ISSN 0040-7712 9 770040 771208 FEBRUAR 2004 LETNIK XLII CENA 400 SIT DJJM POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 GRAUPNER GmbH & Co. KG ■ Postfach 1242 ■ D-73220 Kirchheim/Teck • www.graupner.de o; S.f ® » | 3 is»3 § ~ 3 ' 3.E&® —T 3 7C q- =; c/) i a ; 3 » g g = tlls! a 3 ° CD ra D> 8L S 3 io3?=. = -J to< O Q< 2 LA SBfSgJ, 3'-o BSOTZ1H3 ■50 § 8;^ » S 5° S'S‘S »a °. 5 '

ca cd Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01/200-06-20 MERKUR MOJSTER, Dunajska 125, 1000 Ljubljana, tel.: 01/530-97-22 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel.: 02/461-46-11 MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR, Vipavska cesta 53, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-32-00 MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel.: 07/371-84-48 MERKUR MOJSTER, Cesta krških žrtev 153 F, 8270 Krško, tel.: 07/488-12-00 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog In cenik orodja 1 BLACKtl DECKER Black & Decker □ cenik orodja DdVALT □ cenik univerzalnega pribora Plranha □ cenik Rotozip □ katalog Vrtni program Black&Decker 2 ROTOZIP Električno orodje za industrijo in obrt MINICRAFT www.g-mm.si Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga pre- fotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek:_ Naslov:_ Poštna št. in kraj:_ februar 2004 TIKI 6 30 obrusite in vsaj dvakrat prelakirajte oziro¬ ma prebarvajte (slika 6). Ker ni vitrine brez zasteklitve, morate poskrbeti za ustrezno velik kos 3 mm de¬ belega stekla. Če nimate noža za rezanje stekla (slika 7), naj to delo namesto vas opravi steklar. V tem primeru je najbolje, če k njemu odnesete kar cel okvir, sicer se lahko kaj hitro zgodi, da se boste do¬ mov vrnili s premajhnim ali prevelikim kosom stekla, ki ga seveda ne boste mogli uporabiti. Da se ne bi porezali, robove stekla previdno obrusite s finim brusil¬ nim papirjem. Sedaj je na vrsti izdelava podlage za značke. Na kos iverne plošče, ki naj bo po dolžini in širini za približno 2 mm manjši od notranjih mer okvirja, najprej z belim lepilom za les prilepite 2-3 mm debel file. Ploščo z licem navzdol položite na ravno delovno površino, ki jo prekrijete s časopisnim papirjem, in stisnite z nekaj manjšimi svorami. Ko se lepilo posuši, file na robovih obrežite z ostrim modelar¬ skim nožem (slika 8). Sledi prekrivanje z žametom ali platnom poljubne barve. Kos naj bo nekoliko večji od podlage. Najprej ga s spenjalnikom pritrdite na eno od krajših stranic, nato na nasprotni stra¬ ni (slika 9), na koncu pa še vzdolž dalj¬ ših stranic iverne plošče. Presežek odre¬ žite z nožem ali škarjami in zavihajte vo¬ gale (slika 10). ZA SPRETNE ROKE Hitra obnova stolov Tkanina, s katero so običajno tapecira¬ ni kuhinjski stoli, se po nekaj letih umaže, izrabi, zbledi ali celo strga, pa naj bo še tako trpežna. Če je tudi leseno ogrodje dotrajano, je najboljša (in obe¬ nem najdražja) rešitev nakup novih stolov. Povsem nekaj drugega je, če so stoli še trdni, saj je treba v tem primeru na novo prevleči le njihova sedala (in včasih tudi naslonjala). S takim delom se sicer ukvarjajo tapetniki, vendar pa mu je v večini primerov lahko kos vsak povprečno spreten domači mojster, ki ima med svojim orodjem tudi spenjal- nik. Z nakupom primernega blaga ni težav, saj je izbira različnih vrst, barv in vzorcev v naših trgovinah velika. Najprej snemite sedalo stola, ki je na ogrodje običajno pritrjeno z nekaj vija¬ ki. Stare obloge ne trgajte proč, saj si boste s tem naredili samo sitnosti. Izre¬ žite ustrezno velik kos blaga (slika A) in ga na spodnji strani z nekaj sponka¬ mi pritrdite najprej vzdolž ene strani¬ ce. Blago enakomerno napnite in pritr¬ dite še na nasprotni strani (slika B). Postopek ponovite na preostalih dveh stranicah, na koncu pa blago pritrdite tudi na vogalih (slika C). Sedalo samo še privijete nazaj na ogrodje (slika Č) - in delo je opravljeno. nega hrbta vitrine po steni in omogočale prezračevanje. Ostal je še najprijetnejši del celotnega projekta - zlaganje značk v vitrino. Ko ste z njim gotovi, stekleno ploščo s spodnje strani potisnite v utor v okvirju, privijte vijake in njihove glavice prekrijte s pla¬ stičnimi okrasnimi kapicami (slika 14). Ker z značkami obložena vitrina lahko tehta kar nekaj kilogramov, jo obvezno obesite na vijak oziroma debelejši jekleni žebelj (slika 1), sicer se vam lahko zgodi, da boste morali še enkrat k steklarju ... Obdelano ploščo z belim lepilom pri¬ lepite v okvir in za nekaj časa stisnite (po možnosti tako kot okvir na začetku (sli¬ ka 5). V odstranljivo stranico približno 10 mm od zadnjega roba izvrtajte tri luk¬ nje in jih nekoliko poglobite za glavice le¬ snih vijakov (slika 11). Na zadnji strani nasprotne (prilepljene) stranice z dvema žebljičkoma točno na sredini pribijte tri¬ kotno kovinsko zanko, namenjeno obeša¬ nju vitrine na steno (slika 12), na vse štiri vogale pa prilepite tanke gumijaste noži¬ če, ki bodo preprečevale praskanje lese- mi 6 februar 2004 31 Maketa Leonardovega bojnega voza MATEJ PAVLIČ Brez kakšnih posebnih zadržkov je mogoče trditi, da je vojaška tehnika stara prav toliko kot človeštvo. Že pračlovek se je namreč zavedal, da bo z debelejšo gor¬ jačo ali z ostrejšim kamnom prej in lažje razčesnil nasprotnikov glavo. V srednjem veku se je pojavila cela vrsta z izdelavo orožja povezanih cehov in orožarski moj¬ stri so imenitno živeli od svojega dela. Tudi v 21. stoletju vojaška industrija po vsem svetu golta nepredstavljivo velike vsote denarja in zaposluje množice ljudi, ki ob podpori sodobne tehnologije izum¬ ljajo vedno nove ter vse bolj smrtonosne vrste orožij (in seveda protiorožij). »Do¬ sežke«, razumljivo, skrbno skrivajo drug pred drugim in o njihovi učinkovitosti se lahko prepričamo šele, ko izbruhnejo voj¬ ne, kot so bile zalivska, balkanska in lan¬ ska iraška. Nič čudnega torej, če se sliši skoraj kot pravljica, da je na prehodu iz 15. v 16. stoletje v Italiji živel mož, ki je kot po te¬ kočem traku izumljal najrazličnejše bojne stroje in orožja, ki si jih tiste čase nihče ni mogel niti predstavljati, a so presenetljivo podobni današnjim helikopterjem, več¬ cevnim topovom ali oklepnikom. V bo¬ del Group iz Mantove je sicer znano pred¬ vsem po kompletih za izdelavo maket la¬ dij - od najbolj preprostih in cenenih do zelo zahtevnih in temu primerno dragih -, vendar pa modelarjem ponuja tudi 18 različnih kompletov za izdelavo maket starinskih topov, bombard, trebušejev, katapultov, balester, samostrelov, tolka- čev in ovnov. Kratek opis kompleta Za tokratni Timov test smo izbrali sli¬ kovito maketo bojnega voza, kot si ga je pred natančno 500 leti zamislil Leonardo da Vinci. Komplet (slika 2) stane slabih deset tisočakov, dobite pa ga - tako kot tudi večino orodja, ki je potrebno za iz¬ delavo makete -, v ljubljanski trgovini Mantua model (tel. 01/512-03-20, man- tua@mantua-model.sf). V lični kartonski škatli je z izjemo lepi¬ la, barv in orodja vse, kar potrebujete za izdelavo: vezana plošča in letvice, galvan¬ sko obdelane kovinske bodičaste krogle in okrasni žeblji, verižica, po fotopostop- ku pripravljeni medeninasti trakovi za po¬ nazoritev okovanja ogrodja, žebljički in nih zrnatosti, majhen primež ali nakovalo, kladivo in čopič. Temu je treba dodati še drobnarije, ki so tako ali tako v vsaki mo¬ delarski delavnici: bucike, daljše elastike, kljukice za perilo, miniaturne modelarske spone, svinčnik, trikotnik itd. Za lepljenje lesenih delov je uporabno vsako polivinil- acetatno lepilo (npr. UHU-coll express), za kovinske dele pa sekundno ali dvokompo- nentno lepilo (UHU sekundenkleber gel, UHU plus schnellfest). Izdelava podsklopov V tem prispevku je opisana gradnja makete v merilu 1 : 12 s pomočjo Mantui- nega kompleta. Od slovenskega predstav¬ nika tega podjetja smo dobili dovoljenje, da v Timu objavimo originalni načrt, ki je priložen kompletu gradiv. Nekoliko bolj izkušeni modelarji bodo po tem načrtu, ki ga najdejo na prilogi v sredini revije, sicer lahko izdelali maketo, vendar si bodo mo¬ rali sami priskrbeti vse potrebno gradivo. Najprej natančno proučite načrt in ga primerjajte z vsebino kompleta. Ves po¬ stopek sestavljanja makete je razdeljen na več podsklopov, ki jih kažejo objavljene Leonardo da Vinci je zapustil veliko risb za razne bojne naprave, kot so katapult za izstreljevanje kamnov in bomb, stroj s štirimi sa¬ mostreli, oblegovalni stroj, tank itd. Nekaj prav posebnega so njego¬ ve risbe bojnih vozov s konjsko vleko. Na zgornji sliki je Leonardova risba dveh bojnih voz, ki dobesedno kosita nasprotnikove vojake, na desni pa izvedba z bodičastimi kovinskimi kroglami, z verigami obešenimi na navpično vpet vrteči se boben. Komplet za izdelavo makete izdeluje italijansko podjetje Mantua Model Group. v- r CARBO DA COMBATT1N1ENTO dl Leonardo da Vinci gati zapuščini Leonarda da Vincija (1452- 1519) so se namreč ohranili celi šopi risb in skic najrazličnejših in v vsakem pogle¬ du nenavadnih naprav, namenjenih za uporabo v vojaških spopadih. Ena takih je tudi bojni voz s konjsko vleko, ki naj bi po avtorjevi zamisli delal red med sovražni¬ kovo pehoto (slika 1). Čeprav ni podatkov, da bi takšne vo¬ zove v resnici kdaj izdelovali in uporablja¬ li, je ideja o bodičastih kovinskih kroglah, z verigami obešenih na navpično vpet vr¬ teči se boben, vsekakor zanimiva. Prav zato je tudi našla mesto v programu kom¬ pletov za izdelavo maket starinskega orožja od rimskih časov do 18. stoletja (slika 2). Italijansko podjetje Mantua Mo- zastavica. Komplet vsebuje tudi podro¬ ben načrt s kosovnico ter navodili v itali¬ janskem in angleškem jeziku; žal ne tudi v slovenskem. Da bi se izognili nenatančno¬ sti pri ročnem izžagovanju lesenih delov, so kolesa in nekateri elementi ogrodja že lasersko izrezani. Orodje Za izdelavo makete bojnega voza po¬ trebujete naslednje modelarsko orodje: os¬ ter nož, komplet iglastih pilic, majhne za¬ šiljene in ploščate klešče, pinceto, ostre škarje, modelarski vrtalnik z nekaj kosi pri¬ bora (svedri, brusilni valjčki, rezalne ploš¬ čice, polirni kolut), brusilni papir različ- fotografije. Začnite z izdelavo lesenega podvozja bojnega voza, ki ga zlepite iz de¬ lov 1, 2, 3 in 4 (slika 3). Ojnici sta sestav- 32 februar 2004 TIKI 6 Ijeni iz po dveh enakih delov (5), ki so v kompletu že lasersko izrezani, zato jih najprej zlepite in šele nato obrusite (slika 4). Mednju prilepite tri distančnike (7) tako, da bo razdalja med ojnicama znašala natančno 35 mm. V kompletu sta oboda koles (8, 13) že izžagana. V eno od koles 4 mm od notranjega roba s 4-mm svedrom izvrtajte 8 lukenj, vendar le do polovice globine, kot je narisano na načrtu. V te luknje prilepite kline (9), ki jih nažagajte iz letvice s premerom 4 mm. Tudi pesti koles (16) sta že narejeni, zato iz letvice s prerezom 5 x 10 mm nažagajte 16 naper (14) in jih prilepite v utore. Na obeh stra¬ neh dodajte še ploščici (15) in vse skupaj prilepite v obod kolesa (slika 5). Ročice (10), ki nosijo verige z bodiča¬ stimi kroglami, nažagajte iz letvic s prere¬ zom 10x5 mm in nanje nalepite kljuka¬ sto oblikovane dodatke (32). Ko se lepilo osuši, ročice z brušenjem spravite v zah¬ tevano obliko (slika 6). Ne pozabite na utore za pritrditev na os bobna! Lasersko izrezanima stranicama bob¬ na (19, 20) najprej s 4-mm svedrom povr- tajte luknje in nato vanje prilepite 12 pali¬ čic (slika 7), ki jih nažagajte iz letvice s premerom 4 mm. Obe navpični (11) in prek njiju postavljeno vodoravno držalo bobna (12), ki jih naredite iz letvice s pre¬ rezom 6x18 mm (stika namažite z lepi¬ lom in počakajte, da se zlepek osuši), obrusite tako, da se bo zlepek natančno prilegal utoroma v podvozju (1). Vanj ga boste seveda prilepili šele povsem na koncu sestavljanja makete. Čas med sušenjem lepila lahko izkori¬ stite za pripravo krogel (24) in verig (23). V kompletu so v vrečkah ločeno spravlje¬ ne polovice krogel, ki jih je treba najprej sestaviti. Ker so odlitki dokaj natančno iz¬ delani, jih samo zlepite z dvokompo- Kdoje bil Leonardo da Vinci Leonardo da Vinci, veliki um pozne re¬ nesanse, je temu obdobju kot umetnik in znanstvenik pustil globok pečat, s svojim delom in zamislimi pa je po¬ membno vplival tudi na poznejše ro¬ dove. Njegovo izjemno vsestranskost potrjujejo številne študije o hidravliki, mehaniki, geometriji, strojegradnji, ar¬ hitekturi, anatomiji, latinski slovnici itd. Rodil se je 15. aprila 1452 na hribu Anchialo pri Vinci in bil kot sin pre¬ možnega notarja kasneje deležen odlič¬ ne vzgoje in šolanja v rodnih Firencah. Že kot deček je kazal nadarjenost in kmalu postal vajenec pri slikarskem mojstru Andrei de Verrocchiu. Zgodovinarji Leonardov življenjski ojms delijo na obdobja, ki so povezana z njegovimi selitvami iz mesta v mesto. Tako je v letih 1469-1482 v Firencah us¬ tvaril vrsto znamenitih slik in poslikav ter zasnoval zbirko Atlantski kodeks, v kateri je nad 1700 zapiskov, pesmi, skic, risb in študij. Temu je sledilo 8 let biva¬ nja v Milanu, kjer so nastale študije ka¬ tapultov in samostrelov, možnarjev z iz¬ strelki, ki eksplodirajo, letalnih strojev in padal; napravil je tudi skice za oklepnik in različna bojna vozila, naprave za bo¬ jevanje, »podmornice«, vojaške mostove, »plavž«, perpetuum mobile, avtomobil in še marsikaj. Ko se je leta 1500 za 6 let vr¬ nil v Firence, je v Piši proučeval možno¬ sti za preusmeritev reke Arno, posvetil se je kartografiji obalnega dela Toskane in okolice Piše. Poleg načrtovanja bojnih strojev se je ukvarjal še z glasbenimi štu¬ dijami in konstruiranjem strojev za iz¬ kop umetnih kanalov. V tem času je na¬ stal tudi znameniti portret La Giocon- da, bolj znan kot Mona Liza, kije danes na ogled v pariškem Louvru. V milan¬ skem obdobju (1506-1513), ki je sledi¬ lo, je predvsem slikal in se ukvarjal z anatomskimi študijami. Po dveh letih bivanja v Rimu je maja 1517 sprejel vabilo francoskega kralja in se kot nje¬ gov gost naselil na gradu Cloux. Tam je 2. maja 1519 tudi umrl. (Ob razstavi Leonardo da Vinci - znanstvenik, izumitelj, umetnik, ki je bila v Ljubljani na ogled leta 2000, je Narodni muzej Slovenije izdal čez 220 strani obsegajoč katalog. Mnogo podatkov o Leonardu da Vinciju lah¬ ko najdete tudi na pregledno ureje¬ nih spletnih straneh z naslovom free- web.siol.net/noseme61/ld/leonardo. html.) - TE.! 6 februar 2004 33 PRILOGA nentnim lepilom (slika 8). Od celotne dolžine medeninaste verižice, ki je prav tako priložena kompletu, odščipnite pol¬ drugi centimeter za kasnejšo pritrditev vage (30) k sprednjemu distančniku ojnic (7), preostanek pa z majhnimi koniča¬ stimi kleščami razstavite na štiri enake dele (slika 9, levo). Vsakega od njih nato še naprej razdelite na tri kose tako, da se bodo po dolžini razlikovali za približno 5 mm. Na eni strani jih nataknite na obro¬ ček iz medeninaste žice (slika 9, na sredi¬ ni), na drugi konec pa obesite bodičaste krogle (slika 9, desno). Zastavico (28) pri¬ lepite na držalo (28), ki ga ukrivite iz de¬ belejše medeninaste žice, oboje skupaj pa nato prilepite na drog (26). Od kovinskih elementov so ostali še povezava ročic (17), okrepitev pesta (25) in okrasni trakovi na ojnicah (33). Vse te dele bi bilo precej težko narediti, če sno¬ valci kompleta ne bi izkoristili prednosti fotopostopka, ki stvari močno poenosta¬ vi. Tako so na enem samem kosu 0,3 mm debele medeninaste pločevine zbrani prav vsi prej našteti deli, na katerih so se¬ veda natančno označena tudi mesta za vr¬ tanje lukenj. Te je treba izvrtati s svedrom 0 0,8 mm, na spodnji strani s fino plošča¬ to pilo previdno odstraniti nastali srh, nato pa posamezne elemente natančno izrezati z ostrimi škarjami (slika 10). Ma¬ skirni lak od jedkanja gre najlažje proč s krpico, namočeno v alkohol, oziroma z zelo finim brusilnim papirjem. Sklepno sestavljanje makete Ko je »groba« priprava posameznih sklopov končana, so na vrsti morebitni popravki, vrtanje luknjic za drobne dodat¬ ke, brušenje s finim brusilnim papirjem, barvanje in lakiranje. Ker so posamezni sestavni deli iz različnih vrst lesa, jih je treba najprej barvno čim bolj izenačiti, da izdelek ne bi bil preveč lisast. To storite tako, da svetle površine (npr. vse obruše- ne robove elementov iz vezane plošče) natančno prebarvate z lužilom ali kakim drugim zaščitnim premazom za les (št. 3), ki ne vsebuje laka. Ko se barva posuši, z isto barvo prebarvajte vse lesene dele. Sledi lepljenje in pribijanje okrasnih trakov na ojnici ter okrasne letve na spred¬ nji rob podvozja. Boben z osjo potisnite skozi luknjo v podvozju in nanj z vrha po¬ veznite držalo, ki ga prilepite v utora v pod¬ vozju. Luknje po potrebi nekoliko pove¬ čajte, da se bo boben gladko vrtel. Na os (21), ki na vrhu moli iz bobna, nataknite skupaj zlepljene ročice in čeznje z majhni¬ mi medeninastimi žebljički pritrdite plo¬ čevinasto povezavo (17). Okrasne žeblje (29) na zunanjih straneh koles z dvokom- ponentnim lepilom prilepite v prej izvrtane luknjice (slika 11), nato pa kolesi prilepite na os (6), pri čemer ne pozabite na podlož- ki (31), ki omogočata lažje vrtenje. Monti¬ rajte še vago (30) za konjsko vprego, v os bobna zapičite drog z zastavico, čisto na koncu pa na ročice obesite bodičaste kro¬ gle na verigah (slika 12). Vse dele lahko pred sklepnim sestavljanjem še enkrat ali dvakrat prelakirate z brezbarvnim lakom na akrilni podlagi. S tem boste preprečili oksidacijo kovinskih delov, maketo pa zaš¬ čitili pred prahom in vlago. Narejen izdelek (slika 13) je priporoč¬ ljivo postaviti v zastekljeno omaro, kjer se bo manj prašil kot na mizi ali polici. Tam tudi skoraj ni možnosti, da bi ga kak po¬ sebno radoveden občudovalec poškodo¬ val. Še najboljša rešitev pa je majhna za¬ ščitna vitrina, katere izdelavo smo opisali v novembrski številki revije Tim. Če si kdo doslej nikakor ni mogel predstavljati, kako si je Leonardo zamislil delovanje svojega bojnega voza, potem mu bo vse postalo jasno tisti trenutek, ko bo narejeno maketo zapeljal po ravni po¬ dlagi. Premikajoči se klini na obodu kole¬ sa prek palic bobna povzročijo njegovo vrtenje in na verižice obešene kovinske krogle se zavrtijo ... Ocena kompleta Opisani komplet za izdelavo makete Leonardovega bojnega voza brez dvoma zasluži dobro oceno. Ker vsebuje celo vrsto že narejenih elementov, s tem tudi mode¬ larju z manj izkušnjami in zgolj z osnovnim modelarskim orodjem omogoča uspešno izdelavo makete. Nekaj pripomb name¬ njamo le drobnim netočnostim na prilo¬ ženem načrtu in v kosovnici ter kar neko¬ liko preveč natančnemu odmerjanju dolžin priloženih letvic. Če bi bile za kak centi¬ meter daljše, gotovo ne bi nihče obubožal. 34 februar 2004 TULI 6 IZDELEK ZA DOM Ustvarjajmo s steklom (6. del) © Tihožitje iz steklenih koščkov MATEJ PAVLIČ V prejšnjem nadaljevanju serije »Ustvarjajmo s steklom« smo prikazali izdelavo mozaikov iz že narezanih kva¬ dratnih koščkov velikosti 15x15 mm, za tokrat pa smo obljubili opis izdelave plo¬ skovnega mozaika iz koščkov stekla, ki jih pripravimo sami. Na temo mozaikov sta bila v Timu objavljena že dva članka - prvi decembra 1999 (str. 36-37) in dru¬ gi februarja 2003 (str. 36-37); poleg tega se postopek izdelave v ničemer ne razli¬ kuje od tistega, ki je bil podrobno opisan prejšnji mesec, zato je ta članek bolj kra¬ tek. 9. Mozaik iz nepravilno oblikovanih koščkov stekla Pri uporabi že narezanih kvadratnih koščkov stekla velikosti 15x15 mm prej ali slej naletimo na težave. Izkaže se, da je iz stekelc kvadratne oblike nemogoče iz¬ delati mozaike z majhno površino oziro¬ ma mozaike, ki vsebujejo tudi okrogla ali ovalna polja in ukrivljene črte. Motiv pri¬ de do izraza šele takrat, ko zapolnimo prostorčke med kvadratnimi ploščicami, ki pa so seveda zelo različnih oblik. Tako, denimo, pri motivu na sliki 1 lahko iz ste¬ kelc kvadratne oblike naredimo podlago in košaro, koščke za posamezne sadeže pa moramo izdelati sami. Ob tem lahko ko¬ ristno porabimo prav vse odpadne kose stekla, ki so nam ostali od izdelave vi- traža ali kakega drugega večjega izdelka (slika 5). Obstaja več načinov izdelave stekle¬ nih koščkov poljubne oblike, vendar je naj-preprostejši, najvarnejši in najhitrejši prav uporaba posebej za to delo oblikova¬ nih ščipalnih klešč (slika 2). Na voljo je več različic, med katerimi so tudi klešče z vrečko za prestrezanje naščipanih košč¬ kov. V trgovini kamniškega podjetja Pro- mai, d. o. o. (tel. 01/839-53-60), ki brez¬ plačno prispeva vse potrebno orodje in gradivo za izdelavo v tej seriji predstavlje¬ nih izdelkov, takšne klešče stanejo 11.332 SIT. Na risbi 3 je prikazan motiv tihožitja, ki ga morate s pomočjo mreže ali s foto¬ kopirnim strojem najprej ustrezno pove¬ čati in nato čim bolj natančno prenesti na vsaj 10 mm debelo iverno ploščo. Ta naj bo na vseh straneh toliko večja, kolikor znaša širina letvic, iz katerih boste kasne¬ je naredili okvir. Na sliki 4 so zbrani vsi potrebni pripomočki, slika 6 pa kaže za¬ četek izdelave. Mozaik na koncu zafugiraj- te in obrišite s suho krpo. Letvice prilepi¬ te na rob z belim lepilom za les in po po¬ trebi še nekajkrat privijte s tankimi lesni¬ mi vijaki. LL0J£) iKat iiHTuuifirmr ■ K * U . lih 1 K!** I /{ ■■ .1 *t£lWi iflinr JU« Tihožitje lahko uporabite kot okras na steni (slika 1) ali kot pladenj oziroma podlogo. o * »TIKI 6 februar 2004 35 s ZA SPRETNE ROKE Cvetlični lončki v novi preobleki ALENKA PAVKO-ČUDEN O okraševanju cvetličnih lončkov smo v Timu že nekajkrat pisali. Lonče¬ ne cvetlične lončke smo okrasili s po¬ sebnimi barvami za keramiko, nanje »prilepili« motive s papirnatih prtičkov s pomočjo t. i. servietne tehnike ter jih okrasili z mozaikom. V vseh naštetih primerih so cvetlični lončki ohranili svoj temeljni uporabni namen: vanje je mogoče posaditi cvetlice oziroma jih je mogoče uporabiti kot okrasne cvetlič¬ ne lončke. Tokrat bomo cvetlične lonč¬ ke uporabili za okrasne predmete, ki s sajenjem rož nimajo prav nobene zve¬ ze. Zaradi svoje oblike so primerni za izdelavo prikupnih figuric, s katerimi lahko okrasimo balkon, cvetličnjak, pa tudi stanovanjske prostore. Razširjena uporaba cvetličnih lončkov za »necvet- lične« namene je obnorela hobijske pri¬ vržence, zato lahko cvetlične lončke vseh velikosti ter potrebščine za njiho- jo (slika 4). Material mora biti dovolj raztezen, da lahko prekrije stopničasti rob lončka, ne da bi nastale gube. Pazi¬ te, da lepilo ne bo vidno na lični strani nalepljenega blaga. Vidni navpični rob blaga zapognite, da se ne bo cefral. Na dno lončka prilepite cikcakasto ali valo¬ vito odrezan kos blaga ali polsti, da bo videti kot ovratnik (slika 5). Zobotrebec ali leseno paličico odre¬ žite na dolžino, ki ustreza notranjemu premeru dna lončka (slika 6). Nanj na¬ vežite zanko za obešanje, na katero pri¬ trdite glavo ter po dva trakova za roke in noge (slike 7, 8 in 9 ). Na trakove za roke in noge lahko nanizate pisane lesene koralde ali jih oblepite s svaljki iz polsti ali usnja (slika 10). Trojne tra¬ kove lahko spletete v kito (slika 11), daljše pa skvačkate (slika 12). Na glavo lahko pritrdite lase, kapo ali klobuk (slika 13). Slika 1. Cvetlični lončki raznih velikosti in oblik Slika 2. Potrebščine za preobrazbo cvetličnih lončkov Slika 3■ Lonček prebarvajte s prekrivno bar¬ vo za keramiko. Slika 4. Lahko ga tudi oblepite z blagom ... vo preobrazbo nabavite v hobijskih tr¬ govinah. Potrebujete: lončene cvetlične lonč¬ ke raznih velikosti (slika 1), barve za keramiko, vrvico, ostanke navadne in goseničaste žice, lesene, stiroporne ali papirnate kroglice, raznobarvni kar¬ ton, usnje, mahgumo in podobne ostan¬ ke ter okrasne trakove, zobotrebce in lesene paličice (slika 2). Izberite cvetlični lonček ter krogli¬ co ustrezne velikosti. Cvetlični lonček prebarvajte, lahko tudi vzorčno okrasi¬ te s prekrivnimi barvami za keramiko (slika 3). Lahko ga oblepite s tekstilnim materialom: tkanino, pletivom ali polst- Slika 5 .... na dno pa prilepite ovratnik. Slika 6. Zobotrebec z modelarskim nožem odrežite na primerno dolžino. Slika 7 . Na odrezani zobotrebec navežite dolgo zanko, nanjo pa nataknite leseno ali papirnato kroglico za glavo. 36 februar 2004 TTE.1 6 ZA SPRETNE ROKE Slika 8. Na odrezani zobotrebec privežite tudi trakova za nogi... Slika 9. ... in skozi glavo potegnite zanko. Slika 12. Daljše trakove lahko skvačkate. Slika 13- Na glavo pritrdite lase, kapo ali klobuk. Slika 10. Na trakove za roke in noge lahko nanizate pisane lesene koralde ali jih oble¬ pite s svaljki iz polsti ali usnja. Slika 11. Trojne trakove spletete v kito. Figurice so lahko tudi stoječe, brez nog. Muci dodajte rep iz žice in lesenih korald, na glavo pa prilepite ušesa. Me¬ tulju in netopirju na trup (cvetlični lon¬ ček) prilepite krila (slika 14). vijugast ovratnik Slika 14. Kroji za ušesa, krila in ovratnike figuric iz cvetličnih lončkov Slika 15. Muca Slika 16. Medvedek _ % _ Slika 17. Zajec - IKI 6 februar 2004 37 Slika 18. Netopir Slika 19. Metulj Ležeče figurice napravite tako, da sestavite dva lončka, večjega in manjše¬ ga, ter na manjšega prilepite oči, smr¬ ček, brke in ušesa, dobite miško. V več¬ ji lonček lahko vtaknete zavitek s slad¬ karijami in lonček spremenite v darilno embalažo (slika 20). Več lončkov lahko tudi povežete drugega za drugim, da dobite gosenico (slika 21). Slika 21. Gosenica Če v odprtino lesene kroglice za gla¬ vo vtaknete tanko svečko, se figurica iz cvetličnega lončka spremeni v svečnik (slika 22). v Slika 22. Svečnik Idej je še veliko. Prepustite se do¬ mišljiji ter cvetlične lončke raznih veli¬ kosti sestavljajte v enostavne in bolj za¬ pletene figure. Slika 24. Kuhar Slika 25. Pometač kr Slika 26. Se ena muca 38 februar 2004 THE 6 Slika 27. Angelček Slika 28. Žabe Slika 29. Račke Darilo v sendviču RAŠA BOHM Za to darilo potrebujemo valovito lepen¬ ko, svilen papir in klobčič volne (slika 1). Iz lepenke izrežemo dno in pokrov. Na gladko stran lepenke s svinčnikom orišemo pred¬ met, ki ga zavijamo. Velikost oboda pove¬ čamo za 1 cm navzven. Na gladko stran dna postavimo predmet, ki ga lahko prej eno¬ stavno zavijemo. Svilen papir (preprosto se oblikuje in gnete) zmečkamo v klobaso. Za dolge klobase kos papirja, še preden ga zme¬ čkamo, zlepimo z drugim kosom, da dobimo trak. Papirnato klobaso navijemo po višini okoli predmeta. Konec klobase zatlačimo za papirnati navitek ali dodamo kapljico lepila (slika 2). Predmet pokrijemo z valovitim de¬ lom pokrova, obrnjenim navzgor. Sendvič povežemo z volnenimi vrvicami, ki jih na¬ mestimo v utore valovite lepenke od dna prek jedra (predmeta) do pokrova. Na vrhu vrvico tesno zavozlamo in odvečni del od¬ strižemo. Kompozicijo vozlov dosežemo z vozlanjem na različnih mestih utora (sli¬ ka 3). »Sendvič« je primeren tudi za predme¬ te okroglih in nepravilnih oblik, saj se izog¬ nemo marsikateri težavi (slika 4). TDir 6 februar 2004 39 Upihnimo svečo MIHA ZOREC Zrak je snov, ki je sicer ne moremo videti, zlahka pa jo zaznamo z drugimi čutili. Ob vsakem vdihu in izdihu čuti¬ mo, kako se pretaka v pljuča in iz njih. Če zamahnemo z roko, čutimo, kako veje med prsti. Na vetrovni dan lahko občutimo njegovo gibanje, ki nastane zaradi vremenskih sprememb. Gibanje zraka - veter lahko opravlja tudi delo: vrti mline na veter ali vetrne elektrar¬ ne, poganja jadrnice na morju ali zavira gibanje (zračni upor) kolesarjev, avto¬ mobilov, letal... Tudi za gorenje sveč je potreben zrak, no, le del te zmesi, plin kisik, ki ga ljudje in živali potrebujejo za dihanje. Zrak j>a lahko uporabimo tudi za gaše¬ nje. Ce dovolj močno pihnemo, plamen ne more več požirati ogromnega doto¬ ka zraka in ugasne. Ta pojav človeštvo izkorišča, vse od kar so se praljudje nau¬ čili zanetiti ogenj. V časih, ko so si sveti¬ li še s svečami, so za gašenje sveč upo¬ rabljali razne pripravice, take, kot jo predstavljamo v tem članku, pa najbrž ni »iznašel« še nihče. Potrebščine: • mala plastenka, • škarje in modelarski nož, • srednje velik balonček, • sveča. Ugaševalnik sveč je uporabna pri- pravica za gašenje sveč, namenjena vsem, ki ne želijo ali ne zmorejo napre¬ zati pljuč. Resnici na ljubo gre bolj za učni pripomoček kot za uporabni iz¬ delek. Z njim preprosto in zabavno po¬ kažemo, kako lahko zrak spravimo v gi¬ banje. Izdelava je preprosta. V dno male plastenke z modelarskim nožem izreže¬ mo večjo odprtino (slika 2), pri čemer pazimo, da se ne urežemo. Navznoter vbočen rob dna plastenke zagotavlja trdnost tega dela plastenke. Čez odprti¬ no namreč napnemo balonček, ki mu pred tem odrežemo vrh (slika 3). Cev¬ ko balončka zavežemo in ugaševalnik sveč je gotov. Od zdaj naprej bomo lah¬ ko brez truda ugasnili katero koli svečo (slika 5). Na spletnih straneh te številke Tima, si lahko ogledate tudi kratek film¬ ček, ki prikazuje gašenje sveče s tem pripomočkom. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo- tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. februarja 2004 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Roman Rant, Na Kresu 23, 4228 Železniki, Vid Maunaga, Zavrti 36, 1234 Mengeš, Tilen Gustinčič, Lučan 34/b, Portorož. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 februar 2004 TTIi. 6 V DSJIKTP/U 1- Veterani Franc Virant, Peter Kovačič, Jože Kajfež in Tone Viden¬ šek so že zjutraj na novega leta dan odprli sezono letenja z letal¬ skimi modeli. 2. Parna lokomotiva Rhein iz začetnega železniškega obdobja je v devetnajstem stoletju vozila po severnih švicarskih progah. Ker je imela dve pogonski osi in je bila močnejša od predhodnih lokomo¬ tiv, je bila namenjena predvsem za vleko tovornih vagonov. Mar- klin je model te švicarske lokomotive v merilu 1 : 87 (HO), ki je v celoti izdelan iz kovine, pripravil v enkratni seriji. Poganja ga mo¬ tor sistema Faulhaber, za vodenje pa skrbi digitalni dekoder. Model je opremljen tudi s figurama strojevodje in kurjača. 3. Toni Weiss iz MD Bela Krajina je po Timovem načrtu izdelal RV-model letala P-51 B/D mustang za zračne boje. Model z razpe- tino kril 950 mm poganja motor MWS 2,5 cm 3 . Pobarvan je z akril¬ nimi barvami. 4. Franc Molk se je po nekajletnem premoru uspešno vrnil na tek¬ movalno sceno. S Trumpeterjevim migom-19 v merilu 1 : 32 je na¬ stopil v kategoriji dioram. 5. Hellerjeva maketa francoskega bombnika potez 540 v službi Španske republike in v merilu 1 : 72 je delo konjiškega maketarja Marka Tisovica. Na lanskem državnem prvenstvu je bila sicer lepo izdelana maketa nepričakovano nizko uvrščena. Foto: J. Miljevič, A. Kogovšek, J. /. Lokovšek, T. Videnšek in I. Kuralt Laura Howell, Kirsteen Rogers, Corinne Henderson Cena 128 barvnih strani, 21,6 x 27,6 cm SIT 900 S spletom povezana knjižica znanosti Ste vedeli, da brez rastlin na Zemlji ne bi mogla obstajati nobena druga oblika življenja? Zakaj je tako, vam bo odgovoril prvi del te privlačne knjige. Odkrili boste, kako se rastline in glive razmnožujejo, prehranjujejo in zakaj lahko različne vrste preživijo v skoraj vsakem okolju. V drugem delu knjige - o kraljestvu živali - boste odkrili nova znanja o bolj ali manj znanih živalih in osnove živalske biologije, ilustrirane z izjemnimi slikami in opisane z jasnim besedilom. S spletom povezana knjiga vsebuje opise spletnih strani, ki jih lahko obiščete in se podrobneje seznanite s posameznimi temami. Da lahko pridete do teh strani, obiščite Usborne Quicklinks spletno stran na www.usborne-quicklinks.com, kjer najdete povezave do vseh strani, priporočenih v knjigi. Seveda pa lahko knjigo uporabljate tudi brez računalnika. V vsebini najdete: • ogromno podatkov in razlag posameznih znanstvenih izrazov, • ilustracije in fotografije v osupljivih bližnjih posnetkih, • čez 200 preverjenih in priporočenih spletnih strani, • poskuse, dejavnosti in opazovanja v okvirčkih z naslovom Oglejte si sami, • teste za preverjanje znanja, • prosto dostopne spletne slike (v knjigi so označene z zvezdico) za domače naloge in druge projekte. Tehniška založba Slovenije Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, brezplačni telefon: 080-12-90, faks: 01/47-902-30 e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si 24 • TIRI 6 • februar 2004 TIH 6 . februar 20o4 . 17 Maketa Leonardovega bojnega voza Merilo 1: 1 © by MANTUA MODEL, Italija Priredil: Matej Pavlič KOSOVNICA Podatki o maketi: Dolžina: 280 mm Širina: 130 mm Višina: 150 mm Merilo: 1:12 IN) O ( 30 ) ►9 35 mm L. © O O J-L Xl o o o o © O '> ; v' ;• 'v' ::: O :: Merilo 1 : 2 QJ © s? TU 6 • februar 2004 TIH 6 • februar 2004 • 21 mr 6 • februar 2004 • 23 H x 22 • TIH 6 • februar 2004 TIH 6 • februar 2004 • 19