se


Ti odločajo o nsodi sovjetske armade. Politični komisar,: ki je prišel ? Летбко ujetniStyp; Stalin je v svpjćm obupu dal ♦em gospodom komisarjem izredne pravice za Tohanje v armadi^ .
Nemški vojak maje še samo z glavo o nasprotniku, ki uporablja .;пасШ(?, kateri so nemškemu vojaku nepoznani, katerih ne razume in jih zaničuje. I^ajti, je-li to pravilno, alio se 3ovjet z nemško koniajido prikriva? Ako smuknejo po noči v nemške motorizirane kolone in si prislepa-rijo prevoz s klicem: »Stop! nemški ranjenci!« in pričnejo od nekod bliskovito, divje streljati? Ali je to še pogum ako se zaletavajo boljševi-ški pešci s samokresom ali puškami ali kozaki z goHm mečem proti nemški oklopnici? Kakor je prvo proti vsakemu pravilnemu vojskovanju, tako je drugo proti Vsald zdravi pameti. Oboje pa označuje ob enem teror in jUdovsko-boljševiško silovlado komisarjev sovjetske armade.
Ponavljajo se dan za dnevom taka posamezna nerazumljiva dejstva in nemški vojak samo še maje z glavo. Medtem ko to pišemo se zabavajo v sosednem šotoru strdci oklop-nice o čudnem načinu Sovjetpv. Kar naprej se sliši beseda: »banditi«. »Nfe vojskujemo se proti vojakom,« plavijo »ampak proti banditom.^
V lodonski ječi za interniranje med leva 1200 žena Vsted nečloveškiK uredb. — Izjave voditeljice francoskega rdečega križa.
o se in ha to bi strogo poplača.
Kako se da razjasniti zahrbtno vojskovanje na eni str am iri zaslepljen pogmn na drugi strani? Gotovo se pa ne ujema z značajem sovjetskega prebivalstva, kajti ujetniki, katere vsakokrat ko j na megtu iz-prašujemo, pripovedujejo: ko slutijo, da so obkoljeni še radi udajajo že zato, ker se hočejo fešiti večdnevnega stradanja, ali bolševišM komisarji jih prisilijo z orožjem v roki k" boju do zadnje patrone, do zadnje kaplje krvi.. -
Nemški oklopni ^Ik je doživel recimo »tipičen komisarski dogodek«. Nastanil se je v gozdu, nekaj oklop-nic je bilo razposlanih na ogled in za varstvo. Tekom pol ure se je vrnila ntigloma. oklopnica z ranjenim narednikom, s prestreljeno roko. Kako je mogoče, prestreliti poveljniku oklopnice roko s puško? To vprašanje je bilo i;mdno na naših obrhih, predno je začel pripovedovati narednik.
Odpeljal se je bil z drugimi štirimi oklopnicami kakie tri kilometre daleč v bližnjo dolino in je tam iz-henadil kakih 60 do 80 Sovjetov, kateri so brez vsake slutnje kopali jarke. S kratko salvo iz strojnice vodilne oklopnice je odpodil narednik pet Sovjetov, ostali so se poskrili. Narednik je nato izlezel iz oMop-nega stolpiča in ukazal tem peti^ naj se udajo. Odložili so orožje, dvignili roke in prihajali k oklopnici ' . ■	■: ■ ■
Slučajno je eden med njimi govoril nemško. Tega je narednik poslal nazaj k onim drugim z ukazom, naj se t^oj udajo, drugače bodo po-s^eljeni. Tolmač se je vrnil s poročilom: »Da, udati se hočejo.« In res so v^ali za skrivališčem in prišli do oklopnice s povzdignjenimi rokami ali — seveda — oboroženi.
Naprej je korakal častnik — izkazalo je kasneje,, da je bil eden zloglasnih komisarjev. Postavil se je pred narednika z rokami v žepu. 2e oddaleč zakliče narednilc: »Ukažem vam vsem. da odloge takoj orožje!« Tdlmač je ponovil glasno ukaz in večina Sovjetov se je že hotela iznebi-ti orožja^ — nakar jim čaštnik-ko-misar zaupije protiukaz, se mahoma obrne, napne samokres — toda narednik; je bn ko bi trenil že pri njemu in se je posrečilo, da je komisarju odbn orožje na stran in je bil narednik prestreljen samo na roki. Padel je zdaj drugi strel, iz nared-nikovega samokresa, komisar se je zadet in mrtev zgrudil.
To se je zgodilo i^e v trenutku. Ko so začule posadke, drugih oklop-hic protiukaz komisarja, ko so videle, da se Sovjeti obotavljajo odlom-ti orožje, da so nekateri že pripravljeni za, strel s puško na licu, so strelci v oklopnici že pritisnili kazalec na petelina strojnice in salva za salvo je pokala v sovražno druhal.
V nekaj trenutkih je bila tolpa pokošena. Zapodil jih je v smrt blazni protiukaz komisarja in lastim neodločnost.
To je bila stroga аП pravična vojaška sodba nad tolpo vojaških di-vojakov.
Obsodba vojne metode, ki jo plača nemški Vojak a trdo osornostjc^ ker mora ■ postopati z brezobzirno strogostjo Љо noče biti on sam «•-ter. :
Vichy, 23. julija. V londonski ječi Hollov?ay je bila internirana 9 met-, secev Madame Nicolle, ena prvih vor v ditđjic francoskega rd;eč%a krlAa. ■ ■ ;Z. njo je bilo zaprtih 1200 „žena, ki 80 bile na $umu, da pripadajo 5. к^л Ioni. Maršal Petain je s pomočjo tJSA.^poslaMka dosegel; da so Madame NicoPe izpustilL V soboto je : dospela v Vichy. Madame Nicolle де v Franciji dobro poznanj kot med-. : narodno zaslužna voditeljica rdečega križa in je bila septembra 1940 odpotovala v London s po^bnimi priporočili od francoske vlade. 'Po štiridnevnem bivanju v Lon-, lionii je bila ujeta od Scotland Yar-. eta; -^ vzroka ji niso povedali. V 9 mesecev ^e Madame NicćUe pre- " •. .bila y ječi, ■ k]er so z njo in z Vsemi . ženami jako nedo^jno ravnali. Iz-, pustili so jo začetkom junija 1941; •policijski komisarji in nadzornica so jp Spremili, do angleškega, pristanišča. Tam je že čakalo 6 dru^ policijskih komisarjev, ki so ostadi pri . *jej na parobrbdu, kjer je nišo. ni # trenutek pustih samo, ampak je bila neprenehoma štrogo natWro-vana. Govoriti ni smela z nik^ur. , Pb čudapolni vožnji je dšpela še-le „jpri^ietkoni julija v Lkabon. Zaistop-nikoni tiska je sporočila: Splošno trpljenje za časa svetovne, vojne me ni ganUo tako pretresljivo, kakor , muke onih l200 žena v Ibndonski-ječi Holloway. Tu se znajdejo vse že-. ne 'na Angl^kem, ki jih imajo na sumu radi 6. kolone. Med njimi se' nahajajo žene nemških/^pVceV, di-• plbmatov iri uradnikov, ttt^ soproga . Sif. Oswald Mosley-a. vo^telja črho-, šrajčhikov, aoprog driigih: pripa^-.))ehe^v Mosleyevega mišljenja. Higijenske naprave manjkajf) v -'emenjjeni.ječi popolnoma; v edicah. , ni lupi. . Hrano dobiva smo, kdor ima. kaj denarja, žene so umirale na. s.tra|en -način in sicer pd same lakote. Kdor le; količkaj go^^ja tega .. ;čaka* .stroga kazen. Nekega dne sem. (■'m' branila čistiti '.^us^a steanišča.; ' vrgli, so me, za 7 dni v temno celico. .iNp^ečlK žena	ječe. za..
: časa. poroda.- to' se vs6 godi kar na mestu. ZdraViUk se komg.] i^a silo prikaže. '	'.v^
Tako umii'ajo porodnih z:, novo-rojenčld'kar v ječi^ po .por^u. 'Spo-
min jam se nrfie soproge iNemca, ki om^eiva in hira v tej ječi; mdi splošnega pomanjkanja in Hudega mraza; zapustila sem • јб umirajočo r— Jkpst in kožo! Prosto nebo vidijo ;,vge te nesrečne žene samo dvakrat dnevno za četrt ure. Razume se samp ob sebiv da prenašajo vrh vsega trpljenja še vse nevariiosti in ves strah grozovitega bombardiranja.
Mnogo trpljenja sem Videla v svojem življenju ali mučeništvp Hol-Ipiyayslqh, žc^a me je pretreslo na oudeh nam." V^e te dolge meeece^ —
9 jih je bUo -r sem s6 vpraševala, kako je; pač mogoče, da .^gleži zapirajo vemnoma nedolžne žene v sredhjev^koječo s sredrijev^tlmi napravami in jih Цта nezaslišno mučijo, Znana sem bila v lastni .domovini, v USA in na Angleškem ža osebo,/ki čuti prijateljstvo za Angleže. Dandanes tdga ne morem v^.
Zastopniku .^eriškega rdečega križa АИеп V; Vich^-u sem slikala v nedeljo trpljenje teh nesrečhič. Majal je.z glavp. Pri poTOČUu nisem : prav ničesar pretiravala. Dan^ јз
odposlal g. Alien moje izjave predsedniku ^eriškega idečega križa.
Pristavila sem svojemu poročilu, da apelirana na človeMco ves^, da ee naj končg, beljenje nedolžnih; пад izpustijo vsaj bplrice m hirajoče in naj jih prepeljejo! v bolnišmce,
V londonski ječi Holloway se nahajajo žene nad 60 let in dekleta pod 16. letom. . Hirajo, umirajo, blajimjo, Prišla sem na Francosko in poznam samo eno dolžnosti boriti se hočem dO.skrajnega za oSvo-. boditev teh 1200 žena^^

Z
častniki živi pokopani. - Utsl(i narod M moral biti iztrebljen (iztrt).
»Stockholms Tidningert« pitoaSa poročilo zasebnega poročevalca,. katera zamore slikati n^adišaiie gro~: zovitbsti bol;peVikOv v Rigi. Švedski: korešporideiif ' pravi, da je izgubil letaki, narod v teku enega leta, pri- ^ bližnO 10 odstotkov ljudskega stanja. 200.000 prebivalcev, M najmanjšega otroka dp osemdeseUetnc-ga starca je bilo odposlanih v širne, sibirske stepe in okraje arktične Sibirije. Nihče ne ve, koliko živih je doseglo dotične kraje.
Ža iztrebitev letskega naroda je bil pripravljen stvarni načrt. Vsakovrstne ovinke so baje Rusi uporab? . Ijali, da bi izvajali deportacije brez prevelike javne pozornosti. Tako sp n, pr. vabili 14 dO ^leietne fantiče z obljubami nezaslišanih plačil, naj se javijo, kot učenci pri niski železnici ah drugWi podjetji. Po prija^V so bili,ti mladi Letči sklici^ ha zbirališče in.^izgixuli. ,
.Mladi otroci delavcev v. Rigi ^ bili žajeti v . otroških taboriščih in zborih i mladih komunistov, da spo-! znajo socialno d.Glpvanje »očeta Sta-.lin-a«. Ti otroci se niso nikdar vrnili: k svojim staršem. .tJkorakajoče nemške čete so hašle ha tovoriu postaji, v Aigi štiri zaprte vagone, Ko : so jih, odprli,, so zagledali, da sp pol-hi 'ot5?o§kih • mrličev: ISfa stotine ргот . dajalk in nastavljenih je z^flp.,: axredski. kprešppndent pproča dalje, da je Več. .t(^ deklic dobilp nekega dne pp\n6lje, n^j se- z novo .šHlfo aia
potili' li$t Javijo v liuUčnem uradu. , Šle ŠO; tja, a vrnile, se niso niltdar več. Neštete skupne grobove izkop-Ijcjo;-neme piiče 6t>tOžW proti ko-lUunizmu; '
Vodstvo nekdanje letake armade so boljševlki brezobzirno uflioriH. že 15. junija so ujeli Šovjeti skoro vse čaštnike prednje letske armade in jih pOstreEli. Samo pri Wainoden-u so zavezali 300 letskim čast^om r<> ke 2 bodbžo aco in jih, mučili 4 dni ; nato so jih ustrliU v skupinah po 4 in 3. Nekatere sp celo žiVe pokopali, končno so boljševiki v. Rigi ujeli Letce v množicah. Takoj potem so . So Vjetci-zbežali z Vsemi prevoznimi sredstvi, kateri so jim bili na polago: 27. junija so zažgali boljševiki stare mestne dele v Ri^.. Bolseviški , paglavci so razsajali po ulicah V Rigi pod . vodstvom komisarjev. Raz-, bijali BO šipe, izpraznili bcnzinske |So-, ^ de & inet^ v nje ročne granate. V kratkem čagu je nato gordo pp v^h kulturnih spomenikih. Prestrašeni prebivalci so hoteli pobegniti, ali Sovjeti so imeli nastavljene strojni-
General Ringel obiskal
Včlkermarkt.
V^IkčdrmarktV 26. julija^ ЈКогрф^! nosit^lj viteškega križa general Rln-gel je obiskal 22. jijija svoj rojštai ■ kraj. \rplkermarkt, ter-; je tej . ' priliki zapisal V.. >2lato kiijigo«.
ce po razpotjih in streljali za beže-eimi. Vrhtega je začela streljati bol- ' ševiška artilerija z neke gore na stari del mesta Riga. Tako ^o bili uničeni spomeniki zahodne kulture. 130 m visok stolp Petrove cerkve so . tudi prekucnili z nekimi'streli.
E^^ralj -Pe^ef... y.. Aii'gliji.-' :prHiod bivšega-Jn'gosloT".nsKogA ' Kralja.. .:. ;' Tetra-. li;,; r. .А^1јЈ9,' kjer -ga" ji. sprejel , ■■ • " vojvoda Kcn't.Kki'.,%
Sobota, 26. julija 1941.
KAHAWANKEN-BOTE
stran 3. — itcT. 4.
I
Po naročilu okrožnega vodje (Gauleiter) je politični komisar za kranjski okraj — dr. Skalka — otvoril dne 18. julija Osrednji matični urad (Zen-tral-Matrikenamt) vKrainburgu. Mesto Krajnburg sq izbrali zaradi njegove osrednje lege, in ker je največji ki aj zas^djepega ozemlja. Otvoritvi so prisostvovali vodja »Karntner Volks-bunda« Schick, štabni vodja dr. K. Starzacher, deželni svetnik in vodja okrožnega uiada Sprin-genschmid, mestni župan dr. Markgraf in okrajni vodja »Karntner Volksbimda« S a m o-
nigg.
Osrednji matični urad je edinstvena ustanova v vsej Veliki Nemčiji. Uredila sta ga študijski svetnik di-. Fr. Koschier in dr. M. Gatte-rer a sodelovanjem prof. dr. J. 2outarja in gimnazijskega ravnatelja v p. Fr. K o r b a r j a.
Višji štud. svetnik dr. Gatterer je pozdravil političnega komisarja in druge) goste ter na kratko označil nujno potrebo in važnost matičnega urada, ki bo v okviru nameravane raziskovalnice (Forschimgsstelle) i-gral veliko vlogo in tvori takorekoč njen temelj, nakar je naprosil političnega komisarja, naj otvori novi urad.
Dr. Skalka je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil svoje veselje nad ustanovitvijo tako važnega urada, ki je edini svoje vrste v vsej Veliki Nemčiji. Nadejam se, je rekel, da bo Osrednji matični urad kot ra^skovalnica pripomogel, da bo o-bličje te dežele, ki je tako čudno nemško, kmalu zopet docela nemško. Nazattoje se je zahvalil možem, katerim "se je posrečilo v razmeroma kratkem času izvršiti tako pomembno delo.
Izkazalo se je kot potrebno, da se odvzamejo matrike poedinim župnijam In eo dajo onemu samemu ura.-du v varstvo in oskrbo vse rojstne, poročne in mrtvaške knjige. V teku dveh mesecev so bile zbrane vse župne knjigei iz zasedenega ozemlja bivše Kranjske v Krainburgu. Skupno število vseh teh matičnih knjig znaša 2094 in sicer 878 rojstnih, 593 poročnih in 623 mrtvaških. Poleg tega so spravili v Kranj še lepo šte^o priročnih zapiskov, ki bodo služih kot dobrodošli pripomočki. Posamezni okraji nudijo sledečo sliko:
(Kranj) 503, Laak, Loka) 482, Radmannsdorf Stein (Kamnik) 462 m lattai (Litija) 182 matičnih knjig. Najstarejše župne matrike so našli v prastari fari Mannsburg (Mengeš) v kamniškem okraju. Segajo nazaj do leta 1584. Večina žup-nih matic ima najstarejše zapiske iz 17. stoletja, tako n. pr.:
Birkendorf (Podbrezje iz leta 1650, Flodnig (Smlednik) iz leta 1649, Neumarktl (Tržič) 1602, Georgen Loka) 1613, Aich (Dob) 1606, Stein (Kamnik) 1622 itd.
Odvečno uradništvo v Srbiji bodo upokojili
Belgrad, 26. julija.
Srbski koi^ar za notranje zadeve je izjavil časnikarjem, da je eden prvih ukrepov, ki so nujno potrebni za normalno življenje v deželi, odstraniti velikansko uradniško navlako, kakršna je bila v bivši jugoslovanski državi. Zaposlovala je dvakrat toliko uradnikov, kakor pa bi jih bilo v resnici treba. Zaradi tega bodo uradniki in uslužbenci, ki so stari že 60 let in so že 30 let v službi, takoj upokojeni. — Vprašanje prehrane ne povzroča nobenih skrbi, čeprav se je zdaj vrnilo v domovino okrog 100.000 Srbov iz raznih po-feajin bivše Jugoslavije. Porazdelili jih bodo po raznih krajih ter jih pri-tegnih k organizaciji obvezne delov-službe.
Loka) 1613, Dich (Dob) 1606, Stein (Kamnik) 1622 itd.
Matrice so vodili v prejšnjih časih v latinskem jeziku, od IS. do 19. stoletja v nemškem, v slovenskem jeziku pa šele v novejšem času, ko je prodirala slovenizacija. Odkar pripadajo te pokrajine Reichu, je izročeno vodstvo matic stanovskim u-radom pri občinskih uradih. Stanovski uradi so vpisovali rojstva in smrtne primere, ozir. poroke od 1. aprila 1941 dalje. Rojstne, poročne in mrtvaške listine za čas pred 1. a-prilom 1941 ter poveritve rodovnikov (Ahnenpass) izstavlja Osrednji matični urad v Krainburgu.
Kdor torej potrebuje take listine, da dokaže svoje arijsko ozir. nemško pokolenje, jih dobi pri imenovanem uradu (Zentral-Matcikenamt Krainburg, SchjHerstraaae 9).

„Modra divizija" se pelje na vzhodno fronto.	'
Sestre nemškega rdečega križa (DRK) povsod skrbijo za Španske proslovo^ljce.
Is naše domovine
Wessnflz (Desnica). Vrnitev iz vojnega ujetništva! Tekstilni delavec Viktor Obet iz Spod. Besnice se je vrnil pretekli teden iz nemškega vojnega ujetništva. Obet je bil ujet takoj ob prjčtku vojne in bil poslan na Westfalsko. Pripoveduje, da je bilo njegovo neprostovoljno bivanje v Nemčiji eno izmed najlepših in užitka polnih doživetij.
Neumarktl (Tržič). Zborovanje Karntner Volksbunda. Pred kratkim se je vršil sestanek funkcionarjev Karntner Volksbunda pod vodstvom krajevno-skupinskega voditelja Dr. Ш-berta. 34 sodelavcev, ki so pripravljeni sodelovati z vso močjo na velikem delu Adolfa Hitlerja v okviru Karntner Volksbunda, so se udeležili tega sestanka. Dva dni pozneje se je vršil nadalj-ni pogovor pod predsedstvom okrajnega voditelja Samonigg-a, ki je v kratkih in stvarnih besedah opisal bodoče naloge Karntner Volksbunda in se je ob tej priliki seznanil osebno z navzočimi sodelavci.
Kaier (Kovor). Karntner Volks-bund je zboroval. Pred kratkim se je vršil pod predsedstvom okrajnega voditelja Samonigg-a prvi pogovor sodelavcev Karntner Volksbunda. Okrajni voditelj je dal navodila za nadaljne delo, ki so jih sprejeli številni navzoči z največjim interesom.
Homez - Radomle (Homec - Radomlje).
1000 udeležencev pri sestanku Kartner Volksbunda. Velika dvorana doma Karntner Volksbunda v Radomljah ni imela prostora za vse ljudi, ki so se odzvali vabilu zaupnikov Karntner Volksbunda. Iz sestanka zaupnikov Karntner Volksbunda je nastala silna narodna manifestacija, kakršne ta kraj še ni doživel. Preko 1000 mož in žena vseh poklicev je mogel javiti komisarični občinski upravitelj T h ii 1 e okrajnemu voditelju Karntner Volksbunda — članu stranke — Martinu Justu.
V prepričevalnem nagovoru je Martin Just povdarjal, da bo naloga Karntner Volksbunda, najti pot od človeka do človeka in poziva vse k temu, da z zaupanja polnim srcem sledijo vodstvu, in sodelujejo pri tej veliki gradnji za dobrobit skupnosti.
Izvajanja okrajnega voditelja so bila za one, ki ne obvladajo nemškega jezika, pozneje prevedena v slovenščio.
Manifestacija je bila vreden izraz zvestobe in zaupanja do Nemčije.
Aich (Dob). Uspešna manifestacija. Tudi v občini Dob se je vršila seja zaupnih mož Karntner Volksbunda z uspešno manifestacijo!, katere se je udeležilo 600 oseb. Po sporočilu krajevnega zaupnika Hirschegger-ja okrajnemu voditelju — članu stranke — je ostro obračunal v svojem, vsem razumljivem govoru, 8 sovražniki nemškega naroda, ki so svoječasno skušali tudi Slovence zlorabljati kot sredstvo za svoje načrte, ter so jih potem т odločilni uri izdali. Udeleženci so pazljivo poslušali izvajanja okrajnega voditelja. S pozdravom Fiihrerju, je bil ta prvi veliki sestanek.
kot silna manifestacija zaključen.
Aich (Dob). Izšel je novi časopis. Iz številnih občin nam je prispela vest, da je ljudstvo vsepovsod z veseljem pozdravilo „Karawanken-Bote". Večina članov naroda že dolgo ni prejela nobenih časopisov, ter vsled tega le malo vedela o velikih dogodkih teh dni. V občini Dob se je prijavilo nad 200 naročnikov za „Karawanken-Bote".
Wocheiner Vellach (Bohinjska Bela). Utonil je dne 12. t. m. pri kopanju v Ljubljanici v vasi Zavoglje, Ljubljanska okolica, Franc M a r o 11, rojen 1. novembra 1909. v Wocheiner Vellach št. 72, občina Reifen (Ribno), sin Janeza Ma-rolta. Sorodniki naj se oglase na orož-niški postaji Vevče pri Ljubljani.
Veldes (Bled). „Lepota dela" (Schonheit der Arbeit). Na zasedenem ozemlju skrbi poseben urad za snago, red in varnost v obratih. Pretežna večina podjetij se je že pridružila tej akciji in njeni sadovi se že poznajo po po-edinih obratih. Nekatera večja podjetja pa hočjo Se v večji meri poskrbeti za čim ugodnejše tehnične in higijenske pogoje dela. Pri tem jim služijo izkušnje organizacije „Schonheit der Arbeit", ki deluje po vsej Nemčiji.
Veldes (Bled). Nemško-italijan-ska komisija za podrobno določitev meja na ozemlju bivše dravske banovine se je sestala v Ljubljani in že začela s svojim delom.
' Stein (Kamnik). Sprememba voznega reda. Pričenši g ponedeljkom, 21. julija, izostaneta na progi Laibach— Stein vlak št. 8412 z odhodom iz Ljubljane ob 6,26 in prihodom v Stein Stadt) ob 6,18 ter vlak št. 8423 z odhodom iz Stein-a ob 20,30 in s prihodom v Ljubljano ob 21. Zato pa vozita potniška vlaka št. 8414 z odhodom iz Ljubljane ob 8,10 in s prihodom v Stein ob 9,03 ter vlak št. 8415 z odhodom iz Steina ob 9,47 in s prihodo.m v Ljubljano ob 10,40.
Volkermarktl. Čestitka. Nedavno je Filhrer odlikoval general majorja Jul. Kigel-na za njegovo izredno hrabrost z viteškim! križem reda železnega križa. Župan mesta Volkermarktl je nato poslal odikovancu naslednje pismo: „Domovina je ponosna v mislih na svoje junake. Podelitev viteškega križa Vas označi kot junaka, Vaše odlikovanje pa je tudi v čast Vašemu rojstnemu meestu Volkermarkt, iz katerega ste izšli kot -veliki sin zadnjega časa. Dovolite mi, da Vam pošljem iz Vašega domovinskega kraja najiskrenejše želje za bodočnost. Občinsko zastopstvo Vas prosi, da se vpišete v čatno knjigo mesta Volkermarkt."
Mannsburg (Mengeš). Mlinsko kolo ga je' zgrabilo. Šestletni sinček mlinarja Stopana je padel pred kratkim v potok, ki žene očetov mlin, tako da so ga zgrabile lopate mlinskega kolea. Predno se ga je moglo rešiti, je dobil tako težke poškodbe, da je kmalu podlegel.
Littai (Litija). Delo nia cestah hitro napreduje. Delo na cesti v Littai zelo dobro napreduje. Dipl. ing. Rappotz iz Klagefunrta je poskrbel za dobra bivališča in tudi za dobro prehra-
no delavcev, kar zelo dobro vpliva na napredovanje dela.
Kaier (Kovor). Poljske tatvine bodo kaznovane. V zadnjem času se kopičijo pritožbe, da kradeejo ljudje sadje z dreves in poleg tga še drevje pokončavajo. Zdi se, da poljskim tatovom ni jasno, da je tatvina pač tatvina in se kot taka težko kaznuje.
Kaeir (Kovor). Dobra žetev. Žetev je v polnem teku in je izpadla proti pričakovanju dobro. Najbolje so se odrezali oni kmetje, ki so gnojili z umetnimi gnojili.
Časopis „Karawanken-Bote" se naroči samo pri raznašalcih časopisa.
Krainburg. Zaradi navijanja C e n je politični komisar kaznoval dra-gotinafja (juvelirja) Blaža Rangus-a a gJobo 1000 HM. Razen tega so mu zaprli trgovino za 14 dni. Bivši „kraljevi dvor. dobavitelj" je večkrat prekoračil prodajne cene. Tako je n. pr. zahteval za zapestno uro 84,50 RM, dočim je bila uradno cenjena na 30,— RM.
Si. Georgen bei Krainburg (Senčnr).
Konjski tatovi. Oni dan sta bila ukradena posestniku Fr. Goler-ju dva konja. Se isti dan je neka ženska blizu Ljubljane na italijanskih tleh zagledala ukradena konja in ju poznala. Obvestila je okoliške kmete, ki so obstopili tatove; toda ti so se pognali v beg in ušli neznano kam. Konja so vrnili posestniku.
Obertnchein (Zg. Tuhinj). Dobro obiskana filmska predstava, je bila te dni v tukajšnji šoli. V prostoru, v katerega gre kvečjemu 70 šolarjev, se je gnetlo 220 oseb. Tedenski pregled je zbudil veliko pozornost Zelja po zopet-ni prireditvi filmske predstave je splošna.
Prevali. Gorenjski delavci na Koroškem. Ze pred par tedni se je odpeljala skupina fantov in mož na Koroško na nova delovna mesta. Eden izmed njih je poslal .Štajerskemu gospodarju" naslednje poročilo; „Med vožnjo po naših lepih planinskih krajih smo lepo in veselo prepevali. Drve'č po krasni Savinjski dolini (Sanntal) se nekateri mlajši tovariši niso mogli načuditi prostranim hmeljskim nasadom, ki so jih prvič videli. V Sachsenfeldu (Žalec) smw počivali in med tem seveda tudi prepevali. To je zvabilo domačine, da so nas obstopili ter z nami prijazno pokram-Ijali. Na nadaljni poti proti Missling-u (Mislinja), Unterdrauburg (Dravograd), Gutenstein-u in Pravali-ju smo povsod videli novo življenje, obnovitvena dela, ki bi jih ti kraji pod prejšnjo državne upravo najbrž ne bili nikdar doživeli.
Na naših novih delovnih mestih je bile za nas T vsakem pogledu že vse pripravljeno. Nobene skrbi nismo imeli za hrano ali stanovanje. Zaposleni smo pri javnih, za skupnost važnih in koristnih delih. Prav dobro se nam godi: zaslužek je lep, hrana okusna in zadostna, stame-vanja pa boljša kakor doma."
stran 4. — Stev. 4.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 26. jnlija 1941.
Zvezni poslovodja Helmut Ruschnig
Spodqja Koroška naj se dostojno uvrsti v veliko nemške skupnost
Organizacija in vodstvo Kdrntner Voliisbunda.
Vsaka država, katere delo naj bo uspešno za vse prebivalstvo, mora v prvi vrsti svoje sile enotno usmeriti in uravnati, da dobi vse njeno življenje pravo obliko. Združitev vseh moči te države in njih enotno vodstvo je stvar organizacije. Organizacija je sredstvo, ki ne dopušča, da bi življenje v državi otrpnilo, ampak ga vedno oživlja.
Velika Nemčija ima organizacijo, torej načrtno porazdelitev svojih moči na vsa delovna področja v Rei-chu, katero ji pač zavida ves svet. Najbolje se izraža ta organizacija pri zmagoslavni nemški vojski. Ali bi bile mogoče velike zmage, ki ai jih je pribori nemški vojak v tej od Anglije nam vsiljeni vojni, brez natanko premišljene organizacije in preudarjenega vodstva?
Kakor na fronti, igra tudi doma dobro premišljena razporeditev vseh moči odUčno vlogo. FVonta in dom sta danes v Veliki Nemčiji eno, vodi ju mož, ki velja kot največji vojskovodja vseh časov — Adolf Hitler.
Fiihrer je v svrho enotne usmeritve vseh ljudi svoje države ustanovil NSDAP (Nationalspzialistische deut-sche Arbeiterpartei = narodno socialistična nemška delavska stranka). Ta organizacija stoji danes v Veliki Nemčiji trdneje nego kdaj, ona je v vseh teh letih vzravnavala državo in jo rešila iz kaosa, v katerega so jo bile po svetovni vojni pahnile sramotne pogodbe. V njej, v organizaciji narodno socialistične nemške delavske stranske, je dana vsakomur dolžnost, da sod^uje in pomaga pri oblikovanju in pri uredbi nove Evrope.
Tudi Vam, prebivalci Južne Koroške, je dana prilika, da sodelujete za boljšo Evropo, ki ne bo stala več pod judovskim vplivom in pod ju-dovBko-plutokratičnim gospodstvom.
Kamtner Volksbund Vas je klical in Vi ste se odzvali temu klicu ter s tem pokazali svojo pripravljenost in voljo do sodelovanja. Zdaj velja, da slušate postavljene voditelje Kamtnei' VoUcsbimda in da se uvrstite v veliko skupnost vseh, ki hočejo, da se kuje nova država.
Na vsem ozemlju, podrejenem šefu civilne uprave, so že podružnice K&mtner Volksbunda; te so zopet združene v okraje. Na zasedenem o-zemlju Koroške in Kranjske imamo štiri okrajna vodstva in sicer: okraj I: Krainburg z upravnim območjem Loka ob Sorici, okraj П: Radmanns-dorf, okraj Ш: Stein z upravnim območjem Littai in okraj IV: Unter-drauburg (Dravograd). Okraje vodijo okrajni vodje Kamtner Volksbunda s sedežem v mestih Krainburg, Radmannsdorf. Stein in Un-terdrauburg. Ti vodje so: za okraj Krainburg: Albert Samonigg, Radmannsdorf: Gustav Obenvinkler, Stein: Martin Just, Unterdrauburg: Hans Grum.
Okraji so razdeljeni v podružnice, katerih meje se strinjajo z mejami dotičnih občin. Okraj Krainburg šteje 31 podružnic, okraj Radmannsdorf 17, okraj Stein 27 in okraj Unterdrauburg 5.
Okrajni vodje so podrejeni zveznemu vodji, katerega uradi imajo svoj sedež v Veldesu (Bled); podružnice pa 80 za svoje delovanje odgovorne okrajnim vodjem.
Kakor pri zveznem vo&tvu obstojajo tudi pri okrajnih vodstvih in pod^nicah razni oddelki za izvrševanje dela. Uradi in oddelki^ kakršni obstojajo že pri zvezftem vodstvu, se bbdo uredili tudi pri okrajnih vodstvih in pri podružnicah.
Vodja podružnice sam ne zmore vsega dela, zato imenuje dogovorno z okrajnim voditeljem pomagače. Ti delavci tvorijo delovni štab vsake podružnice. Dolžnost poslovodje je, da se razčistijo vsa organizatorična
vprašanja, tičoča se posanieznih po-dnižnic. Tako mora n. pr. razdeliti vse podružnično območje v takozva-ne celice (Zelle) in skupine (Block). Celice kake podružnice obsegajo več vasi, vsaka posamezna vas pa tvori po potrebi eno skupino. Potemtakem razločujemo tudi vodje celic (Zellen-leiter) in skupinske vodje (Block-leiter).
Finančno poslovanje v podružnici je naloga vsakokratnega blagajni-čarja. Za propagandne zadeve je odgovoren propagandni vodja, dočim naj nameri vodja oddellca za šolanje, (Schulungsleiter) miselnost svojih sodelavcev v svojo smer. Za poročevalsko službo — tako za »Kara-wankenbote« kakor za »Kamtner Grenzruf« — je pristojen pooblaščenec za novinarstvo.
K štabu podružnice spada tudi krajevni pooblaščenec za socialno skrbstvo. Njemu ob strani stoji posvetovalnica za »Mutter und Kind« (Mati in dete), to je ena največjih ustanov socialnega skrbstva. Oskrba otroških vrtcev spada ravno tako v delokrog krajevnega pooblaščenca.
Za predvojaško vzgojo vseh moških prebivalcev skrbi vodja bram-bovstva, mladinski vodje in voditeljice pa vzgajajo in usmerjajo moško in žensko mladino od 10. do 18. leta. V ženskih skupinah Kamtner Volksbunda se zbirajo vse ženske ter pomagajo pri skupnem delu.
Socialni pooblaščenec se peča predvsem z zadevami, ki se tičejo zaposlencev v industriji, v rokodelstvu in trgovstvu.
V organizaciji K. V. je dana prilika za sodelovanje. Najboljši bodo prevzeli vodstvo in odgovornost, vsi drugi pa bodo hodili za njimi. Oboji tvorijo skupnost, s katero se bo lahko mnogo storilo.
Možje in žene, fantje in dekleta! Od Vas je odvisno. Vi lahko pripomorete, da se bo dežela zopet razmahnila in razcvela in da še bo ta del koroškega okrožja dostojno u-vrstil v veliko nemško skupnost.
Čebelarji, pozor!
Pooblaščeni upravitelj čebelarskih društev, Otto Tschrepink v Marbur-gu, opozarja čebelarje na TOziv, ki naroča vsem čebelarjem države, da morajo odstopiti po 2 kg medu od vsakega panja po dnevni ceni. Ker ni izključeno, da se bo ta akcija po priključitvi zasedenega ozemlja izvajala tudi v teh predelih, poziva pooblaščenec vse čebelarje, da pripravijo po 2 kg medu od vsakega panja, in sicer:
1/3 pomladnega,
1/3 poletnega in 1/3 jesenskega pridelka.
Če pomladnega pridelka ne bi bilo, naj čebelarji nadoknadijo vso količino s poletnim ali jesenskim pridelkom.
V drugi okrožnici poziva pooblaščeni upravitelj čebelaije, naj javijo količino krmilnega sladkorja, ki ga rabijo. Kjer "Se obstojajo čebelarske podružnice, se naj sestavi seznam vseh članov, ki žele krmilni sladkor. Iz krajev, kjer takšnih podružnic ni, uaj piše vsak čebelar naravnost na naslov: Treuhander Otto Tschrepin-ko. Marburg, Tappeinerplatž 6. Navesti je treba ime in naslov, število panjev in količino potrebnega sladkorja v Icilogramih.
Vrhovna čebelarska organizacija vse države je »Reichsfachgruppe Imker EV in Berlin«, ki so ji po&e^ jeni oddelki posameznih predelov države. Čebelarji zasedenega ozemlja so avtomatično uvrščeni v orgaliiza-cijo »Landesbauernschaft SUdmark« in sicer v oddelek »Landesfachgrup-pe Imker Siidmark«.
Napeta slika iz vzhodnega bo-, jiSča.
Vodja napadalne čete zlomi s samokresom odpor sovjetskega bunkerja.
VeWee, 26, julija. Nemški prometni minister dr. DorfmiiUer je prišel 20. julija v najjužnejši železniški okraj, da bi potem, ko je pregledal železniška dda v ViUachu, obiskal nova ozemlja Koroške.
Na južnem izhodu Karavanškega predora, katerega dela si je ogledal, ga je pozdravil vodja civilne uprave in zastopnik gauleiterja Kutschera. Medtem se je zbrala v A^lingu več-stoglava množica. Predsednik državnih železnic dr. Guggenberger se je v svojem nagovoru predvsem zahvalil prometnemu ministru, da je vkljub svojemu preobilnemu delu
našel čas za ogled novih prog na jugu države. Nadalje se je zahvalil vodji civilne uprave za, razumevanje, ki ga je pokazal s. svojim prihodom, za težko delo ob izgraditvi južnokoroškega železniškega o> mrežja. Pogovoru predsednika dr-žvnih železnic se je prometni minister zahvalil za prijazni sprejem ter je prikazal važnost železnice. Potem se je podal minister kot gost vodje civilne uprave v Veldes. Iz Veldesa je minister nadaljeval svoje ogledno potovanje, nakar se bo podal na Štajersko.
Nemško nOitelistvo svečano sprejeto
Nemški jezikovni težnji se vrSo v vseh krajih zasedenega ozemlja. Udeležba je tako velika, da so ponekod šolski prostori prenapolnjeni; zlasti pri večernih tečajih se ljudje kar gnetejo. Pouku sledijo z največjim zanimanjem in z vidnim veselem. Saj so pa tud učitelji in učiteljice) popolnoma kos s voji težavni nalogi. Poučuejo nazorno in na lahko umljiv način in prav iič suhoparno. Zato pa tudi ni nič dolgočasja in zaspanosti, marveč potekajo ure ob živahnem sodeelovanju meed učitelji in tečajniki kaj hitro in prijetoo.
Mladini so se nemški tečaji že kar priljubili Razmerjee med učenci in učitelji postaja vedno bolj prisrčno in prijateljsko. Fantje in dekleta prepevajo že tako korajžno nemške pesmi, da jih je veselje poslušati. Posebno jim ugajajo skupni izleti in telesne vaje.
Wessnitz (Besnica). Nemško uči-teljstvo svečano sprejeto. Kakor v vseh krajih zasedenga ozemlja, tako so pričakovali vaščani Besnice preteklo nedeljo svojega novega učitelja g. ravnatelja D o 11 i n g e r-ja, kateri jih bo sedaj učil nemškega jezika. Stevitni vaščani so se že okrog 3. ure zbrali pred Šolo, da sprrjmejo učitelja. Vztrajali so, kljub temu, da je učitelj prispel šele ob 6. uri zvečer. Po kratkem nagovoru občinskega komisarja, ki je v imenu cele občine izrekel dobrodošlico, s£ je zahvalil ravnatelj Dollinger za prisrčen sprejem. Po prvih urah pouka je narastlo navdušenje pri starih in mladih za nemški pouk.
Neumarkti (Tržič. Prisrčni sprejem učiteljevi Preteklo nedeljo so dospeli v Tržič vzgojitelji in vzgojiteljice iz Koroške in Solnograške, ki so se prostovoljno javili za 3tedenski nemški pouk. Pred mestnim občinskim uradom jim je bil prirejen prisrčen sprejem. Takoj so prihiteli prijatelji in novodoSle vzgojitelje' spremljali na njihov dom. V lepem gorskem mestecu se bo gostom sigurno dopadlo.
Aich (Dob). Nemški pouk se je pričeli Dne 24. t m. se je pričel v šoli nemški pouk. Mladina se podučuje v nemščini v dopoldanskih urah, odnas i pa v večernih urah. Trije nemški učitelji, ki so prispeli v nedeljo, so bUi svečano sprejeti. Sola je bila v zastavah, učenci pa so stali v vrstah z majhnimi zastavicami v rokah. Preko 200 se jih je prijavilo za večerni tečaj.
Sairach (Sorica). Prvi nemški jezikovni tečaji so bili tu otvor-
jeni. Pouk se vrši ob večernih urah v tukajšnji šoli. Poučujejo pa nemški učitelji oziroma učiteljice. Zanimanje je veliko, udeležba številna
Dijaška kuhinja v Novem mestu oplenjena.
Na občiiem zboru Dijaške kuhinje' v Novem mestu, ki je bil te dni, so prerešetali vprašanje, ali bo v prihodnjem šolskem letu kuhinja sploh mogla poslovati. Iz prečil je namreč videti, da je kuhinja z zadnjimi vojnimi dogodki izgubila skoraj vse premoženje. Prostore je imeja v pogorelem poslopju ljudske šole. Prostor, v katerem je bila nastanjena kuhinja je sicer ostal nepoškodovan, pač pa je malone vsa oprema postala žrtev domačih plenilcev, ki so v času od velike sobote zvečer pa do velikega ponedeljka zjutraj tako temeljito oplenili prostore dijaške kuhinje, da je ta ostala brez posode in brez zalog živil, ki bi zadostovale za vse letošnje šolsko leto.
Ker so znane nekatere osebe, ki so sodelovale pri plenjenju, bodo pri merodajnih oblastih storjeni vsi koraki, da bodo morali plenilci prisvojeni dele opreme vrniti, ukradena živila pa plačati.
Vsekakor značilna kulturna slika!
General Franco meni, da je že vojna odločena.
Ob peti obletnici španske revolucije je govoril pred narodnim svetom Falange general Franco med drugim tudi o mednarodnem polo-jažu in je ob koncu svojega govora izjavil:
»Vojna je za Angleže in njihove zavezrike že izgubljena in vojni pohod v Rusiji ne more spremeniti zaključka, Vojna med kontinenti ne bi imela drugega izgW&, kakor to da bi popolnoma uničHa ameriške narode, kajti njih gospodarsko življenje sloni na trgovini z Evropo,« General Franco pa meni, da se ne bo to zgodilo ter je še poveličal pomen križarske vojne proti komunistični diktaturi in je pri tem navajal vse grozote sovjetskega režima, ki je danes zaveznik demokracije. Danes se oborožene sile osi vojskujejo v bitki, ki jo je Evropa in ves civilizirani svet toliko let pričakovat
K A R AWANиŠ N-ПOTE
Stran 5. — štev^ 4.
Maksimiranje divided.
Nemški vladni krogi skušajo na gospodarskem polju brezobzirno u-ve^aviti načelo, da naj se nikdo ne ©bogati na račun vojne. Prva odredba za dosego tega cilja je bila ustavitev naraščanja cen na eni strani, Ki pa je sledila določitev maksimalnih plač, ki ne smejo biti višje, kakor to ustreza zakonito ustaljenim tržnim in življenjskim razmeram. Preostalo je še najkočljivejse, prav-ЖО in gospodarsko najbolj zamotano, vprašanje dobičkov velikega kapitala v raznih investicijah, delniških družbah itd. Zaradi vojne konjunkture bi bili lahko finančni uspehi podjetnikov na.jvečji in bi vse o-Aredbe o zabranitvi previsokih dobičkov ne dosegle zaželjenega cilja. Zato je izšla še uredba o maksimiranju dividend. Nobena kapitalska družba ne sme razdeliti dividende mad 6% in 6o tako preprečeni visoki dobički pri podjetjih, katerih dividende bi narasle nad 6%. Previški 80 določeni za druge namene.
t>vojna naloga kmetijstva.
Pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo pri civilni upravi Ђо po kmetijskih strokovnjakih na novo organiziral kmetijstvo, ki ima dve nalogi, namreč zagotoviti prehrano domačemu prebivalstvu in vključiti se v vojno-prpdukcijsko bitko. V y(X-jih krajih bodo ustanovljeni prehra-mjevalni uradi. Posebno važno pa je, da ee sezmaMjo kmetje na zasedenem •ziemlju z idejo produkcijske bitke in da dobe v ta namen potrebna sredstva. Država bo dala kmetom aa razpolago vsa sredstva, da bodo lahko čim več pridelali. Kmetovalci so lahko prepiričajii, da je poskrbljeno za prhajo njihovih pridelkov.
Jeeenski isejem v Leipzigo.
Od 31, avgusta do 4. septembra bo
Jesifeilsta'	v	. Sejem" bo
V 22 velikih razstavnih palačah in 86 ga bo udeležilo nad 6.500 domaČih in tujih razstavljalcev. Zastopana Ko v prvi vrsti ifldustrijaj zlasti, pa-pivng, industrija, industrija igrači muzikalmh instruinentov,. športnih predmetov, pohištva, stekla itd. Ob^ Bežna bo tudi r^stava. tekstilnih predmetov, V »Ring Mese« pa bodo Kolektivne razstave drugih narodoV, Jti se boda uddežili tega sejma.
Bobra vinska letina.
liiani je bUa z€dp slaba vinska le' ttina, letos pa kiažejo Vinogradi po Štajerskem- in , Dolenjskem izredno.
lepo. Ce ostane vreme ugodn6 in če
ue bo toč, bo vinski, pridelek letos približno tako dober kakor je bil leta 1917. Vinogradniki se: seveda vesele dobre letine, ki jim bo dobrodošla zlasti zdaj, ko gre vino tako lahko, in dobro v denar.
Letošnji pridelek pšenice v Evropi.
1» poročila mednarodnega polje-4el^ega urada posnemamo nasled-
: Vse evropske države, bodisi da so vojni ali ne, so pokazale veliko prizadevanje za povečanje pšenične-ga pridelka, kar je posameznim dr-žavam vec ali manj usp^o. Mfzla in vlažna zima g pogosto menjavo mraza in tajanja ni koristila posevkom. Nenavadno nizke temperature so traja.le do sponiladi.. ]Na severu Evrope je bilo premala dežja, v Srer dnji in Južni Evropi pa preveč. V podunavskih državah so pogoste poplave povzročile škodo. V maju pa so se posevki bistveno zbpljšali in v juniju so slcoraj vse države, iz katerih so bili poslani zanedjivi po-datlu, javile ugodno st^je po^v-Icpv, ki obetajo dobro sre(hijo letino. . Ce upoštevamo povečanje posejane 'površine ih okolnbsti da pridelek ba hektar ne bo manjši kakor v pov-.prečju zadnjffi 10 : let; laAky naVglic nenavadnemu vremenu in navzlic o-kolhosti, da гахаШ vojne ni bilo mo' Soče posevkom posvetiti enake paž-
nje kakor v normalnih časih, računamo z letino, ki se. bo držala na višini 10 letnega povprečja, to je o-krpg 43 milijonov ton. Vsekakor pa bo letina bistveno boljša kakor je bila lani.
Gd ostalih vrst žita je rž bolje prenesla zimo nego pšenica in obeta zadovoljivo letino. Tudi ječmen in oves kažeta dobro. Zakasnitev, ki je nastala zaradi mrzle pomladi, ni bistveno vplivala na pričetek ^ve.
Sejmi za plemenske bike.
Na Spod. Štajerskem so bili prvi sejmi za plemenske bike in sicer v Marburgu, v. Sv. Martinu in v Geor-gen an der Siidbahn (Sv. Jurij ob Južni železnici). Na vseh sejmih sp bih zastopani zelo lepi eksemplarji plemenjakov, katere je predhodno pregledala tudi posebna strokovna komisija. — Takšni sejmi so predvideni tudi aa iiaše kraje.
Nemški film o vojni proti Jugoslaviji.
^grcb, 26. julija. V Zagrebu so prikazovali najnovejši nemški vojaški film, ki. se nanaša na vojne operacije; nemškfe vojske, v Jugoslaviji. Film pričenja z vojno napovedjo, nato pa slede razni vojaški dogodki, kaitor vkorakanje nemških čet v Marburg, S^ajevo, Skoplje, Niš in Bdgrad ter sodelovanje, nemške vojske pri ustaiipvitvi nove hrvaške države. Občinstvo je sprejelo film-(Ao predstavo z navdušnjem in iskrenim priznanjem.
Stroga kazen zai stare greh0
Boža Bosanec je leta 1935., ko so bile volitve, preganjal hrvatske vo-lilče, ki so z glasovanjem hoteli izra-
ati »voje nezadovoljstvo proti 1е<1а-rijemu WlgT&jakemu režiiiiu.' v jSoBa-nec je s tem žalil čast hrvatskega naroda ter ga je izredno so^šče Ocenilo kot veleizdajalca in ga obsodilo na 10 let težke ječe.
Pred prekim sodiščemr'
Nedavno so našli v neki nalaki ob gozdu v okolici Zagreba strahovito razmesarjenega pohcijskega iiraiii-ka L. Tiljka. Zaradi tega umora so postavili pred preko sodišče prof. dr. B. Adžijo, prof. O. Pričo, odvetnika, dr. I. Kuhna Cjud), iriženirja Z. Richtmanna (jud), jhž. I. Kor-skega,. agronoma V. ilosenzweiga (jud), zasebnega uradnika A. Berg-manna (jud), bančnega urad^ka S. Krausa (jud), ribvinarja O. Keršo-vanija in pleskarja S. Črnogorca. ■ Senat prekega sodišča je Vseh deset koinunistov obšodU na Shirt; takoj po razglašeni razsodbi so bili ustreljeni.
Za poštni promet
zasedenem ozemlju
veljajo sedaj ista določila kakor za poštni promet med Nemčijo in nevtralnim inozemstvom. Za paketni promet s Hrvaško se je treba ravnati po določbah, ki so veljale za bivšo Jugoslavijo.. ^ T^efpnški prb-Hiet ined zased^iim ozemljem Kranja ske, Koroške in Spod. štojerške. m ostrim državnim ozenUjem (vključno češld in Moravski protektorat, generalni gouVemement. : Lukserh-' burg, Alzacijo in Lotoringijo) je. od 11. juhja dalje splošno dovoljen in sicer po pogojih in predpisih, ki Veljajo za telefonsM promet v notranjosti Nemčije.
Veldes' (Bledy.' Bo h i n j.s k i- p r e do r P Apra vi jen. Ko je bil pred 'kra.tfa.tn. zopet' .vzpostftvljen .. ž&leznrški promet 'Bt^hinjslci predor,, so- obisaH ;za6tep-;
drž.,železnice . Svoje poklič-ne- tovariše. y Podbrfu (Pi^icoUe). Dne. .t5. jxilija- pa Je prispblo g rednha pot? uiškim vlakoiii v, Veldes 35; italijanskih'.
......

M lip Da vidu
Vedno globlje proti vzhodu prodira zmagovita nemška armada. Ona ne pozna nobenih ovir.





Pb razbitju sovjetskih armad Splošna zjnolnjava pa cesiah, ki vodijo v zaledje.





.:■ ■• ' '	WiiciiU. so rdeče izUajistVo.; . .	,
Pf^l bunkerji, ki jib je zavzela ^ se k^piŽijo trupla padlih sovražnikor. - -
{,'ostov, da vrnejo obisk. Prišli, so zušiopT , nilu ilaijanske vojske, italijanske železnice, obmejnega policijskega koinisariata in carinske oblasti; IS^a kolodvoru «>; jim' priredili prisrčen sprejeiu, V imetiu blpjr 5keg:a zupdna jim je "izrekel dobrodošli-' .Co občinski tajjijk' inž'.vBndart. Fotcin šo. se gostje 'odpoljaili' ,T čolnih na otok,, odkoder 30 . se pb'đali. v' '.hotel ^uis(inija(l" , k'. obedu, Popoldae so , se .ppvzi>jili': ncf K^rad in uživali krasni r&xgied. '
Рл odhoda , vlaka 'ob ' 2Ž30^-je .predvajal inž. Buda na verandi hotela »Tri-•fjlav" .fotpgrafične slike iz- zasedenega ozemlja , in sinje Adrije. Italijanski mu-. jor vsc; je v .toplih besedah zahvalil za loj:) sprejem in slavil Fiihrejija in Zavez-•niSko Nemčijo-. tiejisXi .župun .Paar. je, ii-• rekel ifalijanškim gostom "zdliValo : ^a-Jl jib • obisk .ill ..i?№il.. prj)rii&iije,;' da b<ž prav "fimAlir. ^ezal r^deri in živahen pro met . Ađrij^ z Bledom; in. z пбтЖо državi," sploh. Gostje «0 .se poslovili. kaj jsftd-v;, voljni .od Veldeš,a.
Težka nesreča na Grbssglocknerjii
; Lienz, 26,y julija. Sku^a štiijh . plezalcev, se je hotela v torek ž ju-trd.j sko^ РАЦауаст žleb po vzpeti na Gro6glockner. . V stem je spo liil vodnik, in pri tem potegnil svoje ..tri. tovariše v ^0 m gloWk prep^.' Reševalno .mo^tvoj ki se je takoj - jpb-. dalo na. kraj . nesreče, je našlo tri/ mrtve, enega pa prinesli zelo poškodovanega v bolnišiuco v .Llenz,. - V
, 'BiagovSii promet .me.d ' Nemči|o in Hrvaško ■ >
■ Redni blagovni promet med tema'dvema državama je bU obnpvijeri. z Ж јиијеш. Za . odpremo: blaga je /potrebno-dqvpljgnje n^ms^ : h^ c^trale ^ Zag^eW. Izvzeta od tfe >, dolocTje ^ . pošiljke Шева^ šoSivja, ja.jc, žfve živine m Nekateri posebni transpo^.:. . ,
stran 6. — štev. 4.
K Л B AWA NKEN-BOTE
Sobota, 26. julija 1941.
iistaška miodež na Hrvaškem
Izšla je uredba o delovanju organizacije »Ustaška mladež«. Odslej bb morala biti vsa hrvaška moška in ženska mladina organizirana samo v tej organizaciji. Vse ostale mladinske orgnizacije bodo prenehale delovati. Ustaška mladež se deli na ustaško uzdanico, v kateri bo organizirana mladina od 7. do 11. leta. V ustaške junake kjer bo mladina od 12. do 15. let, ustaško Starčevi-ćevo mladino od 15. do 18. leta in v odsek vseučiliške mladine. Ločena bosta organizirani moška in ženska mladina. Kot upravni povelnik urada za organizacijo in vzgojo mladine je postavljen za poglavnega poboč-nika prof. Ivo Oi^anić. za njegovega namestnika pa Zdenko Blaže-ković.
Iz Hrvatske
Minister Budak je imel v zagrebški Delavski zbornici navdušeno sprejet govor, v katerem se je obrnil tudi na hrvaško mladino in prikazal velik pomen družine. Temelj vsakega avtoritarnega režma je družina. Samo krepke in zdrave družine, tako je dejal med drugim,
morejo ustvaiiti močno in zdravo državo. Komunizem, pa čigar vzor je anarhija, je zanikanje države in je njegovo razdiralno delo predvsem usmerjeno k uničenju družine. Komunizem razdira vezi med starši in otroci, ker ne ve, da s tem, ko ogra-ža družine, ograža tudi obstoj države.
Odredba proti Srbom in Judom
Vladni zastopnik v Banjaluki je je prepovedal kupovati pri Srbih in Judih, sprejemati od njih darila ali jemati od njih v varstvo premičnine in nepremičnine. Tisti, ki bi se proti temu pregrešili, bodo prišli pred izredno sodišče. — Velik del zagrebških Judov bo preseljen na otok Pag, kjer bodo zaposleni pri javnih delih.
Razširjajte in berite
KARAWANKEN-BOTE
I
Adolf Zavrtanik
tvornica čokolade
Lees bei Veldes
®в@5:киенЕм
KLAGENFURT.
Geschafts-E rofin u n g
Wir haben in Krainburg (frQhere Buchdnickerei Sava) ein*
Deutsche Bachhandlang
efiSffnet. Wir fuhren:
Nationalsozialistisches SchrilHum und Bilder, gute Unlerhaltungsromane, KriegsbOcher, Jugendschrilten, Zeit-schriffen -- BUro- und Schreibwaren
NS.-Gauverlag und Druckerei
uu m	___I.
Karmen ^mbn.
Buck- und Papierfiandlung Krainburg
Baumwoilspinnerei und Weberei Neumarktl
Ed. Glanzmann & And. Gassner
Spinnerei, Woberei, Garnfarberei und Bleiche, Stiickbleiche und Appretur
Inserirajfe v našem listu III
Sejalni stroji — mlatilnice — kosilnice — kultlvatorji iu vsi drugi kmetijski stroji se dobijo pri zastopstvu tovarne
II'
T,
ANDREJ JEGLITSCH
..JEŽEK" Irgovina pn RUPAR JERNEJ 2 mćS. blagom
ključavnica rstve
LAAK	1 LEES
BEI VELDES
IZDELOVANJE
HARMONIK
Лов* F'lelss
ST. VEIT a. Save (PoStno ležete
С^мМжххкС-ФеекЈел, (^мкшгЛ^-З^кШиеке,,
(^jahzzxul-SuiMiez-c^ttikeL
m	sowie ^e^nhjdie. 0шшпи1шш1
I	in altbewahrter QualitSt und Gute
I	wicdet:
Aufhebung von Fohrpreisermassigungen
Mit Wirksamkeit vom 25. VII. 1941 werden folgende Fahrpreisermassigungen des Personen-, Gepack- und Expressgut-tarifes der ehem. jugoslawischen Staats-bahnen, gtiltig vom 1. Oktober 1940, auf den Strecken in der Untersteiermark sowie in den besetzten Gebieten Karntens und Krains aufgehoben:
Artikel 3 FAhrpreisermiUsiKtioK	der Sonntaj^riickfahrkarteK.
4	flir Ausfiuirs- UDd Baderztiire.
7	fUr Kur- u. Erholunicszwecke.
P	fiir Heisende aas dem Auslaoi
r ^	fUr RuadfahrteD
- to	fiir Hoehzeitspaare.
. 14	fUr Haadelsreisende.
6.M. B.H.


Reichsbahndirektion Villach
OCtauibiu^g, -	265
(fruher Jugoslovanske tvornice gume d.zo.z.)

Unser Rosshaar ist huQienisch gereinigt, bei 115° C sterilisiert geruchlos, Fett- Ferment frei u. mitderSchutzpIombe versehen
Naša žima je higiensko očiščena, pri 115®C sterilizirana, je brez duha, maščobe in fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko
ROSSHAAR-PABRIK
Genossenschaft zur Verarbeituna von Tierhaaren, reg. Gen. m. b. H,
Strasctiische bel Krainburg