st. 8, ptuj, Četrtek, 27. februarja 1969 cena: 0.50 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA f Turnišču so dokrili neizčrpne količine topie vode Kdaj se bomo prvič ko- pali v ptujskih toplicah? i v svetu vedno več vlagajo v razvoj turizma, saj postaja l ita dejavnost donosna pano- ^ga, ki ponekod krije pri- 'manjkljaje gospodarstva. Tu- l di v osnutku programa druž- k benega in gospodarskega i razvoja ptujske občine jere- iženo, da bodo morale usluž- I- nostne dejavnosti, trgovina, K gostinstvo, promet, storitve- 1 na obrt..., bolj poskrbeti za j razvoj turizma. Potrebno bo (Skladnejše delovanje zlasti med trgovskimi in gostinski- jini organizacijami. Naravni 'pogoji in kulturnozgodovin- j ske znamenitosti same ne 'morejo razviti turizma v po- ' membnejšo gospodarsko de- ' javnost, če ni zato podpore delovnih organizacij, ki ne- posredno ali posredno sode- lujejo v turističnem prome- tu. Turistična propaganda bo morala bolj izkoriščati bogato kulturno dedišičino, ki v nekaterih primerih pred- stavlja edinstveno vrednost evropskega pomena. Zato je I cujno podpreti prizadevanje t turističnega društva pri iz- I daji barvnega turističnega ,,• prospekta Ptuja in okolice. Mnogo turistov pa bi pri- Megniio v Ptuj in njegovo o- f Kolico urejeno kopališče s wplo vodo, ki se obeta na "wnišču pri Ptuju. Vest o i '"orebitnih toplicah na Tur- i^.i^u je naletela že pri na- občanih na veliko odo- f oravanje in zanimanje. Pred t fsti so med vrtanjem in iskanjem nafte naleteli na f turnišču (v okolici gradu in ; na ogromne količine ki bi jo lahko u- ^ JJv "Ijali za toplice. Ptujska . Dcina je že sklenila pogod- tin potrebne raziskave vr- "" m vode. Ce bodo anali- ugodno, bo občina obno- ^ 3 vrtine in izvor narav- ■ Of^^P^® vode. V primeru u- teanv izvidov bo treba pri- I je in gostinske organizaci- ' ^ ostalo gospodarstvo, da , ^ kraju zgradijo bazen stifn ^^ spremljajoče turi- dovoH Izgradnja za- centr rekreacijskega inatA^^ postala pomemb- ( Pridnk-f^'^"^ i" gospodarska ^^ nadaljnji go- bo v razvoj občine, ker Ve -,^®Posredni bližini no- /Ereb ^"^obilske ceste Za- Marii^ I^i^apina — Ptuj — del Ce bomo znali vsaj Po om ki bodo drveli ti v cesti, pritegni- •^Plice, bo promet za- dovoljiv. Tudi Ptujčanom se ne bo treba več voziti v od- daljene toplice. Izkušnje ka- žejo, da so te vedno prena- trpane, čeprav so izven glav- nih prometnih poti. Ptujske toplice bodo neposredno ob glavni poti med Evropo in Balkanom. Pomisliti je tre- ba tudi na Avstrijce in dru- ge turiste, ki so veliki lju- bitelji toplic. Turistov bo ve- liko in prav je, da gradimo rekreacijski center po dobro planiranem programu, ki naj predvidi potrebno. Na Turni- šču so velike naravne mož- nosti za ureditev res lepo u- rejenih toplic. V okolici iz- vira tople vode je lep na- ravni park, ki bi se dal le- po urediti. Tu je tudi rib- nik, ki ga namerava uredi- ti Ribiško društvo iz Ptuja. Kar je najvažnejše, imajo v ta namen dovolj sredstev, ki so jih prejeli od odškodnine zaradi kanala. Tu je tudi stara graščina, ki bi se lah- ko hitro preuredila v prvi gostinski objekt za prve go- ste. V njej je sedaj kmetij- ska šola, ki bi ji morali da- ti v zamenjavo druge u- strezne prostore. Vsakomur je menda jasno, da bi bila vsaka investicija v izgradnjo ptujskih toplic hitro povrnjena in bogato poplačana. Potrebno bo le razumevanje med investitor- ji. Ne kaže tudi dalj časa odlagati z urejevanjem to- plic. Vsako leto lahko ve- liko zamudimo. S toplicami bi se lahko turistični promet in dohodek v ptujski občini znatno povečal. Pametno bo treba povezati ugodnosti to- plic z ostalimi odlikami me- sta Ptuja in okolice za raz- voj turizma. Ptuj bo s to- plicami, svojimi kulturno- zgodovinskimi spomeniki, prelepo okolico vinorodnih Haloz in Slovenskih goric, ... lahko nudil turistu vse, kar bo želel. Postal bo lah- ko pravo turistično mesto, v katerem bi se turisti zadr- ževali dalj časa, ne da jih večina zdrvi po cesti mimo. Z. R. Evklenllrasife kancflcfatov končcino v bistriški občini v razgovoru s predsedni- kom volilne politične komi- sije Jožetom Dušejem in podpredsednikom Otom Ne- krepom sem izvedel, kako so potekale kandidacijske konference in zbori volivcev v bistriški občini. Proti pričakovanju so bili vsi zbori volivcev in kandi- dacijske konference sklepč- ni, razen dveh. Na njih so se pogovorili o gospodarje- nju v občini in kateri so najnujnejši ukrepi v bližnji prihodnosti za še večjo sta- bilizicajio. Na zborih volivcev pa so imeli občani mnogo pripomb na komunalo. Se mnogo več pripomb pa je padlo na račun dimnikarskih storitev. V nekaterih krajih vidijo dimnikarje namreč samo takrat, ko pridejo ka- sirat. sicer pa jih ni vse le- to. Seveda pa so bile najvaž- nejše razprave na teh zbo- rih volivcev o novih kandi- datih za odbornike občinske skupščine in za republiške in zvezne poslance. Le redki so bili primeri, ko se volivci ne bi strinjali z evidentira- nimi kandidati na širokih družbeno-političnih aktivih v kraju. Tako je prišlo do manjših sprememb za kandidate za odbornike občinskih skup- ščin in za republiške poslan- ce. Tako so sedaj po kon- čanih vseh kandidacijskih konferencah kandidati za re- publiški zbor Franjo Ledi- nek, Ivan Pučnik, Jože Za- dek in Kvirin Petrač. Za go- Konec na 2. strani Vreme LUNINE SPREiVIEIWBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od petka, 28. februar,ia, do nedelje, 9. marca 1969. Polna luna bo v torek, 4. marca, ob 6.17. Napoved: Vreme bo še na- dalje spremenljivo. V času okrog polne lune bo ostrejši mraz, ki bo trajal le nekaj dni. Dobili bomo še eno run- do snega. Alojz Cestnik Odbornike in poslance čakajo odgo- vorne in težke naloge, zato nam ne sme bili vseeno koga volimo Za odbornike in poslance hočemo in moramo kan- didirati ljudi, ki bodo v skupščinskem in družbenem delu znali in hoteli graditi na doseženih rezultatih, na- daljevati delo pri razvoju občine in republike v soci- alistični skupnosti enakopravnih narodov in narodno- sti Jugoslavije. Že delo občinske skupščine in njenih organov mora postati vsebinsko bogatejše. Na svojem področju mora uveljaviti: sporazumevanje, solidarnost, vzajemnost in odgovornost. Prizadevanja občinske skupščine in odbornikov morajo biti umerjena v krepitev in razvi- janje samoupravne funkcije občine, ki je osnova za povezovanje interesov, sredstev in aktivnost občanov. Naloga odbornikov je, da bolj zavzeto podpirajo tiste oblike združevanja občanov, ki bodo pripomogle ure- sničevati cilje, ki imajo značaj zadovoljevanja skupnih potreb in za uresničitev katerih je potrebno mobilizi- rati sredstva delovnih organizacij in občanov. Volivce, sedanje odbornike in poslance ter nove kandidate, čakajo v prihodnje velike naloge. V demo- kratičnem dialogu in dogovarjanju o delu v prihodnje se bodo morali osredotočiti v razvijanje samouprav- nega socializma, razvijati odgovornost, pogum, pre- udarnost, poslovnost podjetnost zaupanje v lastne sile... Novo znanje in strokovna usposobljenost mlaj- ših rodov naj se bolj povezujeta z dragocenimi izkuš- njami starejših. Glede na to je oddelek za analize in finance prt skupščini občine Ptuj napravil osnutek programa go- spodarskega in družbenega razvoja ptujske občine za razdobje 1969—1973. V osnovah in izhodiščih družbe- no ekonomskega razvoja je opisan razvoj gospodar- stva v poreformskem obdobju in posledice gospodarske reforme. Med drugim je v programu rečeno da mora biti sedanji dinamični tempo gospodarske rasti izho- dišče gospodarske politike, ki jo bo občina izvajala v naslednjih letih. Stabilna in kvalitetna rast pa je pred- vsem odvisna od strukture proizvodnje, ki jo mora- mo prilagoditi zahtevam domačega in inozemskega povpraševanja. Začete procese preusmerjanja gospo- darstva bo treba v naslednjih letih pospešeno nadalje- vati. Pričakovati je, da bodo delovne organizacije sku- šale doseči višjo raven ekonomske razvitosti in s tem višji osebni in družbeni standard delovnih ljudi. S tem bodo dosegle tudi cilj družbenega in gospodarskega razvoja občine. Večja gospodarska aktivnost je tesno povezana z živahnejšo investicijsko dejavnost. Predvideno pove- čanje amortizacije in akumulacije predstavlja 28 od- stotkov družbenega proizvoda. Ob upoštevanju, da razpolaga z večino akumulacije le nekaj večjih delov- nih organizacij, da se amortizacija v kmetijskih or- ganizacijah troši predvsem za odplačevanje anuitet, bosta modernizacija gospodarstva in odpiranje novih mest v veliki meri odvisni od bančnih sredstev. Zato bi se morali banke in njeni komitenti sporazumeti o možnostih kreditiranja v nadaljnjih letih, da bi ugo- tovili, kdo in kdaj lahko računa z bančnimi sredstvi. Neurejeno tržišče je v preteklih letih čestokrat negativno vplivalo na obseg proizvodnje. Zato bo tre- ba poseči v tržne razmere, zlasti za kmetijske proiz- vode, z lastno iniciativo. Uresničevanje nekaterih interesov občanov pa ob- čina ne more avtonomno zagotavljati, ker jih ureja- jo širše družbenopolitične skupnosti, ali pa zahteva- jo sodelovanje med občinami širše regije. Zato je po- trebno okrepiti medobčinsko sodelovanje in dogovar- janje ter uveljaviti vpliv občine na predpise širših družbenopolitičnih skupnosti, kar je važna naloga pred- vsem republiških in zveznih poslancev. ZR STRA^; 2 TEDNIK — ČETRTEK, 27. FEBRUARj^ Ta teden v republiški skupščini Zdravsiveno zavarovanje Socialno-zdravstveni zbor slovenske skupščine obrav- nava v tem tednu med dru- gim osnutek zveznega zako- na o zdravstvenem zavaro- vanju in zagotavljanju obvez nih oblik zdravstvenega var- stva prebivalstva, predlog zakona o zdravstvenem var- stvu študentov ter o social- no-varstveni dejavnosti v SR Sloveniji. Informacija o socialno- varstveni dejavnosti, ki jo je skupščini predložil repub- liški sekretariat za zdravst- vo in socialno varstvo, pred- stavlja prvi kompleksen pri- kaz socialno-varstvene de- javnosti v republiki. Med drugim ugotavlja, da je so- cialno varstvo sestavni del socialne varnosti, ki smo ga doslej uspešno izpopolnjeva- li Od leta 1961 je v SR Slo- veniji okoli 250 tisoč prebi- valcev pridobilo pravice iz zdravstvenega ter invalid- sko-pokoininskega zavarova- nja, uveljavil se je ustrezen sistem skrbi za borce. Z za- konom je urejeno varstvo žrtev fašističnega nasilja, ci- vilnih žrtev vojne in žrtev vojnega materiala, varstva borcev za severno mejo ter zdravstveno varstvo nezava- rovanih oseb, vzpostavljen je ustrezen sistem otroškega varstva itd. Skupščinska komisija za vprašanja borcev NOV pa obravnava osnutek odloka o načinu in pogojih za upora- bo sredstev, zbranih s pri- spevkom za graditev stano- vanj za udeležence NOV. Z njim se ureja financiranje graditve stanovanj za borce NOV, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, določajo se pogoji, po kate- rih prosilci pridobijo pravi- co za rešitev stanovanjskega vprašanja in urejuje delitev in način uporabe zbranih sredstev. Pravica do reše- vanja stanovanjskih vprašanj se priznava borcem ne glede na to, ali so zaposleni ali ne- zaposleni, upokojenci, invali- di ali kmetje, če so: pred- vojni člani KPJ, predvoj- ni revolucionarji, udeleženci španske državljanske vojne, nosilci Partizanskega spo- minskega znaka 1941, narod- ni heroji, aktivni udeleženci NOV v letih 1941, 1942, 1943 in 1944 ter aktivisti v teh letih, ki imajo to dobo šteto kot nepretrgano posebno do- bo v dvojnem trajanju, vdo- ve padlih ali po vojni umr- lih borcev ter aktivisti NOV z družinami, vojaški vojni invalidi, otroci padlih in po vojni umrlih borcev in akti- vistov NOV, če so ostali brez staršev in so za prido- bitno delo nesposobni. Te pravice pa nimajo borci, ka- terih stanovanjsko vprašanje je bilo že rešeno z dodelit- vijo ustreznega stanovanja ali s kreditom za zidanje stanovanjske hiše oziroma s kreditom za adaptacijo, ne glede na to, kdo je pri re- ševanju njihovega stano- vanjskega vprašanja sodelo- val. Sredstva, zbrana po za- konu o prispevku za izgrad- njo stanovanj za udeležence NOV, bodo dodeljena obči- nam po potrebah, izkazanih na osnovi izvršenega popisa. Do konca letošnjega leta bo zbrano okoli 120 milijonov N dinarjev. Ker so ta sred- stva manjša kot potrebe, do- pušča odlok občinskim skup- ščinam, da ta sredstva po- večujejo z združevanjem sredstev delovnih in drugih organizacij, kakor tudi z lastno udeležbo upravičen- cev ter krediti poslovnih bank. Občmska konferenca SZDL Ormož: Uspešne priprave na volitve Iz krajšega razgovora s predsednikom občinske kon- ference SZDL Ormož Vladom OZBOLTOM in strokovnim sodelavcem- pri občinskem komiteju ZK in SZDL Silvom BEDRACEM smo izvedeli, da so predvolilne priprave v ormoški občini v vsem raz- mahu. Pred nedavnim so bi- le v vseh krajevnih centrih uspešno končane krajevne konference SZDL, na katerih so evidentirali kandidate za odbornike občinske skupšči- ne ter razpravljali o možnih kandidatih za republiške in zvezne poslance. Na vseh omenjenih krajevnih konfe- rencah so obravnavali tudi poročilo predsednika skupšči- ne občine Ormož Franca NOVAKA, v katerem je obra- vnaval delo in prizadevanja občinske skupščine in njenih organov v pretekli mandatni dobi. Danes so v ormoški občini v vseh krajevnih centrih kandidacijske konference, v soboto pa se bodo pričeli v občini prvi zbori volivcev, na katerih bodo potrdili kandi- date za občinske odbornike. Občinska kandidacijska kon- ferenca bo zasedala 6, in 7. marca, V predvolilne priprave se je uspešno vključil tudi ob- činski sindikalni svet Ormož. Razgovor s predsednikom ob- činskega sindikalnega sveta Lojzetom BALAZiCEM bo- mo posredovali prihodnjič. J, S, Giede na visok sneg in vremenske prilju nevarnost poplav Poplave reke Drave v prej- šnjih letih so pošteno za- godle tudi prebivalcem ptuj- ske občine. Voda, ki je pre- stopila bregove, je oškodo- vala kmetovalce, ki imajo svoja polja ob bregovih Dra- ve, delovne organizacije, ka- terim je pritekla v proizvod- ne in skladiščne prostore, in samo mesto in njene prebi- valce. Njihove kleti so bile polne vode. Ob obilnih snežnih pada- vinah, še posebej pa po ne- nadnem južnem vremenu in naglem topljenju debele snežne odeje, nehote pomi- slimo na večje možnosti, da reke in potoki tudi v ptuj- ski občini zopet prestopijo bregove in povzročijo večjo škodo. Glede na to smo se obrnili k strokovnjakom pri vodnem gospodarstvu Drava —Mura, odsek Ptuj, Zvedeli smo, da so glede na veliko količino snega možne po- plave še posebno v primeru naglega topi jen j a snega in sočasnega deševnega vreme- na, V takem primeru popla- ve ne bodo istočasno povsod. Znano je, da Drava poviša vodostaj šele v drugi polo- vici maja oziroma v prvi polovici junija. V ostalih vo- dotokih, kot so Pesnica in Dravinja, je pričakovati višji vodostaj že prej. Na ptujskem območju so izpostavljeni poplavam pred- vsem mesto Ptuj in nekate- re vasi ob Dravi. Prebivalci so se borili proti visoki vo- di in se reševali iz uj^ s pomočjo štabov p^J mentarnim nesrečam, j regulacija Drave in gJ struge v smislu ob proti poplavam bi zal]! ogromna sredstva, ki jjj nutno ni. Glede na j, treba še vedno misliti r plave in biti nanje pfj Ijen. ' Mesto Ptuj se je gje, visoke vode, ki so bile tih 1965 in 1966, zavai z zgraditvijo visokovo( obrambnega nasipa nj snem bregu Drave. Nasj teka vzdolž reke od o nega kanala elektrarne! nja Drava I v Zlatoli^ priključka na nasip p rutninarski farmi. Na | bregu Drave so zgra parku na obrežni zj obrambni betonski zj železniškega mostu pr^ ve. Od mostu dalje so šali in okrepili obrežj za njim sprehajalno | parku. S tem bo mesto zavarovano pred vis vodami, ki so se sicer vile 1965. in 1966. leta, Poplave v Pesniški so odpravljene z regu Pesnice. Ko bo hidrosisi celoti izgrajen, bodo o vili še nekatera lokala plavna področja. Neregulirana Dravi* ozka dolina, po kater! povzroča vsakoletne po ki jih lahko pričakujen di letos. Bregove bode stopili tudi nekateri p« Halozah in Slovenskih cah. Evidentfrcitife kandi- datov koačatio Nadaljevanje s 1. strani spodarski zbor je ostal kan- didat Štefan Podričnik, di- rektor tovarne Impol. Za kultumoprosvetni zbor pa so sedaj trije kandidati: Franc Bera, predsednik te- meljne izobraževalne skup- nosti, Rudi Znidarič, ravna- telj osnovne šole »Pohorski bataljon« v Oplotnici in Nor- bert Jedlovčnik, tajnik TIS. Končna odločitev o kan- didatih pa bo padla na ob- činski kandidacijski konfe- renci četrtega marca. Ko sem se s tov. Duše jem pogovarjal o strukturi kan- didatov, je dejal, da se niso povsod držali dosledno na- potil. po katerih naj bi bili močneje v naslednjem ob- dobju zastopana mladina in žene. -b Dve novi prodajalni TP ZARJA v Ormožu Ze večkrat smo poročali o odpiranju novih prodajnih prostorov trgovskega pod- jetja Zarja iz Ormoža, ki se je v zadnjem času tudi pre- cej razširilo na območje Hr- vatske. V prejšnjem tednu so na F^ujski cesti v Ormožu od- prli prodajalno s prehramb- nim blagom z velikostjo pro- dajnih prostorov 6^7 m. Pro- dajalha je odprta nepreki- njeno od 6. ure zjutraj do 19. ure zvečer. V teh dneh se pripravljajo pri trgovskem podjetju Zar- ja tudi na otvoritev proda- jalne s konfekcijskim bla- gom. Prodajalna je v Poštni ulici v preurejenih prostorih bivše prodajalne Usnje. S tem razširitvena dejav- nost v podjetju še ni konča- na. Kot so nam povedali v Ztirji, bodo poizkušali izko- ristiti sleherno možnost za 7f(dovoljitev svojih potrošni- kov in nadaljnji uspešen razvoj podjetja. J, S. V Juršincih so predla- gali za odbornika Mar- tina Blodnjaka in Simona Toplaka Na sestanku krajevne or- ganizacije SZDL, ki je bil v četrtek, 20. februarja, v osnovni šoli Juršinci, so ob- čani s tajnim glasovanjem predlagali za odbornika v občinski zbor skupščine ob- čine Ptuj Martina SLOD- NJAKA, kmeta iz Bodkovec, ter Simona TOPLAKA, kme- ta iz Mostov, Sestanka se je kot pred- stavnik skupščine občine in občinske konference SZDL Ptuj udeležil prof, Jože STROPNIK, Volivci so na sestanku po- leg priprav za volitve ob- ravnavali tudi druge krajev- ne probleme, s katerimi vas bomo seznanili v naših na- slednjih številkah. J. S, S PLENUMA OBČ. KGNF. ZMS Ol^MOŽ v nedeljo je bil v Ormožu plenum predsedstva občinske konference ZMS. Na plenu- mu so razpravljali o vklju- čevanju mladih v predvolil- ne priprave ter so v ta na- men predlagali za občinsko kandidacijsko konferenco Tončeka Praprotnika, Marto Korpar in Jožeta Rakuša. Med drugim so na plenu- mu sklenili, da bodo 16. mar- ca priredili v Ormožu semi- nar za mladinske funkcio- narje z naslednjimi temami: 1. Finančno administrativno poslovanje v mladinskih ak- tivih; 2. Krajevna skupnost; 3. Načrtovanje dela v akti- vih in metode dela ter ob- ravnava drugih aktualnih vprašanj s področja mladin- ske dejavnosti. Na nedeljskem plenumu so se dogovorili, da bo mladina organizirala za dan žena centralno proslavo v ormoški kino dvorani. Proslava bo v petek, 7. marca. Na plenumu so dokončno sprejeli sklep o priključitvi mladinskega aktiva Jeruza- lem k občinski organizaciji ZMS Ormož. Ta aktiv je do sedaj deloval pri občinskem komiteju ZMS Ljutomer in se je pri svojem aktivnem delovanju zelo uspešno izka- zal. J. S. Mladi žetalski rod člana PD Zetale prt da z dopisnico prizna spevek pod naslovom: di žetalski rod« za jega, sicer ga ne nn objaviti. Nepodpisanih prisp namreč še vedno ne o Ijamo. Urednik »RAZVALINA ŽIVLi NJA« NA HUMU Poročali smo že, da s ni prosvetnega društva nez Trstenjak« iz Hui« Ormožu naštudirali Fi? jevo igro »RazvalinaJ nja«, S to igro se b^^ mačim gledalcem pre® v soboto in nedeljo, \ in 2, marca, v prosvet^ rani na Humu. Igro j® rala Mimica Pišek, P^ niča ZKPO Ormož. . Člani igralske skupij do s to uprizoritvijo P no dokazali, da lah^. no voljo in z vztrajni® jami pripravijo gledalcem prepotrebi^'' turno razvedrilo. ; pj^ji^ __ Četrtek, 27. februarja 1009 STRAN 3 lončena marca bo seja SO Ptuj posvečena kmelijsSvu l/inoliza kmeti|ske broblematike v plii^ski bbčini I Vse kaže, da se bodo v fctujski občini resno lotili kmetijskih vprašanj in po- [kali izhodišča za njegovo adaljnje urejanje. Pretekli »den je bilo na občinski ^pščini širše posvetovanje jjjetijskih strokovnjakov, redstavnikov kmetijskih or- anizacij, občinske skupščine metijske šole v Turnišču in rugih. Posvetovali so se, ka- 0 pripraviti temeljito ana- lizo o kmetijskih vprašanjih v občini in problematike de- javnosti, ki so povezane s kmetijstvom. Pripravljeno gradivo naj postane osnova za širšo razpravo, med dru- gim tudi, odbornikov OS, sveta za kmetijstvo in seje občinske skupščine. Po raz- pravi naj občinska skupščina izoblikuje stališča za nadalj- nje akcije v razvoju in reše- vanju kmetijskih vprašanj Predvsem so mišljeni pro- blemi, ki jih je moč razširiti v okviru občine. Problema- tiko je treba zajeti tudi v širino in pritisniti na repu- bliko in zvezo. Treba bo iz- hajati iz dejanskega stanja. Nanizali so piiobleme, ki jih je treba analizirati. Nuj- no je govoriti o organizira- nju kmetijstva in vključeva- nja kmetov v ekonomskem in samoupravnem smislu. Razjasniti je treba integra- cijo in rešiti problematiko sodelovanja med kmetijskimi organizacijami, najti boljši način urejanja kmetijske perspektive, realizirati kre- ditiranje in pospeševati oo- samezne panoge, spregovoriti o formiranju sklada za kme- tijstvo, ki je bil pred ieti ukinjen (viri so usahnili). Specializacija zasebnega kmetijstva je prav tako važ- no vprašanje. Kmet se v sa- moupravljanju počuti izloče- nega, ni prisoten (pismo od- bornikov). Pri nadaljnjem reševanju in usposabljanju Pesniške doline za kme- tijske namene so potrebne arondacije in tudi komasaci- je, predvsem pa perspektiv- ni proizvodni programi pred- vsem družbenega sektorja, ki naj bo voditelj kmetijske proizvodnje v omenjeni do- lini. Njegova proizvodnja naj bo za vzgled zasebnim kme- tijskim proizvajalcem. Kme- ta je treba vključiti v pro- izv^njo kot enakopravnega proizvajalca. Usposobiti bo treba kmetijsko šolo v Tur- nišču. Predvsem potrebuje- jo objekte in drugo za prak- tično usposabljanje. Sama te- orija brez prakse ne zado- stuje. Omogočiti bo treba širše izobraževanje kmetov, saj bodo le z določenim zna- njem sposobni za intenzivno kmetijstvo in dobro gopo- darjenje. Kmetje s kmetij- skimi šolami dobro gospoda- rijo, tudi v slabših pogojih. Potrebno je več sodelovanja med kmetijskimi organizaci- jami in šolo v Turnišču, Analiza in razprava bo prinesla še veliko nerešenih vprašanj v kmetijstvu, ki jih na eni seji skupščine prav gotovo ne bodo rešili. Treba bo vztrajno iskati rešitev iz sedanjega stanja zasebnega in družbenega kmetijstva. ZR Potreben pameten dogovor za gradnjo klavnice v PlUjU Ptujska perutninska klavnica ustreza potre- bam, Vse ostale klavni- ce ne ustrezajo sanitar- nim predpisom niti po- trebam, Grozi jim od- ločba občinske inšpek- cije, po kateri jih bo treba zapreti. Glede na to bi bilo onemogočeno klanje še minimalnega števila živali v ptujski občini, ki je žal že dalj časa le proizvajalec in prodajalec žive teže. Vse to ima velike posledice, kajti pomembni so fi- nalna proizvodnja in končni izdelki. Prodajati živo težo pomeni pre- puščati akumulacijo drugim. Brez predelo- valnih kapacitet in hla- dilnih prostorov je pita- ^Ue živine za proizvajal- ca velika izguba. Izgube so večje, ker je ptujska občina velik proizvaja- lec živine. Samo farma oekonov ptujskega kom- binata zredi od 30 do ■[O tisoč bekonov letno, Njene kapacitete še ni- so izkoriščene. Ob kri- tičnih primerih, ko je uvoz otežkočil prodajo domačih izdelkov, je na '»soče prašičev ostalo, seveda v veliko izgubo ^^ kombinat in ostale •^•"»izvajalce. Vse kaže, da bodo v ^'Uju gradili novo klav- I'co. ki bo zadovoljeva- Potrebe in napravila Konec temu, da bo ptuj- ^ občina le surovinsko Področje za nekoga dru- ki na račun ptaj- "" Proizvajalcev pobi- j smetano. Predvsem J^uzbeni kmetijski obra- . Ptuju so na lastni dovolj dobro obču- , Kaj se pravi biti bi- ' brez klavnice in fi- proizvodnje. V zadnjem času se dogo- varjata KK Ptuj in »Pe- rutnina«, da je nujno zgraditi v občini prede- lovalno industrijo. Vse kar se da, je treba do- ma predelati in poslati na trg kot končen izde- lek. Oba omenjena kom- binata nujno potrebuje- ta sodobno klavnico. Ugotavljajo, da nima smisla, da bi vsak kom- binat gradil klavnico zase. Obstojajo neke težnje, da bi »Perutni- na« gradila klavnico za- se, Tega stališča ne bi smeli odobravati, saj bi se morala omenjena de- lovna organizacija zave- dati, da razpolaga z družbenimi sredstvi, ki so bila ustvarjena na tem področju. Tu bo morala tudi občina uve- ljaviti svoje pravice, po- vezovati interese in sredstva v dobrobit ce- lotne občine. Najti bo treba pameten dogovor med obema kombinato- ma. Upoštevati bo treba potrebe obeh in korist občine kot celote. SIcer še »Perutnina« ni rekla zadnje besede in pred- stavniki omenjenega kombinata v prepriča- nju pričakujejo, da bodo našli skupen jezik. Za- vedati se je treba tudi tega, da nekatere klav- nice v sosednjih občinah ne delajo s polno kapa- citeto in da so neizko- riščene, Posledica tega so sugestije, ki lahko re- alizirane prinesejo obči- ni Ptuj samo škodo, Vsemn temu se bo mo- goče izogniti s pamet- nim dogovorom, ki naj zagotovi koristi klavnice za oba kombinata in ob- čino kot celoto, ZR Orsiloški komunisti v predvolIlniEi prlprovcili v intenzivne priprave na volitve so Se v ormoški ob- čini aktivno vključili tudi člani Zveze komunistov. Občinski komite ZK je na eni izmed svojih zadnjih sej razpravljal o možnih kandi- datih za predstavniška tele- sa ter izoblikoval tudi pro- fil bodočih odbornikov ter poslancev. Ob upoštevanju stališč, sprejetih na zadnji seji CK ZKS so predlagali koordina- cijskemu odboru, da naj bodo v predvolilnih pripravah evi- dentirani le tisti možni kan- didati za predstavniška tele- sa, ki dodobra poznajo vse politične in sociološke proce- se v naši družbi, ki se bodo znali izogniti ozkim lokalnim glediščem in ne nazadnje ta- ki, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so vredni odborniškega oziroma poslan- skega mandata. Komunisti odločno zasto- pajo stališče, da predstavni- ška telesa ne morejo in ne smejo biti odlagališče kadrov, ki bi jim s poslansko funkci- jo reševali njihove osebne probleme. Za možne posian- ce so predlagali ljudi s širo- kimi političnimi koncepti ter s strokovnimi in moralno po- litičnimi kvalitetami. Člani občinskega komiteja v Ormo- žu menijo, da v pripravah r-a volitve ne bi smeli odstopjrti od stališč, ki so bila sprejeta na seji CK ZKS. Osnovne organizacije ZK bodo morale prav tako sku- paj z vsemi drugimi subjek- tivnimi družbenopolitičnimi silami dobro razmisliti, koga bodo predlagale kot možne kandidate za odborniška me- sta v občinski skupščini. Sekretar občinskega komi- teja ZK Ormož Kruno Novak, dipl. oec., meni, da je v pred- volilnih pripravah še nadalje nujno potrebno tesno sode.o- vanje vseh družbenopolitičnih organizacij in volivcev. J. S. Ma Brovskem in Plufskeiii poi|y vec koruze Koruza je v Jugoslaviji najbolj razširjena poljščina. Z njo je posajena ena tret- jina vseh njivskih povr.šin. Iz leta v leto je sejejo več. Je tudi eden redkih ičmetij- skih pridelkov, ki ima zago- tovljeno odkupno ceno. V Sloveniji je koruze že pre- cej manj. Z njo je posejanih samo petnajst odstotkov vseh njivskih površin. Od tega pa se koruze v Slovenije pride- la največ v severovzhodnem delu. Kot po površini je tu- di po donosu pridelek koru- ze v Sloveniji pod jugoslo- vanskim povprečjem in zna- ša okoli 30 metrskih centov na hektar. Ker krompir v zadnjih le- tih ne daje kmetom velike- ga zaslužica. kar je v pre- cejšnji meri tudi njihova krivda, je tem bolj razvese- ljiva vest Kmetijskega kom- binata in Perutnine iz Ptu- ja, ki sta pripravljena v na- slednjih desetih letih forsi- rati proizvodnjo koruze na tem območju Ze sedaj po- trebujeta obe delovni orga- nizaciji letno 3500 vagonov koruze, ki jo morata v glav- nem kupovati drugje. Kom- binat namreč letno pridela na svojih površinah le 500 vagonov koruze. Zaradi tega je stekla sedaj v ptujski ob- čini akcija, ^da bi se čimveč kmetov odločilo za pridelo- vanje koruze. Odkupna cena bi bila za tri stare dinarje večja od zagarantirane. ki je sedaj 63 dinarjev po kilo- gr-amu ali celo tri dinarje več od borzne cene v Novem Sadu. Kmetom se obetajo v pri- delovanju koruze boljši časi. Seveda bodo morali pristo- piti k bolj organizirani pro- izvodnji kot do sedaj. Pred- vsem se bodo morali odloča- ti za hibridne sorte semena, in to za rane sorte, ki daje- jo odlične rezultate. Poizkusi so dokazali, da je od ranih sort za to področje najbolj primerna domača sorta BC- 360, ki je dala največje hcic- tarske donose. S kvaliteto zrnja in procentom vlage .-.b dozoritvi pa je pri njej naj- manj bojazni, da bi v stan- dardnih kmečkih sušilnikih (koruznjaki) plesnila ali gni- la. Seveda bo potrebno pri or- ganizirani proizvodnji po- svetiti več pozornosti gnoje- nju z mineralnimi gnojili in pa setvi. Seveda bi bilo prav, da bi se kmetje organizirali v večje skupnosti, dali sku- paj sredstva in tako kupili potrebno mehanizacijo S tem bi si zmanjšali delo. ob- enem pa pocenili proizvod- njo. -b VČERAJ NA SEJi SO SLOVENSKA BISTRICA Med najzanimivejšimi toč- kami včerajšnje razprave je bila vsekakor ta o prispev- kih in davkih občanov, ki je bila na tapeti že na zad- nji seji skupščine občine Slovenska Bistrica. Zanimi- vi sta bili tudi poročili o zbranih in porabljenih sred- stvih samoprispevka za ure- ditev šolskega prostora in o delu upravnega odbora ko- munalnega sklada Zaradi tehničnih preprek bomo več o včerajšnji seji skupščine občine Slovenska Bistrica poročali v naši pri- hodnji številki. -b maiE SVOJCE v jla ALI v INOZE^/ISTVU? Sporočite nam infihovs nasiove, da jim bomo začeli pošiljati naš iist! STRA^; 4 TEDNIK — ČETRTEK, 27. FEBRUARj^ Sneg je povzročil velike težiive stari piregovor »Zima ne šenka« je tudi letos obve- ljal. Po prvem snegu, ki je kmalu izginil, je bilo že ne- kaj za zimski čas še dokaj prijetnih dni. Ni bilo snega in sonce je prijetno grelo. Zaman smo se veselili kratke zime in že mislili na rano pomlad. Zadnje tedne je zima pokazala svoje roge. Sneg je kar sipalo izpod ne- ba. Komaj smo ga malo od- metali izpred hiš in napra- vili najnujnejše ix)ti, že se je pooblačilo in zjutraj nas je večkrat presenetil nov snežni metež. Ze četrtič smo metali sneg z verande, tirili do glavne ceste ... Nastal je tudi zastoj v prometu. Med- tem ko so poročali iz vse.ga sveta še o večjih težavah, ki jih je povzročila zima, celo o smrtnih žrtvah, v ptujski občini kljub temu ni bilo večjih katastrof. Kot po na- vadi, je tudi letos večji sneg komunalnemu podjetju »za- prl sapo«. Ptujčani in drugi gazimo po visokem snegu na ptujskih ulicah že več dni. Ko priskoči komunali na po- moč južno vreme, pa brcde- mo po brozgi. S plugi le ogr- nejo sneg na robove ulic, na- kopičijo se grmade snega, ki so pozneje še dolgo v ponos komunalni službi. ZR Na podeželju opravljajo promet v visokem snegu s sanmi. Nekaj smo jih videli tudi v Ptuju. Med kupi snega na ptujskem trgu Vlak z^del toveroijak v petek, 14. februarja, po- poldne je zadel vlak na ne- zavarovanem železniškem prelazu pri Cirkovcah tovor- njak TAM 4500 Kmetijskega kombinata Ptuj — »Sloven- ske gorice«. Tovornjak je upravljal Franc Topolovec iz Gradišča 17. Peljal je vino v gostišče v Cirkovcah. Za- radi neprevidnosti v težkih vremenskih prilikah je zape- ljal na tračnice v trenutku, ko je pridrvel vlak. Zaradi kratke razdalje strojevodja ni mogel pravočasno ustaviti. Lokomotiva je zadela tovor- njak z levim odbijačem v prednji del tovornjaka in ga obrnila za devetdeset stopinj proti Kidričevemu. Tovornjak je obstal ob progi. Vozniku se ni nič pripetilo. Sovozač Ludvig Sprah je bil poškodo- van in so ga odpeljali v ptuj- sko bolnišnico. Škodo ocenju- jejo na 32.000 dinarjev. V Juršincih so pokopa- li 89 letnega F. Kokola iz Bodkovc v torek so na pokopališču v Juršincih pokopali 89-let- nega Franca KOKOLA iz Bodkovec, ki je v zakonu z ženo Elizabeto dočakal 62 let skupnega življenja. Re- dek jubilej, ki je šel nesliš- no mimo nas brez prazno- vanja zlate in biserne poro- ke, jubilej, ki ga je v sprem- stvu otrok, vnukov in pra- vnukov zasula vlažna prst na domačem pokopališču. j. S. Zima je i?ia|bolj prizadela ceste o svojem delu Prva otoplitev v letošnji zimi je prinesla veliko skrbi, predvsem tistim, ki skrbijo za ceste. Dela je bilo naen- krat preveč. Se žalostnejši je pogled na naše ceste po drugi otoplitvi. Slabi časi bodo nastopili tudi za voz- nike na cesti iz Ptuja proti Slov. Bistrici, saj dobiva samo nekaj let stari asfalt takšne gube (razpoke), da bi človek pomislil, da je cesta stara že mnogo let. Cestar Ivan Furek skrbi za deset kilometrov ceste od Hajdine proti Sikolam. Na- jin pomenek je bil bolj ža- losten, prav zaradi slabega stanja na cestah. Kljub te- mu je beseda stekla in zve- del sem marsikaj zanimive- ga o njegovem petnajstlet- nem delu na cesti. Na cesti je začel delati, ko mu je bilo dvajset let. Sel je po stopinjah očeta. Po njegovi smrti je prevzel nje- gov odsek. O svojem delu pravi, da je včasih precej naporno, pred- vsem v zimskih msecih ob poledici, ko mora biti ob vsa- kem času dneva ali noči na razpolago, da posipava ceste in tako omogoča voznikoiti motornih vozil varnejšo vožnjo. Zanimal sem se za njegov najzanimivejši pripetljaj na cesti. Pobrskal je malo po spominu, ki mu po malem ni najboljši, kar je posledi- ca ravno najbolj burnega doživljaja, ki ga je doživel pri oskrbovanju ceste. »Pred dnevi je minilo ravno dva- najst let,« se je spomnil, »ko smo z očetom in še z cestarjem posipavali | na bregu proti Hajdini mo nas je odbrzel tovo^ z veliko hitrostjo protj dričevemu, čez nekaj pa nazaj. Prav tako p, tro. Takrat si je moj zapisal njegovo številk^' dejal, da se bo temu (jJ verjetno kaj pripetilo, ^ ko divja. Cez nekaj časa se vornjak zopet vračal ^ nas proti Kidričevemu, čudeni smo gledali za ni Takrat še nismo vedeli, bo njegovo vračanje čez kaj časa za enega izmed pomenilo smrt. S tovarij sva stala na kupu gram ko sva ponovno videla vornjak in... Spomij se, da me je pošteno udj po glavi in me vrglo m metrov daleč stran. Z i jim tovarišem je bilo slabše. Dobil je močan j rec, da je po nekaj dneh[ miminil. Jaz pa sem di časa ostal priklenjen nal niško posteljo.« Ko mi je pravil to a pripoved, sem ga nehote o zoval. Bilo mu je neprij« govoriti o tem, ker ga ji vedno bolela izguba sc lavca in soseda. Vrnila sva se zopet k stam. Dela bo sedaj dm posebej na mariborski, hočemo, je že tako, je di zasadil lopato v sneg ini dalje val s svojim delornj Borci In invcilidi bistriške občine 22. februarja se je zbralo v Slov. Bistrici okrog 120 čla- nov ZB in VVI, da bi ocenili delo svoje organizacije v pre- teklem obdobju. Zboru je pri- sostvoval tudi predsednik SO Miro Kolenko. Poročilo pred.'3ednika je obravnavalo uspehe organiza- cije ter problen\e članstva. Odbor se je ukvarjal s stano- vanjsko problematiko član- stva, z njihovimi zdravstve- nimi problemi, z urejanjem spomenikov NOB, spremljal pa je tudi aktualno dogajanje v domovini in v svetu. Najbolj pereče vprašanje je bila stanovanjska problema- tika, ker je še vedno 120 ne- rešenih prošenj za stanova- nja članov te organizacije. Kljub temu da je občina po- kazala vse razumevanje za rešitev tega problema, ga za- radi skromnega stanovanj- skega fonda ni bilo mogoče rešiti. Zdravstveno stanje članov je odigralo v dejavnosti or- ganizacije pomembno vlogo. Mariborski dispanzer za čla- ne ZZB je pregledal v pre- teklem letu 65 članov, 10 pa jih je bilo na daljšem zdra- vljenju. Ker so bila sredstva v te namene strogo odmer- jena, ni bilo mogoče izvesti vseh potrebnih zdravstvenih storitev. Nekateri člani živijo .se vedno v neprimernih stano- vanjih ter v zelo skromnih razmerah. Občni zbor je opo- zoril, da j« vzrok tega sta- nja v prevelikih razlikah v pokojninah. Krajevna organizacija ZZB se je pridružila predlogu ob- čanov N. Gorice in Škofje Loke, da se za izredne zasluge v razvoju naše družbe podeli predsedniku Titu RED SVO- BODE IN MIRU. Viktor Horvat Pož{ir v Jastrebcih v noči med 19. in 20. fe- bruarjem je ob 00.35 zjutraj izbruhnil požar v vinski sti- skalnici Vinka Kuhariča v Jastrebcih. Zaradi povečini lesene konstrukcije je skoraj popolnoma zgorela »preša«, koruznjak, v katerem je bi- lo okrog 3000 kg koruze v storžih, enofazni elektromo- tor, žaga cirkularka, žensko kolo, hrastova kad in drugo kmečko orodje. Sklepajo, da je izbruhnil požar sredi stavbe, kjer je bil elektromotor in večji kup žagovine. Vzrok požara je še vedno neugotovljen, vendar sosedje menijo, da je nastal zaradi cigaretnega ogorka, ki ga je nekdo neprevidno vrgel v žagovino. Stanovanj- ska zgradba in stiskalnica sta bili zavarovani za dva milijona S din. J. S. tekla pod piščance. Da prišlo še do večje katast in materialne škode, je a v tem, da je še ob prai času opazil »poplavo« K čuvaj, ki je zaprl vodovo ventil. Materialna škoda a okrog 2362,00 N din. J. i V središki farmi utonili piščanci Pred nedavnim se je v sre- diški farmi piščancev utopilo 659 sedem dni starih piščan- cev. Oskrbnik, ki je med drugim tudi redno napajal piščance, je pozabil zapreti vodovodni ventil. Na konec ca. 20 metrov dolge gumija- ste cevi je vtaknil lesen za- mašek, ki pa ga je povečan vodni pritisk ponoči izbil, tako da je voda precej časa Uspelo pustovanje za najmlajše Bistričane Letošnji pust so do^ najmlajši v Slov. BiS vedrih obrazov. Klub H dih je za njih organii pustno povorko, ki bi šla skozi mesto. Toda zS prevelike količine sneg^ sprehod skozi mesto od.^ in tako se je pustno ra;> nadaljevalo v osnovni Pohorskega odreda. Vsi so bili s priredb zadovoljni, najbolj tiste' ske, ki so za svojo oril^ nost dobile nagrade. "T® so prispevala podjetj' Slov. Bistrici. Požar v muzeju v četrtek, 20. februar^ izbruhnil požar v muzeju na gradu v skladišča preparirnice' ^ lavci so kurili železn".' Vnel se je tram ob din}''^ vi. Požar so lokalizirali- de je za okoli 8.000 di^^' Popravek v zadnji številki našega lista se nam je pripetila ne- ljuba pomota. Jože Koren je s tovornjakom podjetja Im- pol prevozil več kot milijon kilometrov, s čimer bi lahko obkrožil zemljo samo petin- dvajsetkrat in ne 250-krat, kakor smo pomotoma navedli v našem sestavku. ^EDNIK -- ČETRTEK, 27. FEBRUARJA 1969 STRAN 5 pjsmi^ Mieduišim že občutim, da mu- 'pj oziroma nekateri posamez- y njem in njihova aktivnost Nekaterim ni po volji. Muzejski Mavci doživljajo razne nepri- ttnosti, ignoriranja, nekritič- na vnie's(ivanja v ozko strokov- tjo delo, zahrbtna šušljanja tn Vo&e verbalne napade. težko je, pa tudi nepotrebno, 'vogovarjati se z osebo, ki si v 'Lredpustnem času nadene ma- »nepristranskih opazoval- jtet^i Toda zdaj. ko se je na bo- feč« mnenj pojavil prof. An- % Klasinc. ki ga poznamo kot ■resnega, inteligentnega, priza- devnega, akademsko izobraže- *Hega znanstvenega delavca, je tadeva postala resnejša. Kljub vsemu bi molčat, toda ker je v pjegovem članku »Se o ptuj- ^em muzeju« končno prišlo na Uvi, kdo so tisti, ki so nekate- ^m ptujskim krogom trn v pe- ti - in to sva moja soproga, tustodinja Marija Mirkovič. in ja: - ne morem, ne smem mlčati. O lepih besedah prve polovice lopisa prof. Klasinca nima smi- ila govoriti. Tu je vse polno tplošnih misli, dobrohotnosti, .turizma, denarnih sredstev, i0ovine, samoupravljanja. te vsega tega ne bi znal, si ne fc' upal napisati. Vsebinsko va- inejši so odstavki, kjer prof. ^"ton Klasinc govori o kon- kretnih problemih muzeja, i^opiše o ponesrečenemu ime- zavoda (naj prof. Klasinc ^irka? Tu za prof. Klasinca ni nobe- ne dileme. Po njem naj bi jaz (ker načrt je moj, čeprav je sa- ma ideja starejša) žrtvoval o svoji trmavosti edinstveni ptuj- ski vinarski muzej. Očitek je hud. Poglejmo si zato nekaj resnic: 1. Ptuj je imel »Vinarski mu- zej«, ki je bil res edini v Jugo- slaviji (čeprav je vinarskih zbirk, vsaj tako bogatih kot je ptujska, več!). 2. ■ Gradivo je bilo nepregledno razstavljeno v neprimernih prostorih, in sicer tako nesiste- matično, da je o zgodovini vi- nogradništva, vinski kulturi, viničarjevemu delu le malo kaj povedalo, čeprav je to gradi- vo res zelo bogato in bi lahko povedalo dosti več. 3. Vinarsko zbirko si je letno ogledalo največ do 300 ljudi, to je manj kot ena oseba dnev- no! 4. Pritličje stolpa je vlažno, iz- postavljeno poplavam in nepri- merno za trajno shranjevanje eksponatov. Leseni predmeti so začeli propadati! 5. Ptuj ni imel primernega pro- stora za občasno razstavo, kar je — vsaj po mojem skromnem mnenju — za mesto kot je Ptuj — nujno potrebno. Moj načrt je predvideval: izprazniti stolp ob Dravi in adaptirati ga za razstavni sa- lon (in ne »galerijo slik«, kot to želi prof. Anton Klasinc). vinogradniško zbirko, ki je le- žala mrtva in delno propadla. preseliti na grad, kjer bi si jo — sistematično razstavljeno v novo adaptiranih dvoranah, o- bogateno s fotografskim gradi- vom — ogledalo letno nad 30.000 obiskovalcev, torej več kot stokrat več! Prvi del načrta je izpolnjen, v paviljonu se je zvrstilo doslej 10 razstav. Na prvih devet smo našteli nad 7500 obiskovalcev, deseto — razstavo slovenskih ljudskih mask — pa si je ogle- dalo več tisoč ljudi, torej pov- prečno vsak deseti Ptujčan! Drugi del načrta čaka na sredstva za realizacijo, gradivo pa ne leži mrtvo na gradu, kot to misli prof. Klasinc, tem- več je izbor najlepših in naj- zgovornejših eksponatov bil prejšnjo jesen razstavljen v zimski restavraciji letovišča Grad Bori, in bo z začetkom letošnje poletne sezone spet dostopen številnim obiskoval- cem tega gradu. Moj načrt, tako kot vsak. je imel tudi svoje nasprotnike. Argumenti so bili: 1. Stolp je preveč oddaljen od središča mesta. Na to pripombo ne bom odgovoril. 2. Prostor v stolpu ni primeren za razstavljanje (za vinarsko zbirko pa bi bil?). Odgovarjam: Primernejšega razpoložljivega prostora v Ptu- ju zaenkrat ni, gradnja nove- ga bi mnogo stala. Po adapta- ciji je nadstropje stolpa prido- bilo na funkcionalnosti, kletni prostor je osposobljen za začas- no razstavljanje (zaradi nevar- nosti poplavljanja še vedno ni priporočljiv za trajnejše razsta- vljanje česarkoli!). O vtisu ki ga prostor naredi na obiskoval- ca, pa naj prof. Klasinc vpraša obiskovalce same. 3. V tem stolpu bi lahko uredili imeniten bar. Kultura, adijo! Ker je vsepovsod tam, kjer je več možnosti za rešitev, in vsaka ima svojo dobro in svojo slabo stran, nemogoče v polni meri zadovoljiti vsem zahtevam in željam (seveda samo v pri- meru, če želimo prijeti za de- lo!), se je treba odločiti za re- šitev. ki obeta več kot druga. Zato prosim bralce, naj si sami ustvarijo svoje mnenje o dile- mi: ali je za Ptuj boljše, da ima razstavni salon, ki deluje, ter da je izbor iz gradiva vinar- ske zbirke na ogled na Borlu, ali pa da ima mesto mrtev, čeprav bogat »vinarski muzej« brez obiskovalcev in občasne razstave v dvorani na magistra- tu. Zaprto zaradi preurejanjii če bi v prejšnjem primeru lahko še verjel v nepoučenost, tega v naslednjem odstavku o viteški dvorani žal več ne morem. V tem odstavku prof. Klasinc namreč namerno in očitno tendenciozno prikriva njemu dobro znane okoliščine, z željo onemogočiti »delavno umetnostno zgodovinarko v muzeju«. Na ta način mu je uspelo »dokazati«, da je ne- dostopnost viteške dvorane muha moje soproge in tako vse prikazati v nerealni luči. Res je, viteška dvorana je ■ že lep čas zaprta zaradi pre- urejanja. Toda zakaj? Ko sva se s soprogo leta 1967 vrnila z dopusta, sva našla demolirano pisarno na gradu (zid se je podrl) in pod- pisano pogodbo o snemanju v izpraznjeni viteški dvorani. Čeprav je »delavna umetnost- na zgodovinarka v muzeju« temu energično nasprotovala, ker ji je bilo takoj jasno, da se bo ponovna ureditev časov- no zavlekla, ter da bo za to potrebno več sredstev, kot jin bo muzej dobil za snemanje (o tem govore zapisniki s se- stankov delovne skupnosti), se ni dalo ničesar več ukre- niti. Podpis je podpis. Že ta- krat je kustodinja opozorila, da bo to pri Ptujčanih povzro- čilo nejevoljnost in da bodo v njej videli krivca za prazno viteško dvorano: Novembra 1967 je bila vite- ška dvorana izpraznjena (in z njo še tri sobe severnega trak- ta). Ob tej priložnosti se je prva napoved izpolnila: nad 50 let stari panoji, stojala, dekor-tkanina so se dobesedno razpadli v prah. Posledica:'vi- teške dvorane ni več mogoče postaviti v stan obliki, po- trebna je preureditev. Ko so po snemanju pleskar- ji začeli pleskati izpraznjene prostore, se je znova zatakni- lo: na dan so prišle freske iz 18. in pozlačena štukatura iz 17. stoletja. To je dela zavle- klo, tako da so pleskarji de- lali — s pavzami, povzroče- nimi z odkritjem fresk in štu- ka — do konca oktobra 1963. K vsemu temu je kustodinja 1. aprila 1968 odšla na porod- ni dopust. Vsaka žena. držav- ljanka SFRJ, torej tudi kusto- dinja ptujskega muzeja, ima pravico na 105-dnevni porod- ni dopust, štiriurni delavnik in redni letni dopust. Vse to Prof. A. Klasinc dobro ve, da še nekaj: prosim prof. A. Kla- sinca naj pove. KJE naj ku- stodinja pripravlja gradivo in načrte za viteško dvorano, ko pa na gradu nimamo primer- nega OGREVANEGA prostora? rof. A. Klasinc dobro ve. da na gradu ni takega prostora, in tudi dobro ve, ZAKAJ ga ni! Zakaj torej prof. Klasinc na- pada kustodinjo, ko ve, da iz- praznitev viteške dvorane ni bila njena muha, in da so vsi pogoji takšni, da delo ne mo- re biti že opravljeno? Za zaključek naj mi prof% Anton Klasinc dovoli, da se še jaz poslužim kakega latinskega reka: Sapienti sat! Magister etnologije Vitomir Belaj, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj "V Se o stanovanjskem problemu v Ptuju v eni izmed zadnjih številk vašega list smo imeli priliko prečitati tri članke o stano- vanjski krizi, samovoljnem vseljevanju in posledicah ter pravilih, ki pri fem veljpjo^ oziroma naj bi veljala. Stri- njam se skoraj z vsem, kar sem prebrala, priznati pa si moramo, da je podeljevanje stanovanj pri stanovanjski skupnosti v Ptuju še vedno ze- lo pristransko. Tudi jaz sem že pred petimi leti vložila prošnjo pri omenje- ni skupnosti in vse prošnje so bile zaman. Takrat, leta 1961, so bili tam zaposleni še drugi ljudje in tudi takratna pred- sednica ptujske občine tov. Stropnikova se je zavzemala za nekatere primere. Jaz sem se- veda ostala vse do danes brez prepotrebnega stanovanja, saj imam sobico 3 4 metre. Na poziv babice so pri obeh otro- kih prišle patronažne sestre, ter mi obljubile skorajšnjo po- moč, poiskati mi stanovanje. V poznejših pogovorih z njimi sem izvedela le to, da so nale- tele na gluha ušesa uslužbencev stanovanjskega podjetja, kot tudi jaz, ki sem prenekateri- krat za seboj brez uspeha za- prla vrata v drugem nadstropju v poslopju nad trgovino Boro- vo. Pa me kljub temu ne bi to toliko motilo, ker je pač resni- ca; pomagaj si sam in stric ti bo pomagal. Žalostno je le dej- stvo, da je v Ptuju najmanj 50 ali pa še več stanovanj oziro- ma večjih in manjših sob m prostorov, kjer bi si vsak pro- silec stanovanje rad uredil {če- prav z lastnimi sredstvi) boljše stanovanje, kot ga ima. Imam namreč tak poklic, da vsak dan lahko vidim zapušče- ne prostore, kjer je večkrat le kup premoga ali razno orodje, ki bi sicer imelo prostor v lopi. Tudi po eno leto stoji stanova- nje prazno, sostanovalci pa pra- vijo, saj se nihče ne vseli. To- da videli smo primer tov. Ruso- ve, kake težave nastanejo ob prisilni vselitvi. Vem za stano- vanje. ki ga ima na razpolago starejša ženska, uporablja pa ga te, ko pride iz svojega pra- vega stanovanja v Ptuj k zdrav- niku. Ati je to pravilen odnos, čeprav plačuje tistih par tisoč din za stanarino? Vem, da bi ob ustanovitvi posebne komisije, ki ni treba biti sestavljena samo iz članov sta- novanjske skupnosti, lahko ure- diti iz zapuščenih stanovanj še mnogo prepotrebnih sposobnih stanovanj. S tem bi tudi zmanj- šati stanovanjski problem in samovoljne vselitve, ki jih je še res kar preveč v ptujski ob- čini in med katere probleme štejem tudi svojega. Občanka STRA^; 6 TEDNIK — ČETRTEK, 27. FEBRUARj^ SAMA STA SI UREDILA CESTO 5. novembra 1968 je začel voziti dvakrat dnevno avto- bus na relaciji Radoslavci— Gomila—Ptuj—Maribor. Vsa- kdo, ki pozna to relacijo, posebej pa še strmi klanec — moravski breg — pri Go- mili, je takrat majal z gla- vo, rekoč: Ce bo tod uspelo voziti avtobus, potem ni več daleč čas, ko bodo vozili av- tobusi tudi na Luno. Cez Gomilo vozi že nekaj let avtobus štirikrat dnevno na progi Ptuj—Radgona. Ta ima nekaj manj naporno cesto, vendar je bila zveza od Gomile do Radgone za zimski čas odpovedana. Šofer Vilko Vajda iz Kur- šinc pri Bučkovcih, ki vozi avtobus na relaciji Rado- slavci—Gomila— Juršinci — Ptuj, pa pravi, da ne bo pre- kinil vožnje na tej progi. Skupaj s sprevodnikom Tonč- kom Farkašem se najbolj zaneseta na svoje lopate, ki jih imata stalno v avtobusu. Kdo je videl, kako sta si »zrihtala« strmino moravške- ga klanca? Sama sta posula poledenelo cesto z gramozom ter brez posebne zamude na- daljevala vožnjo. K sreči jim je bil cestar toliko naklo- njen, da jima je oskrbel do- volj gramoza in ugaskov. Tudi potniki ne morejo prehvaliti teh dveh usluž- bencev AP Maribor. Oba sta potrpežljiva, vljudna, pa tu- di prizadevna, da vozita po voznem redu, ker se zave- data, kaj pomeni za potnika, da pride pravočasno na cilj, ker se z njunim a\'tobusorn vozi mnogo ljudi na delo, ter šolarjev in dijakov v šole v Juršincih, v Ptuju in v Mariboru. F. Holc Iz Starih zapisov o starem Ptuju Ptujski grad je bil nekoč med največjimi Ker je ptujski grad eden najvažnejših in najvidnejših zgodovinskih znamenitosti in kei je razvoj mesta Ptuja in okolice povezan z njegovim razvojem, bomo pogledali, kaj še piše v zapisih o raz- voju ptujskega gradu. V Kro- niki iz leta 1958 piše Jože Curk: Po listinah sodeč, je mo- ral biti ptujski grad med največjimi v deželi, saj ve- mo iz 13. stoletja, da je ptuj- ski ministerial vodil v dežel- ni brambi 200 svojih bojev- nikov in da je zanj plačeval letno 200 mark deželne ka- stelnine. Poleg tega je na gradu po letu 1222 delovala nekaj časa babenberško-salz- burška kovnica denarja, kar tudi predpostavlja večjo stavbo. Ce poskušamo iz navede- nih listin rekonstruirati sred- njeveški razvoj ptujskega gradu, pridemo do naslednje slike: Ptujskograjska gorica je po svoji geografski legi in iz- obliki že od nekdaj vabila k izrabi v utrdbene namene. Njen greben namreč ščitijo proti jugu strma konglome- ratna pobočja, proti severu pa peščene glinaste strmine plazovitega značaja, tako da je položne j ši dostop nanj možen samo iz severovzhod- ne strani. Tako izoblikovani greben je bilo mogoče že z manjšimi zmeljskimi deli spremeniti v terasasti plato, v katerega osrednjem, delo- ma skalovitem delu je z na- sipanjem zraslo gradišče. Kdaj se je to zgodilo, se ne da reči. Antične najdbe v okopih in dejstvo, da ležijo v nivoju zahodnega platoja staroslovanski grobovi iz 10. do 11. stoletja, dajejo splo- šen časovni okvir, ki sovpa- da z dobo nastajanja zgod- njesrednjeveških zemeljskih utrdb, splošno imenovanih gradišča. Ali je ptujskograj- sko gledališče predslovenske ga ali slovenskega nastanka, bo morala odločiti arheološ- ka lopata, gotovo pa je tre- ba v njem iskati tudi starej- šo kontinuiteto... Gradovi so se pri nas poja- Ijajo šele v 12. stoletju, ko je zidarstvo postalo splošni sestavni del fevdalne kultu- re in se je tesarsko in ze- meljsko stavbarstvo omejilo le na podložnike in nastaja- joče tržane,.. V Ptuju je bila lega ^adu določena že s predhodnikom, uničenim dvorom, ki je mo- ral stati v približni sredini ovalnega gradiškega okopa. Na njegovem mestu je posta- ' vil nadškof Konrad I. svoj stolpasti grad — castrum maius. Ta stolp se omenja 1. 1555 kot »visoki« stolp, v katerem je bila nameščena grajska orožarna. Na skici ptujske trdnjave iz sredine 17. stoletja je lepo vidna stolpova centralna lega ... Po skici sodeč je bil velikih dimenzij, skoraj kvadratnega tločrta .. Po poročilih iz leta 1555 se more sklepati, da je bil vsaj štirietažni, sicer ga ne bi izrecno imenovali »vi- soki« stolp (glavni stolp!). ZR IVAN HREN: Jože Kerenčič, življenje heroja Organizator upora proti okupatorju (Nadaljevanje) 12. aprila 1941. leta vkora- kajo Nemci na Kog in še iste- ga dne vzpostavijo okupacij- sko oblast. Tudi na Kogu so se našli ljudje, ki so pozdra- vili prihod okupatorja in pri- čeli z njim tesno sodelovali. S pomočjo le-teh so že ob koncu aprila 1941 izselili pr- ve ljudi s Koga in okolice. Nekaj dni po prihodu Nem- cev se je vrnil v Jastrebce na svoj rojstni dom prof. Jože Kerenčič v preprosti kmečki obleki in v vojaških škornjih, ki so zbujali pri okupatorjih vso pozornost. Civilno obleko je dobil nekje v Halozah, kjer je bil ob vojaškem zlomu ter se od tam vrnil peš domov. Naslednji dan sta se z bra- tom odpravila s konji in vo- zom v Gornjo Radgono, kjer je še bivala žena s hčerko. Na voz so naložili pohištvo in knjige, na katere so na- metali čebulo, da bi jih pri- krili in se tako preselili na rojstni dom v Jastrebce. Prof. Jože Kerenčič ob po- gojih, ki jih je ustvarila oku- pacija, ni miroval. Zavedal se je, da ob tako sramotnem propadu stare Jugoslavije okupacija njenega ozemlja ne more biti sprejemljiva za KPJ, ki je tudi v najtežjih trenutkih ostala na strani ljudstva. Obiskoval je svoje znance, sošolce in tudi učen- ce v Gornji Radgoni, v Sre- dišču, na Ptuju, v Ljutome- ru in drugje. Albert Kos se spominja razgovora, ki ga je imel s Kerenčičem v drugi polovici aprila 1941 v Gornji Radgoni. Pogovarjala sta se o situaciji, ki je tedaj na- stala in ga opozoril pred ne- varnim nemškim gestapom. V Gornji Radgoni so nem- škutarji namreč govorili, da pripravlja prof. Jože Keren- čič odpor proti Nemcem, ker v mnogih družinah agitira proti nemški oblasti. Keren- čič mu je na to svarilo od- govoril: »Eden vendar mora začeti!« Nedvomno je bilo to Kerenčičevo delo izredno po- membno, da je takrat pre- strašenemu ljudstvu vlival pogum in samozavest, da si edino z lastnimi močmi lah- ko pribori svobodo. Se je prihajal h Kosu, toda istem mesecu (v aprii^j, že izselili iz Gornje j! ne. V Jastrebcih se je srj Kerenčič z mnogimi vendar je bil potreben čen čas, da je podvzel čene korake. Potrebo^ čas za povezavo z Ljul ali z Mariborom, s s; tovariši — komunisti, ] močjo svojega brata si člana KP, ki je kot poij delal v mehanični det v Ptuju, se je kmalu zal s ptujsko partijsfc ganizacijo. V začetku junija ]| priredili na Kogu vrti selico s plesom. Kot m ob takšnih priložnosi je tudi tokrat zbralo) ljudi. Tudi okupatorja cirji so prišli. Jože Ka z ženo Piko, malo JeJ bratom Slavkom so bij To je bila priložnost gi z mnogimi ljudmi. Na t bavi so opazili, kako Kogovčanka pleše vfl istim nemškim oficirja se je ta nekoliko opilj ložil pas s pištolo, I Kerenčič takoj opazil mignil je bratu Slavi ga je takoj razumel i opazno izmaknil pištola! li so jo pod otroško li co v otroškem vozičku mirno napotil proti' Čeprav je bila to li stvar, je bila pomemli začetek. Na poti proti je Kerenčič izjavil, da bo dal nikdar ujeti, da raje ustrelil, če bi bil ski. Zagotavljal je, da nikdar postal izdajalec delavec okupatorjev. Junija so pričeli na organizirati vaje vojašl ganizacije Heimaf »Wehrmanschaft, ki s v popoldanskih urah bile obvezne za vse P" ne. Na te vaje je bil P« tudi prof. Jože Keren se jih je tudi udel« Med odmorom so se; no ločili od ostalih J« renčič, Franc Mundaf ko Pokrivač, ki so se varjali o situaciji v s^ v domačem kraju. PJ gih je zbudilo to ^ sum in ugibanje. Oi je Kerenčičevo vedet'. sebno budno spremlja 22. junija 1941 Nemčija napadla SZ.' moč ju Koga je prvi to novico Franc M^"' je edini imel radio okolišu), ko se je odf na vaje. Spotoma j® ^ Kerenčiča in mu pov^ vico. Mundi je taM, »Sedaj bo treba zače^ dati se moramo, da ^ venci!« Šolska kronika osn^ le Kog za čas ol^ Arhiv osnovne šol® Tradicionalni pustni karneva'^ v Ormožu Prireditev, ki ni bila deležno potreb- ne podpore Kot smo že v naši zadnji številki informativno poroča- li, je bil na pustni torek v Ormožu tradicionalni pustni karneval, ki je privabil šte- vilne gledalce iz Ormoža in bližnje okolice. Prireditelj karnevala je bilo domače tu- ristično društvo, ki se je od samega začetka organizacij- skih priprav dalje borilo s vprašanjem, kje dobiti za prireditev potrebna sredstva. Razen redkih in častnih iz- jem so tokrat ormoške delov- ne in družbenopolitične or- ganizacije nudile priredite- lju le dobro voljo in besedo, da je treba tradicijo ormo- škega pustnega karnevala nadaljevati iz leta v leto. V karnevalski povorki je nastopilo dvanajst skupin in precej posameznih pustnih li- kov, ki so jih predstavljali šolski otroci. Ocenjevahia komisija je dodelila prvo nagrado skupi- ni, ki se je peljala na kmcr- kem vozu in prikazovala moč moške vode iz Kladnja ter sredstev za preprečevanje nosečnosti. Drugo nagrado Je dobila skupina, ki je prikazovala kmečko gostijo. Tretjo nagra- do pa je ocenjevalna komisi- ja dodelila skupini z naslo- vom: Razvoj kmetijstva in sodobne mehanizacije. Poleg vseh nastopajočih skupin je zbudila veliko sme- ha tudi ormoška godba na pihala, ki je predstavljala gasilce. Seveda so gasdli z veliko »korpflašo« vina, ki so jo vozili s seboj na trak- torju. Nastopajoče skupine so prejele praktične nagrade v skupni vrednosti 200.000 S din. Nagrade so prispevali: Pekarna Ormož, Veterinarska postaja Ormož, občinska kon- ferenca SZDL Ormož, obrat Jeruzalem Ormož, trgovsko podjetje Zarja Ormož in tr- govsko podjetje Koloniale iz Maribora. Omenili smo že, da si je prireditev ogledalo mnogo ljudi, le redki izmed te mno- žice pa so brez večjega pri- govarjanja odšteli dva dinar- ja za vstopnino. Ormoški pustni karneval je po splošni oceni gledalcev, kot tudi prirediteljev uspel slabše kot prejšnja leta. Ni čudno, saj se je zataknilo že takrat na prvem sestanku, ko je bilo treba odločiti, ali na- daljevati s tradicijo pustnih karnevalov v Orm^ožu ali o- pustiti še to, sicer že tako ze- lo redko turistično priredi- tev. Seveda turistično dru- štvo Ormož brez pomoči in iz nič ne more ustvariti kar- nevalskega čudeža, ki se niti nikjer drugje ne pokaže. J. S. Karnevalska skupina z naslovom »Prlcško gostuvaje« se je pripeljala na kmečkem vozu, ki so ga po stari karne- valski tradiciji vlekle krave ^EDNIK -- ČETRTEK, 27. FEBRUARJA 1969 STRAN 11 01) uprizoritvi Alejandra Casone: v ptujsi.a Pohorju št. 10; Amalija Jesetnek. Hočko Pohorje št. 37, in Stanislav Potočnik, Ja- neževski vrh št. 30; Marjana Bu- razin, Zg .Polskava št. 5, in Ivan Gajšek, Devina št. 8; Silvija Zor- čič, Bukovec št. 2, in Franc Vrešner. Rače št. 286, Ana Brd- nik, Kostanjevec št. 26, in Jožef Kos, Kostanjevec 28; Darinka Obrovnik, Gabernik št. 1, in Mir- ko Sošter, Zg. Polskava št. 2; Helena Žerjav, Jurišna vas št. 12, in Jože Blažič, Jurišna vas št. 1; Anica Dušej, Slov. Bistrica, Ljubljanska n. h., in Maksimi- Ijan Frangež, Slov. Bistrica, Ljubljanska n. h.; Marija Kova- čič, Maribor, Dogoška ulica 83, in Bogomir Klemenčič, Maribor, Koroška cesta 83; Silva Slana, Sp. LoJBiica št. 36, in Ludvik Berdnik, Sp. Ložnica št. 36; Olga Lampret, Slov. Bistrica. Zafošt 8, in Anton Steferl, Slov. Bistrica, Zafošt 8; Karolina Lugarič, Viso- le 46, in Anton Tomažič, Zg. Bi- strica 144; Matilda Sturm, Rito- znoj 4, in Ivan Bračun, Brezna gora 47; Jožefa Ačko, Devina 34, in Jožef Lunežnik, Kopivinik št. 34; Marjeta Nipič, Maribor, Kre- kova 27. in Ostoj Durjava Mari- bor, Krekova 27; Frančiška .91am- barger, Pokoše št. 19 in Štefan Aurednik, Pokoše št. 29. Umrli so: Marija Kuhi, Vinarje 7, p. Zg. Ložnica, roj. 1887, umrla 10. fe- bruarja; Alojz Pristovnik, Lesko- vec 7, p. Pragersko, roj. 1890, umrl 4. februarja; Marija Flis, Zg. Ložnica 40, p. Ložnica, roj. 1885, umrla 14. februarja; Fride- rik Tarkuš, Devina št. 30, p. Slov. Bistrica, roj. 1906, umrl 16. februarja; Luka Homar, Slov. Bistrica, Cesta na Polje št. 2, roj. 1915, umrl 22. februarja; Ludvik Pristovnik, Leskovec št. 13/a, p. Pragersko, roj. 1919, umrl 24. februarja. Rodile so: Helena Žerjav iz Jurišne vasi št. 12 je rodila hčerko Marijo, Terezija Pušmik iz Zg. Ložnice 36 je rodila hčerko Marijo, Ro- zalija Vrhovski iz Vinarja 22 je rodila hčerko Karlino, Jožefa Tomazini iz Zg. Bistrice 45 je rodila sina Aleksandra, Ana Ra- tej iz Fošta 4 je rodila hčerko Danico. Pri Korenovih so dobili dvojčka. Srečni oče želi ve- selo novico sporočiti tudi svojim staršem. Na bližnji pošti še ves zmeden odda brzojavko, ki naj bi bila je- drnata in vrh vsega še krat- ka: »Davi dobil dva zdrava dečka. Jutri več.« Vaše zdravje POMOČ ZMRZNJENCU Dolgotrajno delovanje j ke temperature zraka istočasnih ustreznih dejav kih (utrujenost, alkoli lahko v veliki meri poki človekov mehanizem, ki u juje vzdrževanje tempera re telesa. Ko pade tempj tura notranjosti telesa | 22 stopinj C, nastopijo tak spremembe, ki jih ni niq če popraviti. Hitro nasl smrt. To je znana »bela sm zaradi zmrznjen j a. Znaki zmrznjen j a so odi ni od poškodovanosti tel zaradi mraza. V prvi fazi postavljenosti telesa mr nastopi po kratkotrajni p čici kože zaradi oženja oz bledica, drhtenje pa spren splošna nelagodnost. Tem ratura telesa se dalje i žuje. Ko se zniža pod 341 pinj C, postane dihanje časne j še, pusl pa se posp Človek izgublja zavest, nadaljnjem ohlajevanju lesa preneha obtok krvi delovanje srca. KAKO POMAGATI? Prva pomoč je v oživljal če (je zmrznjenec prenf dihati. Takoj je treba za z umetnim dihanjem te zunanjo masažo srca, f« prenehalo delovati. Z oi Ijanjem je treba nadalje! dokler ni vidnih zni uspeha. Potem je treba! nesti zmrznjenca v topel I stor in ga postopoma D Ko se zave, mu je trebai mnogo toplih, sladkih t« čin, med njimi manjšo i čino alkohola. Vsekakor danes nikdo več ne ^ zmrznjenca s snegom, ^^ ugotovili, da to zelo škod« Dr. y OBVESTILO V nedeljo. 23. februarja bila končana razstava ^ venske ljudske maske«,' jo je ogledalo nad lOOOI bivalcev. Zaradi velikežj teresa muzej obvešča ' da so skupinski ogledi' stave možni še do 1. Skupino je treba na)' dan pred ogledom na ^ 77-355. I Obenem obvešča ^ občane, da bo v pete^^' februarja, ob 17. uri, P", stavi vodil magister ^ >i>gije Vitomir Belaj- prost. Vljudno vabljei^' ^EDNIK -- ČETRTEK, 27. FEBRUARJA 1969 STRAN 13 Od kamnite sekire do avtomobila... Matematika mi res ni niko- najbolje ležala. Zato sem se 1 nsnovni šoli odločil za uk. SERBELJ iz Slovenske Bistrice je sedaj izučen avto viepar, njegov življenjski ho- t' pa je zgodovina, starine, fckopanine ipd. Za te stvari ■p je začel navduševati že v osnovni šoli. Kakšno navdu- in zanimanje je imel že fcd vsega začetka za zgodo- nam zgovorno priča dej- stvo, da se še danes spominja {kakšno je bilo vreme, ko jim ne učiteljica v tretjem razre- ■'du prvič spregovorila nekaj več o zgodovini. Intenzivneje je začel zanimati za zgodo- fino nekoliko kasneje, ko je iačel zbirati razne starine. Po icsnovni šoli je želel v gimna- •jO. zaradi kasnejšega študi- a zgodovine. Toda matema- ika je bila ta, zaradi katere I« je odločil za uk. Kljub te- že vse leto pri- lakuiJp,.^^ sprejemni izpit na dovin^^s umetnostno zgo- fciitti pomislim, s kolik- '^'tii in energijo se je 1^'omit- ' ne more več let (lobV^^ bomo čez nekaj "'^'^^tnostnega zgo- jitn biJ^' ^^ ^ vsem svo- fviip®,^"^ predan svojemu ^^"Jskemu delu. •og«, v Ferdov »br- sobici ^oi^a njego- ' te z njegove pisal- ne mize pozdravi človeška lo- banja z avstrijsko vojaško kapo. Marsikomu bi zastal korak. Toda ljubitelja to sa- mo podžge, da stopi naprej in se razgleda po sobi. Polna je starih predmetov, obenem pa je to njegov kotiček, v katerem vsak dan štiri ure presedi ob študiju zgodovi- ne ali pri raznih restavrator- skih delih, čeprav je že prej osem ur iz starih razbitih av- tomobilov delal nove. Omenil sem že, da je njego- vo navdušenje najbolj zraslo v tretjem razredu osnovne šole. Ze dve leti kasneje je začel Ferdo zbirati starine. Leto kasneje je vodil v šoli zgodovinski krožek. V osmem razredu pa se je že seznanil z arheologom Pahičem iz Mari- bora. Ta mu je vlil še več poguma, tako da je začel še z bolj načrtnim izkopavanjem kot do sedaj. Postal je tudi pri marsikaterih delih njegov pomočnik. Od takrat naprej je bil zraven povsod, kjer so na področju bistriške občine ali kje v sosedstvu vršili raz- na arheološka izkopavanja, Večkrat je izkopaval tudi sam. Ob tem se je izpopolnje- val v znanju zgodovine in v študiju zgodovine. Tako ima do sedaj zbrano vse, kar je bilo napisano o bistriški zgo- dovini. Za minulo tekmova- nje Spoznavajmo svet in do- movino pa je napisal sedem- deset tipkanih strani dolgo zgodovino Slov. Bistrice. Med večja dela, pri katerih je sodeloval v minulem ob- dobju, šteje vsekakor tra- siranje rimske ceste od Ko- njic do Slov. Bistrice. Za le-- tošnje leto pa ima v načrtu zbrati in zapisati kmečke obi- čaje in etnografske značil- nosti s področja Pohorja. Ra- zen tega namerava popisati vsa kužna znamenja na po- dročju bistriške občine. Ta spisek bo služil tudi za kon- trolo, saj je vedno več takš- nih »privatnih zbirateljev<, ki ropajo naše kulturno-zgo- dovlnske spomenike. Z arhe- ologom Stankom Pahičem pa bo sodeloval pri več izkopa- vanjih. OD KAMENE DOBE DO DANES Najbolj ponosen je Ferdo na svojo zgodovinsko zbirko. Ta nedvomno priča o nje- govem nekajletnem vztraj- nem delu in zbiranju starih predmetov. Zgodovinskih predmetov pa ima v svoji zbirki toliko, da ne ve več kam z njimi. Ko potuje oko s predmeta na predmet, nehote pomišljaš na razvoj človeka. Kako je začel s kamnito sekiro v mlajši kameni dobi, ki jo ima Ferdo v svoji zbirki. Zanimi- va je tudi utež iz dobe Ilirov v naših krajih. Ta nam priča, da so ti poznali že sta- tev. Močno pa je v njegovem muzeju zastopana doba vla- danja Rimljanov v naših kra- jih. Novci, ki jih ima iz te dobe petinštirideset, so po- sebna vrednost za zbiratelja starin. Iz te dobe so v njego- vi zbirki tudi deli lončenih posod, ključ ipd. Pravo ma- lo bogastvo tudi za kak mu- zej. Najmočneje pa je v nje- govi zbirki zastopan srednji vek. Prsni oklep, rokavica, razna bodala in meči te spo- minjajo na srednjeveške vi- teze, na njihove boje in hra- brost. Posebno vrednost v njegovi zbirki predstavlja tudi staro strelno orožje. Ze- lo močno pa sta zastopana v njegovi zbirki osemnajsto in devetnajsto stoletje. Iz teh časov ima ohranjenih tudi več listin, od katerih je naj- pomembnejša kupna pogodba o cerkveni posesti iz leta 1730. Za razvoj Pohorja in pri- dobitve tega prebivalstva so mnogo pomenile pohorske glažute ali steklarne. Te so izginile sredi devetnajstega stoletja. Izdelki iz teh pohor- skih glažut pa so redki. Fer- do hrani tri steklenice, ki so izdelki teh malih delavnic. Njemu pomenijo mnogo, saj so neposreden dokaz nečesar kar je še pred dobrimi sto le- ti bila značilna pohorska de- javnost. Okoli dva tisoč knjig šteje njegova knjižna zbirka, ki ima svojo posebnost. Večina knjig namreč obravnava zgo- dovino ali pa je neposredno vezana na njo. -b- ferdo Šerbelj Kamniti sekiri iz mlajše ka- mene dobe ter utež za statve iz dobe Ilirov oklep, rokavica in bodaloiz srednjeg^a veka Novec Stjepana V. slovan- skega, iz 1. 1272 Novec iz rimskih časov V Ferdovem »brlogu« Ameriški režiser Arlor Mmks snema v Jugosiovip SVOJ* pr/i film „Pri ¥as se počni'm kotdoma" Znani ameriški televizijski režiser Artur Marks, avtor serije iz življenja Perryja Massona, ki je pred dvema letoma osvojila televizijske gledalce v ZDA, je dopoto- val te dni v Split na snema- nje svojega prvega dolgo- metražnega filma. Nekaj dni po njegovem pri- hodu je prišla za njim tudi ekipa znanih igralcev, med katerimi je bila na splitskem letališču v središču pozorno- sti naslednica Marvlin Moa- roe — Cehoslovakinja Olinka Berova, »predvideni« zet biv- šega predsednika Johnsona George Hamilton, Peter Law- ford in drugi protagonisti filma Bližina. Režiser Marks je angaži- ral za svoj film znanega ju- 'goslovanskega kamermana Nenada Jovičiča, za asistenta režije prav tako Jugoslovana Caslava Damjanoviča. Marks je scenarist in pro- ducent filma, v katerem igra- jo tudi naši igralci: Ljubiša Samardžič, Bata Paskaljevič in drugi. Simpatičen črnola- si režiser je v razgovoru z novinarji med drugim dejal: »V Splitu sem bil že lansko leto. Obiskal sem tudi ob- močje okrog Pirana, Splita, otok Hvar ... Iskal sem naj- bolj primeren ambient za svoj prvi igrani film. Odlo- čil sem se za Split, Hvar, Opatijo, Piran. Lepote vaše- ga Jadrana so me preseneti- le in navdušile. Mislim, da je to danes najidealnejše območje za snemanje lil- mov. Bil bi neiskren, če ne bi poudaril še ene vaše ve- like prednosti. Turistične in gostinske storitve so pri vas mnogo cenejše kot v drugih evropskih državah. Marksov prvi igrani film je komedija. Mlada jugoslo- vanska atletinja (Olinka Be- rova) se pripravlja za olim- piado in med svojim trenin- gom pešači iz Jugoslavije v glavno mesto Grčije Atene. V nekem hotelu spozna boga- tega Amričana (Georga Ha- miltona) in njegove prav ta- ko bogate prijatelje. Z nji- mi preživlja najrazličnejše dogodivščine in na koncu vseeno pristane na poroko z bogatim Američanom. Režiser Marks med dru- gim pravi: »Cilj mojega Til- ma je v tem, da pokažem, da za ljubezen Bi Pregradi in meja, da za zaljubljence ni bistveno vprašanje, odkod izhajajo in koliko imajo pod palcem. Ljubezen je po ce- lem svetu enaka.« Artur Marks govori o Ju- goslaviji vse najlepše. »Turi- sti, ki obiščejo vašo dežela, govorijo o vas in o vaši iskre- ni gostoljubnosti. Tudi sarn sem se o tem prepričal. Ne vzemite mojih besed kot la- skanje. Ce ne bi bilo tako, bi govoril drugače. Na je- ziku nimam dlake, brez raz- like, o kom govorim. Ob koncu razgovora moram po- udariti tudi svojo željo, ki je povezana z upanjem, da to ni moj zadnji film, sne- man v vaši lepi dežele. Pri vas se počutim kot doma in ne kot tujec v tuji deželi. Po A. — J. S. STR/.N 14 tednik — četrtek, 27. februarja Ob čcistitllsvem jubileju Ralajeeve mame iz Plufa Težko je pisati o življenju ljudi, ki imajo za seboj sko- raj celo stoletje nemirnega in viharnega življenja, sko- raj nemogoče je docela pre- listati njihovo debelo knjigo spominov, ki počasi tonejo v pozabo .., Da, najlažje in najtežje je pisati o življenju, ki ga v lepi prispodobi ime- nujemo — nerazprt cvet vrtnice, ki je obdan z ros- nimi kapljicami, za katerimi se skrivajo vsi njegovi čari in nemalokrat tudi bodeče trnje. Nedeljsko popoldne se je že počasi nagibalo k večeru, ko sem potrkal na vrata lič- ne hišice Na obrežju št. 1 pri Ptuju. Našo slavljenko, 95-letno mamo Jero RA- TAJC, sem našel v družbi ožjih sorodnikov, ki so ji prišli čestitat k njenemu vi- sokemu življenjskemu praz- niku, ki ga je slavila v to- rek, 25. februarja. Se vedno čila in zdrava je stopila v 96. leto starosti. Njeno živ- ljenje je bilo ena sama tr- njeva pot, od časa do časa posuta tudi z rožami, ki pa so žal vse prehitro ovenele. Rodila se je 25. februarja 1874 v Borovnici pri Ljub- ljani. S pokojnim možem Jakobom, ki je umrl že leta 1947, sta se spoznala po čud- nem naključju, ko je še kot fant prišel na obisk k sose- dovim. S sosedom sta se oglasila tudi na Jerini do- mačiji. kjer je bilo v tistem času več brhkih deklet. Pre- šerna mladost, ki je vžgala iskro, v začetku prikritih simpatij, ju je zapeljala v zakon, v katerem sta doča- kala 50 let in tri mesece skupnega življenja. V raz- meroma nemirni zakonski sreči se jima je rodilo šest otrok, od katerih so trije že umrli. Ratajčeva mama je ponosna na svoje otroke ter na svojih deset vnukov in šest pravnukov, ki jo pride- jo od časa do časa obiskat. Jesen življenja preživlja pri svoji vnukinji Mariji VREČ- KO, s katero se zelo dobro razumeta. V razgovoru z našo slav- ljenko in zbranimi gosti. Ratajčeva mama s svojimi gosti, ki so ji prišli čestitat k visokemu življenjskemu prazniku. »Se enkrat na mnoga srečna in zdrava leta ter nasvidenje na proslavi stoletnega jubileja!« KozmetiČTii kotiček Vsaka je lahko lepa Spregovorimo še nekaj o kozmetiki, ki je za vsako ženo velikega pomena in ki bi mo- rala predstavljati del njenih vsakdanjih opravil. Kako bomo dosegle videz svežine in urejenosti? Vse- kakor z vsakdanjim ličenjem obraza. Moramo pa imeti ne- kaj osnovnega znanja o tem, kaj lahko nanesemo na obraz, kaj ustreza posameznemu te- nu in za kakšno priložnost se bomo naličile. 1. Naličen obraz mora biti tako urejen, da ni smešen. 2. Ličenje mora biti skrbno izvedeno. 3. Ličenje za dnevno luč se razlikuje od ličenja za umet- no luč. Smešen je lahko vsak na- ličen obraz, ki hoče po sili sle- diti modi in njenim pretira- nim zahtevam, a se mu to sploh ne poda. Torej ugo- tovimo in presodimo, kaj narn pristoja, se pravi, ozrimo se na starost, in kar je važno, na obliko potez obraza. Ne bo nam žal, če bomo posvetile tudi nekaj več časa in preiz- kusile več načinov ličenja in se šele nato odločile za tisto, kar nam bo dalo videz skrb- nega negovanja in smisla za urejenost. Ličenje za dan mora biti zelo nežno in diskretno. Barva šmink, ki jih rabimo za dan, naj ne bo kričeča, tu- di puder se mora po barvi natančno ujemati z barvo ko- že. Za dnevno šminkanje ra- bimo večkrat samo po eno ličilo. Nekatere si pordečijo samo ustnice, druge rabijo samo rdečila za lica, tretje se le pudrajo. Vse je dovoljeno, odločuje samo navada. Vsako ličenje naj bo diskretno, le ustnice smejo biti vidno na- ličene. Trepalnic, posebno pa vek, navadno ne ličimo za dan. Za večerno šminkanje si lahko privoščimo in si celo moramo privoščiti več barve. Naličiti smemo okolico oči, brado in včasih celo uhlje. Šminkanje ne škoduje, na- sprotno celo koristi, ker šči- ti kožo, ki bi bila sicer gola in brez varstva pred zunanji- mi vplivi. Nujno je tudi, da obraz zvečer vedno dobro očistimo in snamemo vso šminko, da lahko koža nemo- teno počiva. Zjutraj, preden nanesemo šminko, se mora- mo poslužiti suhe ali pol- mastne kreme, ki služi kot podlaga. Pudranje: Puder mora biti drobno mlet in njegova bar- va mora ustrezati barvi kože. Na kožo ga nanašamo z msh- ko gobico za puder, Ce se pu- dramo, si ne prašimo samo nosu, pudrajmo si ves obraz in tudi vrat. Trepalnic in njih okolice navadno ne ličimo za dnev- no šminkanje. Posebno neo- kusne so za dnevno ličenje močno občrtane veke. Pogo- sto zadostuje, ako trepalnice in zgornjo veko namažemo z vazelinom, trepalnice zavi- hamo navzgor, kar daje očem lep sijaj in mil pogled. Nikar jih ne vihajmo z nožičkom ali s.prsti, ker jih zagotovo poškodujemo. Obrvi po ličen ju samo po- češemo. Ce so preširoke ali predolge, jih populimo v pri- merno obliko. Pulimo jih s prekuhano epilacijsko pince- to, ki jo kupimo v drogeriji. Pulimo vsako dlako posebej. Pri frizerju obrvi obarva- jo trajno z barvo za obrvi. Barva naj bo izbrana v barv- nem odtenku las z malo tem- nejšim tonom Ličila za ustnice so mastna in suha. Suha ličila nanašamo na vlažne ustnice, mastne šminke se sicer hitreje obri- šejo, vendar .iih ustnice laže prenašajo kot suhe. Zvečer si ustnice skrbno očistimo in namažemo z borvazelinom ali z maslom. To je nekaj najosnovnejših pravil, ki jih mora poznati vsaka sodobna žena. med katerimi sta bila njena vnuka Marija Vrečko in Drago RATAJC z ženo Ani- co, dobri hišni prijatelji Loj- ze CENC z ženo ter Slavica KORENJAK s sinčkom Ale- ksandrom, smo poizkušali prelistati njeno knjigo živ- ljenja, v kateri so nekateri listi popisani z bolečimi spo- mini in žalostnimi slikami preseljevanja iz kraja v kraj, napornega in slabo plačane- ga dela pri železnici, kjer sta bila oba z možem zapo- slena, težkih časov med I. in II. svetovno vojno, samood- po vedo vanj a, da sta ši lahko zgradila z možem toplo dru- žinsko gnezdeče, ki ji daje zavetišče tudi v njenih ča- stitljivih starih letih ... V življenju je bila samo enkrat pri zdravniku in je še tudi sedaj za svoja leta izredno dobrega zdravja. Res je, da so postale noge že nekoliko šibke, da so do- bili še vedno gositi lasje sre- brno barvo, da nosi na sebi že deseti življenjski križ, res pa je tudi to, da ji človek po videzu sodeč ne bi priso- dil, da je od njenega rojstva pa do danes minilo že sko- raj celo stoletje. Kot mi je povedala njena vnukinja Marija, naša jubi- lantka Jera RATAJC še vedno pomaga pri delu na vrtu. Lansko jesen ji je po- magala tudi pri izkopu krompirja. Zelo rada gleda televizijo in glasno komenti- ra posamezne prizore na ekranu. Redno posluša vre- menske napovedi in je naj- bolj nesrečna takrat, ko ne more na polje, v naravo, ki je sestavni in bistveni del njenega trdnega prepričanja, da je kljub svoji častitljivi starosti iše vedno mlada. Prav ta občutek ji daje je- kleno voljo do življenja, do življenja, ki jo je mnogokrat razočaralo in vedno znova ohrabrilo, da ni nikoli oma- gala ob porajajočih se te- žavah. Ratajčeva mama željno čaka, da bo skopnel sneg in da bo v vsej svoji omamni lepoti zadehtela cvetoča po- mlad. To neizmerno pričako- vanje pomladi v jeseni živ- ljenja nam ponovno potrjuje pregovor, ki pravi, da je člo- vek tako dolgo mlad. dokler se počuti mladega v svojem srcu. Ko sem odhajal od gosto- ljubne Ratajčeve domačije, se je spustil na zemljo že gost mrak. Toplo ozračje je topilo debelo snežno odejo in nekje od daleč je bilo čutiti dah bližajoče se pomladi, pomladi v jeseni življenja, ki jo Ratajčeva mama kljub svojim 95 letom tako željno čaka. J. Slodnjak Še isti dcin st> našli ukradeE^i moped v nedeljo, 23. februarja, je prijavil tatvino mop>eda Franc Belovič iz Ptuja, Gre- gorčičev drevored 5. Moped so mu ukradli izpred bloka. Se istega dne so našli moped pred samopostrežbo »Živila*. Rezerviranf za Luj^eko Dober den drogi Prleki n drugi, ki se ne teti gu*' razmite. Zaj tote fašejikove dni v mojem kasici nabralo tejkl' šte, ke moremo najpret tou' žove s črnega na belo spravi! Dopisnik iz Švice ml je dugo pismo, v keren piše-^ BIIOGI PRIJOTEL LUJZi. Ce glih tebi nepoznoni^ telj no prleška žlohta tvni rezerviranega kota te njv praf lepo pozdrovlan. Cuje^ si že dosti sveta prehoda in dosti dobrega no hujdega sb pa smo ti te tiidi jas neke t« vprošej postava. Veš, to enkrat sen hija h duma na urlaubi pa sta mi • ja ta štora no sosid malo {« reči razložila o borlskem m ri no o jegovem kšefti z mij no živin mesom. Pre, ke »svojin« mesom zlo oslužeii posebno do ženskega spola. Drogi brolci dopisnikovo p|| je dugo celi dve strani vejki pisma. Napisane so najrazliJi še smešne štorije, ki pa jih volo nepreverjene resniSu ali pa laži ne vujplen obb Dopisnika iz Švice prosim, da pošle podpisano izjovo o rea nosti fsega napisanega no da fse to tudi moralno no mat jalno odgovorja. Zglasi se U tiidi borlski mesor no nam k če je resen toki opasen jagei dvonožno teletino. Dopisnika iz Švice no borli ga mesora lepo pozdrovla 1 zek. PISMO MESCONA IZ »KARI NEGA MESTA« V PRLEKB Ce glih ven, ke se mestjai boj bogo na našo prleško špi razmite, pa fseeno mislin, b mi letos po totih fašenb svetkih malo »pardonirali« m van lehko tak po dona predstovim: Našemi prleškimi mesti s« domočen reče »Karuzni ta Na glovnen trgi mamo glihl kak v Parizi »Eflnof stolp«. I ren van povedati, ke smo S visoko nad morjon no zaj vi sken cajti čista odrezani od! ta. Naše s slamo krite stolpi de pre v krotken prevzeja vod za spomeniško varstvo, so za druge že tak več ne i sobne. Meščoni našega mesti na vejko selijo v Avstrijo Nemčijo, duma pa ostojami samo stori kripli no mala i Zaj pozimi se nan resen h godi. Tak smo doj zameta snegom, ke nas kumer pis noša odkrije no izroči vaše tenge no driigo pošto, med I je seveda največ račusiov opominof za nepločane ob^ Naš mestni delavfski svet na svoji zodji seji sklena, H mogli letos napisati našin ' dofčnim Izterjevolcon pro^ nas naj en cajt pri miri P® Fsaj tak dugo, ke mo ^e' viisn s snega no dolgof skop« zaflikali cotave slomnate ^ no zrihtali še taužnt drup« či, ki nas tak po malen žej ro v grob tiščijo. Letošja' ki smo jo dobili za prvi S leta je viin pesasto vejka. ^ majo naše kure še svojo ' beno samouprovljaje no tu pa tan koko jajce znesej« čas še de nekak šlo. ZaJ zimi pa so napi še kure » štrajkati, če glih jih fejst fojtrati. Zaj za kunec na sprejm'" ki se pri totih cajtngah n)<» te, da momo skos zadosti' mivega za prešteti, lepe P"® ve od meščonof »Kar«' mesta«. Pozdrovleni meščoni »K^ mesta« v Prlekiji. , Vidin, ke je resen hujo"' šen »karuznen mesti«, ve" j jas van pri ten nemren nič pomogati. Lehko van " samo to, ke poskušajte vas na lepi način prepričati. ^ van tudi pozimi koko jsJ'^ kokodakale. Da bi vas P"^^ pod svojo zaščito zovod meniško varstvo pa se tudi ne treba boti. vsaj ga cajta ne dokič de vos ožmeknoti pa makar ». zodji dinar, ki ste si za semen v svojih niošj'^^ Tejko van naj bo za Ste mi čim več zanimiv'" ' na moj antres: Urednišy i nika, Heroja Lacka 2. ^ ^ Vaš ^pj^jk — četrtek, 27. februarja i969 stran 15 pq\o SO prišli za zapahe Obsojeni ponarejevalci denarja Bilo je poleti, v tako zvani špici« turistične sezone. V [gji času je na vseh avto- busnih postajah zelo živah- no. Podnevi in ponoči priha- jajo ter odhajajo avtobusi, ki vozijo sonca, morja in sve- žega zraka »žejne« turiste. Nekateri potujejo proti mor- ju, drugi se vračajo ožgani nazaj proti domu, na svoja delovna mesta ... Tisto noč je bil med avtobusi, ki so pri- šli od daleč tudi avtobus iz Miinchna in iz drugih av- strijskih industrijskih cen- trov. To so posebne avtobus- ne zveze, s katerimi se vo- zijo naši delavi, zaposleni v inozemstvu. Dežurni miličnik Drago- Ijub Sink je bil tistega to- plega poletnega večera na svojem rednem službenem obhodu. Njegov rajon je za- jemal območje zagrebškega avtobusnega postajališča. Lahko bi rekli — zelo vroč teren, kjer se življenje in ljudje zelo naglo menjavajo. Sprehajal se je med potniki, opazoval ljudi, ki so izstopali iz velikih avtobusov ter vstopali v velika zgradbo kolodvorske restavracije. Dežurnega miličnika je nenadoma pretresel glas: »To je falsifikat...« Njegovo iz- kušeno uho je takoj prepo- znalo glas blagajničarke, ki dela v restavraciji. Glas je bil paničen in poln nemir- nega strahu. Dragoljub je stopil k blagajni. Potniki, ki so se prerivali, da bi plačali naročene gostinske storitve, so obstali zaprepadeni. Mi- ličnik je vprašal: »Kaj je na- robe?« Crnolasa blagajni- čarka mu je pokazala petti- sočdinarski bankovec, ki je zbujal sumljiv videz. Torej falsifikat, je pomi- slil dežurni miličnik in osre- dotočil pozornost na navzo- če potnike. »Čigav je bankovec?« je vprašal miličnik in z ostrim pogledom opazuje ljudi okrog sebe. Vsi so bili presenečeni. Nenadoma pristopi k milični- ku lepo oblečen mladenič, po videzu sodeč delavec, zapo- slen v inozemstvu. Brez več- jega strahu je priznal, da je pettisočdinarski bankovec njegov. »Kje ste ga dobili?« vpra- ša miličnik. Ko se je mla- denič s pogledi obračal za nekom, ki mu je po vsej ver- jetnosti dal bankovec, si je miličnik ogledal bankovec, obrnjen proti luči. Tu ni bi- lo več dvoma: nad podpisom guvernerja Narodne banke niso bile tri, ampak štiri pi- ke, številke serije so bile večje od oznake serije.. skratka, denar je bil pona- rejen. Falsifikat bi lahko prepoznal tudi slepec, saj je bil papir popolnoma druga- čen, kar je bilo čutiti tudi pod prsti. Skozi skupino radovedne- žev se je najprej prerinil omenjeni mladenič, za njim pa še eden, precej višji od njega, z negotovim nasme- hom na obrazu. Oba sta bila pripravljena pokazati svoje osebne dokumente in prtlja- go. Kot je miličnik predvi- deval, sta bila delavca iz Za- hodne Nemčije. Toda odkod njima ponarejeni bankovci? »Meni jih je za marke /a- menjal Joso,« je dejal eden izmed njiju. »Tudi Joso po- tuje z nama ...« Poiskali so Josa. Niti malo mu ni bilo po godu, ko je zagledal miličnika. Na nje- govo zahtevo mu ni hotel takoj slediti. Končno se je omehčal. V službenih pro- storih na avtobusnem posta- jališču je Dragoljub opravil temeljit pregled osumljencev ter njihove prtljage. Plen je bil več kot bogat. Pri prvih treh je našel samo po dva ponarejena bankovca, med- tem ko jih je bilo pri Josu kar 43. »Kako ste prišli do njih?« je vprašal miličnik. »Dobil sem plačo. Delal sem za ba- nj aluško gradbeno podjetje, ki mi je poslalo denar po pošti. To je v bistvu ostanek od plače ...« »A tako, po pošti ste do- bili 215.000 dinarjev, ki so vsi po vrsti ponarejeni. Po- vejte rajši resnico, odkod izvira denar?« Joso je pozneje vseeno pri- znal, da je zamenjal marke za naš denar v Zahodni Nem- čiji in da se storitev te pri- vatne menjalnice poslužuje- jo tudi nekateri Josovi pri- jatelji. »Kdo so ti ljudje, takoj nam povejte njihova imena, kam so odpotovali?« Povedali so vse, kar je za- nimalo organe javne varno- sti. Klopčič Se je začel naglo odvijati. Se prej kot so .lo- sovi prijatelji zvedeli, da nosijo v svojih denarnican ponarejen denar, so jih na železniških in avtobusnih postajališčih pričakali orga- ni javne varnosti. Pri njih so našli skupno 3 milijone in 600 tisoč S din ponareje- nega denarja. Odkrili sp tudi razpečevalce ponarejenega denarja. Povsem zasluženo so Se dokaj hitro znašli za zapahi. Po A. — J. S. Radio Ptuj petek, 28. februar .C 30 Oddaja iz cikla »1900-let- mesta Ptuja«. 16.00 Obvesti- li in ekonomsko-propagandna (^daja. 16.30 Kar ste izbrali — t predvajamo. ' SOBOTA, 1. MAREC L 15 30 Poročila, sestavki in ob- I „»<^13. 16.00 Ekonomsko-propa- ■ Ifndna oddaja. 16.30 Novi po- snetki - tnove plošče. nedelja, 2. marec 9.00 »Spoznavajmo svoj domači kraj«, tekmovanje v znanju os- novnih šol Kidričevo in Ormož. lOOO Prenos RTV »Se pomnite, tovariši?«. 10.30 Tedenski pregled poročil in obvestila. 11.00 Nove došče Jugotona. 11.10 Magneto- fonski zapis s seje skupščine ob- iine Ptuj, obravnava volivnega pravilnika in reportaži: 100 let gimnazije Ptuj ter »Iz naših de- ' lovnih kolektivov«. 11.45 Ekonom- sko propagandna oddaja. 12.00 Čestitke in želje poslušalcev. PONEDELJEK, 3. MAREC 15.30 »100 let gasilstva na Slo- venskem« — magnetofonski za- pisi o dejavnosti gasilskih dru- štev. 16.00 Obvestila in ekonom- sko propagandna oddaja. 16.30 Kar ste izbrali — predvajamo. TOREK, 4. MAREC 15.30 Poročila in magnetofomskl zapisi. 16.00 Ekonomsko propa- gandna oddaja. 16.30 Kar ste iz- , brali — predvajamo. SREDA, 5. MAREC 15.30 »Z mikrofonom med mla- dimi«. 16.00 Obvestila in ekonom- sko propagandna oddaja. 16.30 Kar ste izbrali — predvajamo. ČETRTEK, 6. MAREC 15.30 Poročila, sestavki in ob- vestila. 16.00 Čestitke ženam za njihov praznik. 16.30 Ekonomsko propagandna oddaja. V ostalem času prenaša spo- led RTV Ljubljana. Gospodinje, poskusite! Telečji jezik v solati: Ku- han telečji jezik olupimo, zrežemo na lističe, poleg lah- ko narežemo še košček ku- hane teletine ali kuhane te- lečje glave s kožico, nato ga pripravimo v solati. Dodamo narezane čebule, strok česna, žlico gorčice, sol, poper, se- sekljan peteršilj, razredčen kis in prilijemo olja. Solata je boljša, če nekaj časa sto- ji. Kuhan telečji jezik: Telečji jezik oplaknemo, ga v nekoli- ko osoljenem zelenjavnem zavretku do mehkega kuha- mo, nato ga oplaknemo z mr- zlo vodo, olupimo, po dolgem razrežemo in serviramo s krompirjevim pirejem in s paradižnikovo omako ali pa ponudimo zraven jajčni ali jabolčni hren. Ocvrt telečji jezik: Kuhan telečji jezik olupimo, po dol- gem razrežemo na rezine, jih še nekoliko posolimo, pova- ljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah (dunajsko pa- niramo), nato pa v ogreti maščobi na hitro ocvremo. STR/^N 16 TEDNIK — Četrtek, 27. FEBRUARJ^ Radijski program NEDELJA, 2. MARCA 6.00—8.00 Dobro jutro, vmes ob 6.05—6.20 Poročila. 6.30 Informa- tivna oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Informativna oddaja. 7.30— 7.45 Za kmetijske proizvajalce. 7.50 Informativna oddaja. 8.00 Po- ročila. 8.05 Radijska igra za otro- ke. 9.00 Poročila. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovariši. . . 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Po slušalci čestitajo — vmes ob 11.00 —11.15 Poročila. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.00—12.10 Poročila. 13.00 Poročila. 13.15 Zabavna glas- ba. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 V ritmu tanga. 14.00 Poro- čila. 14.05 Glasba ne pozna meja. 14.45 Humoreska tedna. 15.00 Po- ročila. 15.05 Športno popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Operni kon- cert. 17.30 Radijska igra. 18.25 Roncalli in Verdi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.00 Poročila. 22.15 Se- renadni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Llternarni nokturno. 23.15 Veliki orkestri. 24.00 Poročila. VSAK DAN RAZEN NEDELJE: 4.30—8.00 Dobro jutro, vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napo- ved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Jutrejnja kronika. 6.30 Infor- mativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Telesna vzgoja. 7.45 Informativna oddaja. 8.00 Poro- čila. Radijski in TV spored. PONEDELJEK, 3. MARCA 14.00 Poročila. 14.05 Lepe melo- dije. 14.30 EP. 14.35 Poslušalci če- stitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Ljubljanski komorni zbor. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Richard Wagner: »Mojstri pevci Nurnberški«. 18.00 Poročila. 18.15 »Signali«. 18.35 Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila. 19.15 Pevka Elda Viler. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Simfonični koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Za ljubitelje jazza. 23.00 Literarni nokturno. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Poročila. TOREK, 4. MARCA 14.00 Poročila. 14.05 Glasba mla- dih. 14.25 Lahka glasba. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni intermez- zo. 15.45 Jezikovni ogovori. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Igra Simfonični orkester. 18.00 Poro- čila. 18.15 v torek na svidenje! 18.45 Družba in čas. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Stane Mancini. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Ra- dijska igra. 20.45 Pesem godal. 21.15 Deset melodij. 22.00 Poro- čila. 22.15 Jugoslovanska glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesni orkestri. 24.00 Poročila. SREDA, 5. MARCA 14.00 Poročila. 14.05 Koncert za oddih. 14.30 EP. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditnia banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek. 16.00 Za vas. 17.00 Po- ročila. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.00 Poročila. 18.15 Skladbe Ma- nuela de Falle. 18.40 Naš razgo- vor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila .19.15 Glasbene razgled- nice. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Ti in opera«. 22.00 Poročila. 22.15 S festivalov jazza. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavni zvoki. 24.00 Poročila. ČETRTEK, e. MARCA 14.00 Poročila. 14.05 »Mladina poje«. 14.25 Operetr^e melodije. 14.45 »Mehurčki«. 14.55 EP. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Recital Ludvika Li- čerja. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Naši znanstveniki pred mi- krofonom. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Metka Stok. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Domače pesmi. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.00 Poročila. 22.15 Komorno glasbeni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Poročila. PETEK, 7. MARCA 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glas- ba. 14.30 EP. 14.35 Poslušalci če- stitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Turistična od- daja. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Človek itn zdravje. 17.15 Po željah poslušalcev. 18.00 Poroči- la. 18.15 Zabavna glasba. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Obvestila. 19.15 Pevec Nino Ro- bič. 19.25 EP.*19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Amaterski zbori. 20.30 Dela Leoša Janačka. 21.15 Odda- ja o pomorščakih. 22.00 Poročila. 22.15 Honegger in Martinu. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni noktur- no. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Poročila. SOBOTA, 8. MARCA 14.00 Poročila. 14.05 Glasbena pravljica. 14.25 V vedrem ritmu. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni in- termezzo. 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Gremo v kino. 17.35 Moški zbor iz Šent- vida v Podjuni in moški zbor iz Doberdoba. 18.00 Poročila. 18.15 »Top-pops 11«. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Sonja Gaberšček. 19.25 EP. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Nove melodije. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poročila. 22.15 Oddaja za iz- seljence. 23.00 Poročila. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. 01.00 Poročila. TV SPORED NEDELJA, 2. marca — 9.30 Ko- roški oktet in ansambel Dorka Skoberneta. 10.00 Kmetijska od- daja. 10.45 Propagandna oddaja. 10.50 Filmska matineja: Daktari. 11.40 TV kažipot. 12.55 Šahovski komentar. 13.30 London: svetov- no drsalno prvenstvo v Colorado Springsu. 14.25 Saga o Forsytlh. 15.15 Polet vesoljske ladje Apol- lo 9 — prenos. 15.35 Crvena zvez- da :2elezničar (košarka). 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupiine B. 18.15 Ukradeni balon. 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 G. Mlhlč: Samci. 21.20 videofon. 21.35 Športni pre- gled. 22.00 TV dnevnik. PONEDELJEK, 3. marca — 9.35 TV v šoli. 10.30 Ruščina. 11.00 Os- nove splošne izobrazbe. 14.35 TV v šoli. 15.30 Ruščina. 16.00 Angle- ščina. 16.30 Svetovno drsalno pr- venstvo v Coloradu Springsu. 17.35 Andersen: Cesarjeva nova oblačila. 18.00 Po Sloveniji. 18.25 Propagandna oddaja. 18.30 Tran- sport ponesrečenega. 18.50 Vrni- tev jazza. 19.20 Kalejdoskop. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1. 20.30 Svetovno hokejsko pr- venstvo skupine B. 22.30 Glasbe- na oddaja. 23.00 Poročila. TOREK, 4. marca — 9.35 TV v šoli. 10.30 Angleščina. 11.00 Osno- šoll. 15.40 Angleščina. 16.15 Sve- ve splošne izobrazbe. 15.00 TV v tovno drsalno prvenstvo v Colo- radu Springsu. 17.45 Risanka. 18.00 Kurir Gregec. 18.20 Vokalno instrumentalni solisti. 18.50 Cik- cak. 19.00 Po sledeh napredka. 19.25 3-2-1. 19.30 Svetovno hokej- sko prvenstvo. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Nadaljevamje hokejske tek- me. 21.35 TV film. 22.25 Poročila. SREDA, 5. marca — 9.35 TV v šoli. 17.15 Madžarski TV pregled. 17.45 Oddaja za otroke. 18.00 Pi- sani trak. 18.45 Skrivnosti nara- ve. 19.15 Po izbiri. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Niti našega življenja, kviz. 21.35 Posnetek nogometne tekme Rapid (Dunaj) — Manchester United. 22.20 Posnetek hokejske tekme skupine B, nato poročila. ČETRTEK, 6. marca — 9.35 TV v šoli. 10.30 Nemščina. 11.00 Osno- ve splošne izobrazbe. 17.45 Pio- nirski T V dnevnik. 18.15 Po Slo- veniji. 18.45 Humoreska. 19.45 Cikcak. 20.08 TV dnevnik. 20.30 Svetovno hokejsko prvenstvo. 22.30 Wojeck. 23.00 Poročila. PETEK, 7. marca — 9.35 TV v šoli. 11.00 Francoščina. 14.45 TV v šoli. 16.10 Osnove splošne izobraz- be. 16.45 Madžarski TV pregled. 17.25 Daktari. 18.15 Mladinski koncert. 18.45 Portret dr. Marje Borže.iikove. 19.00 Svet na zaslo- nu. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 3-2-1. 20.35 Kvlz 69. 22.00 Bela jutra. SOBOTA, 8. marca — TV v šo- li. 16.00 Mladinska igra. 17.00 Sve- tovno hokejsko prvenstvo. 19.15 Nova obdobja .Tugoslavije. 19.40 Pet minut za boljši jezik. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Zabavno glasbena od- daja. 21.15 Rezervirano za smeh. 21.40 TV film. 22.30 TV kažipot. 22.50 Atletika v dvorani v Beo- gradu. 23.50 Poročila. POSEBNO OPOZORILO VSEM PREBIVALCEM PTUJA Z BLIŽNJO OKOLICO! Prijavno odjavna služba, služba stalnega vo lilnega imenika pri odd. za državljanske zadeve jj komisija za volilne imenike skupščine občine Pt,,j ugotavljajo, da zelo velik odstotek prebivalstva mesta Ptuja z okolico nima urejenega statusa sta], nega prebivališča in statusa stalnega volilnega Imj. nika po kraju stalnega prebivališča na prijavno, odjavnem uradu v Ptuju. To velja še zlasti za one prebivalce, ki so se v poslednjih letih pre.seljevali v druga — nova stanovanja i. p. Po določbi 4. člena zakona o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega prebivališč} (Uradni list SRS, št. 36-372/65), je prijavljanje jj odjavljanje stalnega prebivališča in prijavljanje spremembe naslova stanovanja obvezno za vse ob. čane, kadar se v določenem kraju stalno naselijo, spremenijo stalno prebivališče ali spremenijo na^ slov stanovanja v istem kraju. Za kršilce gornje določbe t. j. občane, ki take prijave po spremembi prebivališča ali spremembi naslova stanovanja ne opravijo, je v 20. členu istega zakona zagrožena denarna kazen do 30.000 S dinarjev ali zaporna kazen do 15 dni. Glede na to pozivamo vse prebivalce mesta Ptuja z okolico, da do 15. marca 1969, preverijo na prijavnem uradu v Ptuju na TMB-l/II soba šl 26, če so pravilno prijavljeni in če so vsi volilni upravičenci pravilno vpisani v stalni volilni ime- nik po sedanjem kraju prebivališča. Zlasti še na to opozarjamo nbsilce stanovanjske pravice in predsednike hišnih svetov ter hišnike, da o gor- njem ukrepu obvestijo vse stanovalce. Komisija za volilne imeniice in oddelek za državljanske zadeve SOb Ptuj PODJETJE PLESKAR, PTUJ išče nove sodelavce 1) 2 gradbena tehnika za vodje na terenu 2) 2 strojna tehnika za vodje na terenu 3) 2 VKV delavca slikarsko-pleskarske stroke za vodjie na terenu 4) 50 kvalificiranih slikar j ev-pleskarjev 5) metaliizerjev 6) 5 peskarjev 7) 30 priučenih slikar j ev-pleskarjev 8) 20 nekvalificiranih delavcev POGOJI: pod 1) končana GTS z dvoletno prakso v gospodar- stvu, odslužen vojaški rok, po možnosti ! znanjem angleškega jezika; pod 2) končana STS z dvoletno prakso v gospodar- stvu in odslužen vojaški rok; pod 3) končana delovodska šola slikarsko-pleskar' ske stroke ali VKV delavec z najmanj P^ let prakse v stroki; pod 4) kvalificirani delavci slikarsko-pleskars^ stroke; pod 5) KV ali priučeni varilci za avtogeno varje* nje; pod 6) priučeni peskarji pod 7) delavci z najmanj dvoletno prakso na sliiks^ sko-pleskarskih ali antikorozijskjh delih; pod 8) nekvalificirani delavci, ki si želijo pridcbi' znanj-e priučenega pleskarja-antikorozista. Delo je izključno na terenu. Za delavce pod 1. 2. in 3. točko je obvezna enof"-^ sečna poskusna doba. , Z delavci pod 4., 5., 6., 7. in 8. točko, ki morajo bij stari najmanj 18 let, zdravi in sposobni za delo ^ višinah (zdravni.ško spričevalo), se sklene delo^'® razmerje za določen čas. Ponudbe sprejema Komisija za delovna raznifJ do 15. 3. 1969. Oddelek za upravno pravne zadeve skupščine občine Ptuj, razpisuje po 8. členu odloka o ureja- nju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Ptuj JAVNI NATEČAJ za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v Ptuju ob Rajčevi ulici. 1. Zemljišče tvorita dela pare. št. 623 in 624 no- ve k. o. Ptuj v skupni izmeri ca. 675 kv. metrov (prej last Jožefe Alt) in je na njem dovoljena zgra- ditev visokopritlične družinske stanovanjske hiše. 2. Rok za začetek gradnje je leta 1969, rok za dokončanje gradnje leta 1972. 3. Izklicna cena, ki obsega odškodnino za upo- rabo zemljišča, znaša 20 N din za kvadratni meter. Odškodnina se plača pri dodelitvi zemljišča. 4. Varščina znaša 2000 din in se plača do dneva licitacije pri skupščini občine Ptuj, soba št. 8. 5. Zemljišče bo oddano najboljšemu ponudniku na ustni licitaciji, ki bo na občini Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 8, v sredo, dne 12. 3. 1969, ob 17. uri. Ptuj, dne 25. februarja 1969. Oddelek za upravno pravne zadeve KINO Gorlšnlca: 2 marca — ameri- ški film PEKEL NA PACIFIKU. Kidričevo: 1. In 2. marca — ita- lijanski film ČRNA ZVEZDA. 5. in 6. marca — nemško-angle- ški film SKRIVNOST RUMENIH NARCIS. Poljčane: 1. in 2. marca — ame- riški film KAKO BI UKRADEL MILIJON DOLARJEV. Ptuj: 27. in 28. februarja — Ju- goslovanski film IMAM DVE MAMICI IN DVA OCKA. Velika Nedelja: 1. marca — ju- goslovansko-nemškl film LABI- RINT SMRTI. 2. marca — ame- riški film SODBA V NURNBER- GU. Tomaž pri Ormožu: 2. marca — poljski film FARAON, II. del. Tednik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2 Urejuje uredniški odbor' Bauman (glavni in odgovorni urednik). Bogo Hmelina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak čet-rtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj- 3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.