Novo mesto. 4. novembra 1955 Stev. 44 Leto 6 Lastniki in izdajatelj:: Okrajna odbora SZDL Kočevje iii .\jvo meslo. Izhujo vsak petek. - Urejuje urrilni&ki udbui. — Odgovorni uredaik Tone Gošuik. - TU M Tiskarua »Sloveli-•kega poročevulca« v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 23. — Pošni predal 33. - Telefou ureoništva in uprave 127. — Tekoči raci;j pri Mestni hranilnici t Novem mestu f;?f»-h-T-24. — Letna n i r.m in h /tinSn 4«nterege jn cilje, naše uspehe in slaDOsti kot celoto, da se V>o ^ga^ posameznik lahko proti tcm slabostim boril in se ^rAti v zadostni meri zavedaj delsij ki ga ustvarjamo. (Nadaljevanje na 4 strani) Izvoljen je nov okrajni komite IMS Novo mesto V nedeljo 30. oktobra je bil; v Novem mescu okrajna mladir ska konferenca. Od 130 izvoljeni ■delegatov se jih je konference -deJežUo 77. Konferenci so fi-sostvovtli tudi predsednik K LMS FranČek Mirtdč, podp redenik OLO Niko Belopavlovičter nekateri člani okrajnega ko^eja ZKS. Po poročilu dosedanjega predsednika Zvoneta Suštršiča in po obširni razpravi o Janju in problemih v mladins-kiorganiza-cijg, o čemer bomo fcročali obširneje v prihodnji štvj;^^ ^ ;z_ volili nov 25 člansfc okrajni komite LMS ter 3 člr,sko revizijsko komisijo^ in sprej(i več sklepov za bodoče delo. Zbori /olivcev v tbčevju Na podroju občinskega ljudskega odb>ra Kočevje so začeli z zbori volivcev. Predzadnjo nedeljo j\ Dii tak zbor v Dolgi vasi; udeležilo se ga je lepo število [ijudi, ki so razpravljali o teko-jh političnih ln gospodarski zadevah v državi, posebno pa so se zanimali za nove Bm$hice v gospodarstvu. Go-vo5ii so seveda tudi o vprašajih svoje vasi, ki morajo ?a-.iimati tudi novi občinski ljudski odbor. ovice iz Daleč po svetu gredo izdelki novomeškega podjetja NOVO-LES, predvsem pa * Anglijo in Ameriko. — Na sliki: delavka v obratu lesne galanterije politira končne izdelke Pod vodstvom ljudskega poslanca in člana Izvršnega sveta LRS Ivana Mačka-Matije je bilo 21. oktobra v Kočevju posve- Več hranilnih vlog! Leta 1953 je ljudski odbor mestne občine Novo mesto na splošno željo meščanov ustanovni Mestno hranilnico, ki je začela poslovati 1. septembra istega leto. Svoje prostore je hranilnica imeia na Glavnem trgu v bivši Bergma-novi lekarni, ob koncu 1954 pa se je preselila v novo urejene prostore na Trdinovi cesti št. 1. 2elja prebivalcev, da dobi mesto hranilnico, je bila povsem razumljiva, kaijti tak čvrst hranilni zavod je za vlagatelje denarja in koristnike posojil izredno koristen. Hrantlnica v Novem mestu ima že staro tradioijo, saj je lani slavila svojo 60-letnico in je v vsem tem dolgem razdobju spadala med najčvrstajše slovenske denarne zavode in si tako pri Ljudeh pridobila upravičeno zaupanje. Mestno hranilnico je občinski odbor v Novem mestu ustanovil že leta 1894, svoje prostore ie pa imela v mestni hiši. V prvem letu svojega poslovanja (1894) je imela hraniln;ca 67.825 goldinarjev vlog, 85 dolžnikov, 41.670 goldinarjev hipotečnih posojil in 225 goldinarjev čistega dobička. Leta 1906 je pa imela že 3,003.184 K vlog, 1550 dolžnikov, 18.700 K fiiatega dobička in 151.941 K rezerve. V kasnejših letih ie mestna hranilnica gospodarila popolnoma samostojno, po navodilih svojega upravnega odbora. V tem odboru je bilo vedno polovico članov vlagateljev, druga polovica pa razni gospodarski ljudje iz obČ:ne Novo mc>to. Svoje prihranke je hranilnica nalagala v varne naložbe in nikoli ni utrpela kakih jz;ub) ^ bi ovirale njeno poslova-'e_ Dobiček je nalagala v zato < ,]0>fene fonde, del tega dobička pa lajata tudi mestni občini za ska dela na podr *u mesta (vodovod, šole itd.). Gospodarska kr J ki se je začela 1929 leta, hr biln!ci no prizadejala posebnih težkoc, niti ni šla pod zaščito, kakor so tedai }}} vsi denarni zavocii v Sloveniji. Kajpak je to hrar^lnici prineslo veliko zaupanja. Hranilnica je opravljala ^svoje delo tudi med okupacijo in še po osvoboditvi do leta 1946, ko se je spoijila z denarnim zavodom Slovenije v Novem ki je kasneje prišel v sklop Narodne banke. Leta 1953, kot jano že omenili, je pa na željo prebivalcev bila Mestna hranilnica si je v dveh letih od ustanovitve pridobila velik ugled in zaupanje številnih vlagateljev. Njen upravni odbor .«*S..i.-iiajo **##At£l» rthx»- skega odbora in dobri gospodaril s področja občine. Ob koncu septembra 1953 (v prvem mesecu svojega obstanka) je imela hranilnica 900.000 dJin vlog, v prvi polovici letošnjega leta pa so te vloge narasle na več ko 23 milijonov dinarjev. Potrošniških posojili je doslej izdala za okrog 80 milijonov dinarjev. V prihodnjem letu bo Mestna hranilnica pripravila nagradno žrebanje imetnikov hranilnih knjižic. Pravico do žrebanja bo imel vsak vlagatelj, ki bo v določenem času naložil na hranilno knjižico določene zneske, o čemer bo hra- ponovno ustanovljena Mestna hra- mlnkca pravočasno dala posebna nhnica. " I navodila. tavanje o dnevnih gospodarskih problemih. Posvetovanja so se udeležili predstavniki podjetij, ustanov in oblastnih organov. Udeleženci so se seznanili tudi z novimi ukrepi v gospodarstvu. Vaščani Lipovca in okoliških vasi ob progi Kočevje—Ljubljana so imeli za postajo staro barako, ki seveda ni več ustrezala. Zato so lani začeli graditi novo postajo in bo v kratkem dograjena. Prebivalci so veseli, saj jim ne bo več treba v dežju čakati vlaka. 25. oktobra dopoldne je zara- Predavanje o OZN v Novem mestu Ob dnevu Združenih narodov so Ljudska univerza, Društvo pravnikov in Društvo za združene narode pripraviJi v Novem mestu predavanje o tej važnj mednarodni organizaciji, ki ga je imel sodnik okrajnega sodllšča Mitja Ančik. Dobro pripravljeno in zanimivo predavanje so z zanimanjem poslušali udeleženci predavanja, med katerimi je bilo z:lasti veliko mladine in oficirjev JLA. Za uvod in zaključek predavanja je igral orkester KD Dušan Jereb. di slabe električne napeljave izbruhnil požar v skednju Matije Petriča iz Sodražice. Vkljub nagli pomoči ni bilo mogoče rešiti gorečega poslopja, prizadevnosti gasilcev pa se moramo zahvaliti, da se ni požar razširil. Škode je po oceni komisije okrog dva milijona, zavarovano je pa bilo mnogo manj. Še vedno se dogaja, da imajo lastniki svoje poslopje zavarovano desetkrat ali celo dvajsetkrat manj, kot je vredno. Organi kriminalistične službe in LM eo v Kočevju izsledili več tatov, ki so kradli kolesa na področju kočevskega okraja in v Ljubljani. Tatovi bodo postavljeni pred sodišče. Otroci iz Velikega Osolnika in okoliških vasi so hodili v šolo v staro hišo, kamor je ob slabem vremenu pronical dež naravnost v učilnice. Ker je bilo to stanje res nevzdržno, so začeli graditi enorazredno šolo. Novo šolsko poslopje je v surovem stanju že dograjeno. Šoli so prizidali tudi prostorno shrambo za gasilsko orodje, vaščani jo pa bodo uporabljali tudi za razne prireditve in množične sestanke. Zmago Dragoš Pot dolenjske žene iz zaostalosti 0 DELU iN NALOGAH ZADRUZNIC NOVOMEŠKEGA OKRAJA ... in nikar ne pozabite: plačana naročnina vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! Delo žena-zadru'3nic je izredno pomenljivo za naše gospodarsko življenje i" njegov razvoj, zlasti ker to delo v našem okraju res uspešno poteka. O tem nam je lepo izpričala seja oki*J nega odbora Zveze zadružni«.-, ki je bila 17. oktobra v Novem mestu. Na tej seji so za-družnice analizirale svoje delo od občnega zbora do sedaj ter pretehtale naloge, k> naj jih odbor oprati v zimski sezoni 1955-56. Oglejmo si na kratko opravljeno delo okrajnega odbora Zveze zadružnic in njihove nove naloge. Les — dolenjsko bogastvo, Skladiice rezanega lesa v Soteski (obrat NOVOLES) Za zdravo prehrano Jesenski tečaji za konservira-nje povrtnin in sadja ter za pripravo sadnih sokov so uspeli izredno dobro, so na seji ugotovile zadružnice. Njihova zveza Je priredila na deželi 39 takih tečajev, ki jih je skupaj obiskovalo 625 žena in deklet. Tečaji pa niso zajemali le praktičnega pouka in dela, ampak so bili temeljito pripravljeni tudi v teoretičnem oziru: tečajnice so spoznale, v čem je prava vrednost In koristnost novega načina konserviranja povrtnin in sadja, zilastl pa priprave sadnih sokov, posebno v krajih, kjer je doma šmarnica. Sedaj dobro razumejo, kaj pomeni domačo shrambo napolniti s kozarci ln stekU-nicami doma pridelane zelenjave in sadja, tega dragocenega priboljška naSi zimski prehrani. S tem bodo obogatile ntfše skromne Jedilnike, hkrati pa Jim dale prepo-trebnih vitaminov, Tpka prehrana bo veliko pomagala izboljšati naše zdravstvene razmere, otroci pa bodo s sadnimi sokovi dobili zdravo in svežilnn pijačo. Marsikatera mati bo sprevidela, kako se njen otrok fizično |n duševno bolje razvija, odkar ga več ne zastruplja alkohol. Temu zlu, ki je zlasti v naših šmarničnih predelih še ! tako hudo, je bila na vseh te-J čajih posvečena še prav posebna pozornost. In prav sadni sokovi nam bodo največ pomagali v boju proti zastrupljeva-riju otrok z alkoholom. V decembru in januarju bodo tečaji za konserviranje mesa, liajti ravno ta dva meseca sta ča.s, ko na deželi tako neracio-nirano trošimo velike količine mesa. 2ene bodo zvedele, kako meso na najboljši način ohranijo za vse leto. Vsako gospodinjo bo zanimalo, kako naj si zalOSe mesa pripravi za dobo večjih del na polju in v vino-grad'n- Ob koncu januarja bodo predavanj3 o osnovah zdrave prehrane, združena s prikazom raznih go?P°dinjskih pripomočkov, novodol)nm električnih in drugih apa.ra*ov< ki jih naše tovarne pošiljajo na trg že dovolj in po zm°SlJivih cenah. Februar, J a pa bo Zveza zadružnic priredila predavanja o spomladanski setvi ln dala načrte za ureditev vzornih vrtov. Za pospeSc vanje vrtnarstva in periUtninarstva Na sedežih in v okoliših 15 kmetijskih *ac1r"g bodo ponovno posebni seminarji za panoge drobne kme' ;.iske proizvodnje: vrtnarstvo, "nlekarstvo, semeno- gojstvo, perutninarstvo in prašičerejo. Seminarji bodo v takih področjih, kjer niso predvideni gospodinjsko-kmetijski tečaji ali kmetijsko-gospodarske šole in kjer na osnovnih šolah ni strokovnega gospodinjskega kadra. Kjer pa bodo tečaji in kmetijsko-gospodarske šole, bodo v učnih programih tudi predavanja iz drobnih kmetijskih panog za naše proizvajalke. Ze letos so bili uspehi našega prizadevanja v vrtnarstvu ln perutninarstvu prav lepi. Zato je okrajni odbor Zveze zadružnic v svojem proračunu namenil nekaj sredstev za nagrajevanje najboljših uspehov v negi vzornih vrtov in vzrejo plemenskih piščancev štajerske pasme. Po ocenitvah komisije je odbor nagradil zadružni-ce-vrtnarice: tov. Jankovičevo iz KZ Šentjernej, tov. Brodari-Čevo iz KZ Gradac, tov. Primo-žičevo in Cugljevo Iz KZ Sent-rupert in tov. Tomažičevo iz KZ Mokronog. Kot najboljše rejke plemenskih piščancev pa so bile nagrajene: tov. Fabija-nova Iz KZ Dol. Tot-lice, tov. Cudovanova iz KZ Šentjernej, tov. Kočmanova Iz KZ Straža, tov. Krmljeva iz KZ Sentru-port, tov. Skubetova iz KZ Adlešičl in tov. Kuretova Iz KZ Gradac. Vse nagrajenke so s požrtvovalnim delom močno pripomogle k dvigu naše kmetijske proizvodnje in bodo vnaprej še bolj skrbele za gospodarski napredek, svoje znanje In izkušnje pa posredovale tudi svoji okolici. Pod strokovnim vodstvom naših gospodarskih strokovnjakov smo letos začeli načrtno urejati tudi šolske vrtove. To delo se bo nadaljevalo in bo v letu 1955-56 zajelo naslednje šole: Šentjernej, Brusnice, Vavta vas, Dvor, Birčna vas, Dobrnič, Mirna, Prečna, Kostanjevica, Metlika in Črnomelj. Sredstva za investicije in kvalitetna semena za vse naše vzorne vrtove prispeva OZZ, nekaj pa tudi Tajništvo za prosveto OLO Novo mesto. Za nabavo plemenskega materiala štajerske kokoši za 17 vzrejnih središč v našem okraju je bil zadružnicam dodeljen regres iz sredstev živinorejskega odbora OZZ. Pet zadružnic je obiskovalo krajši tečaj za vzrejo perutnine na selekcijski postaji za perutninarstvo v Lo-čah. Tudi to delo je dobro zastavljeno in ima vse pogoje za uspešen razvoj. Vloga žena-zadružnic je izredno pomembna Ena od osnovnih nalog, ki si jo je naložil okrajni odbor Zveze zadružnic, je ta, da bo stalno vključeval proizvajalke v zadružno članstvo in osnoval v okviru kmetijskih zadrug odbore zadružnic, ki bodo po svojih delegatkah zastopane v upravnih in nadzornih odborih zadrug in v odborih zadružnih gospodarskih odsekov. Le taka organizacijska in gospodarska povezava z zadružno upravo bo omogočila zadružnim članicam uspeh v njihovem prizadevanju in delu. Članice imajo Iste pravice kot člani, zato )e dolžnost zadružnih odborov, da jih v njihovem prizadevanju podnico materialno in moralno. ?.tmp ki (NadaVevanje na 2. atrani) i Stran 3 •DOLENJSKI UST« Stev. 44 Z obiska v obratih podjetja NOVOLES Le« je na Dolenjskem najbolj znana ln Izdatna surovina. 65 odstotkov celotne površine zemlje pokrivajo gozdovi. Navzlic prekomernemu izkoriščanju med vojno in po vojni, je v teh gozdovih še vedno okoli 10 milijonov kubikov lesa listavcev in okoli 7 milijonov kubikov lesa iglavcev. To je veliko, rastoče bogastvo, ki se ob pravilni negi ln ob pametnem izkoriščanju lahko že v n*kaj letih poveča in postane v resnici neizčrpen vir narodnega dohodka. Lesno bogastvo so pričeli lz korišcati posamezniki že v desetletjih pred vojno. V letih po volni je naš les v znatni meri reševal gospodarstvo. Načrtno 6mo začeli izkoriščati les šele zadnja leta. V obratu lesnih izdel- kov v Kandiji To je eden od obratov NOVOLESA, največjega industrijskega podjetja novomeškega okraja, ki zaposluje nad 500 ljudi. V vseh prostorih brne stroji, nekateri noč in dan. 280 ljudi dela v pretesnih ln neprimernih prostorih, ki so bili grajeni za kapitalistično tekstilno tovarno in ne za socialističen obrat lesne industrije. Nekaj strojev je stisnjenih celo poo napuš* stavb. Surovine so, naročil je preveč, ljudi za zaslužek tudi dovolj. Do skrajnosti •o izkoriščeni vsi prostori. Kar se je dalo preurediti in dopolniti, so napravili. Do 75 odstotkov zaposlenih so ženske, ki delajo tudi na moških delovnih mesfih. Podjetje je vsem preskrbelo enotne obleke, imajo garderobe in urejene prostore za malico ter kopalnice. V pisarni obratovodje je polno vzorcev izdelkov. Tu so stolčki za izvoz za gledanje televizije, desetine vrst in oblik obešalnikov, kuhinjski pripomočki, lične namizne lesene luči ter veliko drugih predmetov najboljše kvalitete. Mesečno odpremijo 4 do 6 vagonov izdelkov, letno pa predelajo nad 3000 kubikov lesa listavcev. Lesnih odpadkov skoraj nI, v veliko nevoljo številnih prosilcev, ki bi radi dobil: odpadke za kurivo. Cene narekuje trg in ne proizvodnja V obratu proizvajajo samo po naročilu številnih kupcev, ki so predvsem inozemci. Z odlično kvaliteto so si osvojili trg zlasti v Ameriki in Veliki Britaniji. Se veliko več naročil bi dobili, pa jih ne morejo izpolniti. Inozemski kupec pa poleg naročila določi tudi ceno, ki jo je pripravljen plačati. In čeprav so se ce- ne surovin v zadnjih letih znatno dvignile, cene izdelkom pa ostale v glavnem iste, je kolektiv z izboljšano organizacijo dela in dvigom storilnosti dosegel, da je proizvodnja donosna. Skoraj celotno proizvodnjo izvažajo. »Delavski svet in upravni odbor skupno s strokovnim kadrom rešujeta vse probleme podjetja. Za vsak novi proizvod aH spremembo proizvodnje se najprej pogovorimo na strokovnem posvetu, potem pa še z delavci, skupno pa pretresamo tudi tehnične možnosti. Poleg tega imamo še redne tedenske obratne sestanke in štirinajstdnevne študijske sestanke za vse delavce. Kjer je le mogoče, delamo v akordu. Včasih je bil odpor proti normam, sedaj pa jih delavc: sami zahtevajo«. Takole sta povedala člana upravnega odbora in delavskega sveta Anton Špel-ko in Slavko Vidmar. Da je delovna disciplina navzlic razmeroma mlademu kolektivu vzorna, lahko opazimo v vsakem oddelku. Obisk niti malo ne moti delavk pri delu. Le pred fotoaparatom imajo malo »rešpekta« in mimogrede si v naglici ta ali ona popravi lase in strese raz sebe oblanje ... Najbolj neprimerno delo v obratu je prenašanje izdelkov iz nadstropja v nadstropje. To tudi veča stroške proizvodnje. In prahu tudi ni mogoče iz takih neprimernih prostorov popolnoma odstraniti. Tudi v Straži nov pomemben proizvod Obrat v Straži je v skrajno neprimernem prostoru, vendar so ga zadnja leta veliko izboljšal", in povečali. Nova sta polno]ar-menika, novi so industrijski tiri, nov je oddelek za proizvodnjo lamel ali mozaik parketov. Takih v Jugoslaviji drugod ne izdelujemo. Velika prednost novih parketov je bolj racionalna izraba lesa, ima pa tudi druge prednosti in je veliko lepši, ker ga je mogoče Izdelovati v kombinaciji več vrst lesa. V Straži režejo predvsem led iglavcev. Do 80 odstotkov ga predelajo v svojih obratih v končne izdelke, ostalih 20 odstotkov pa prodajo kot žagan les, večinoma za izvoz. Polno-jarmenika nista v celoti izkoriščena, ker ni dovolj hlodovine. Je še vedno tako, da posamezna podjetja prodajajo iz okraja hlodovino, domači obrati pa niso izkoriščeni, čeprav kupujejo nioaovlno tudi V drugih okrajih ... Obrat v Straži ovira tudi večkratno pomanjkanje pogonske energije, prav tako pa so Lesna galanterija gre skoraj v celoti v tujino za devize prostori neprimerni za kakršenkoli sodobni obrat in konkurenčno proizvodnjo. Stropniki iz jelove žagovinč Te stropnike proizvajajo na obratu Soteska. Tudi to je nov, zelo iskan proizvod NOVOLESA. Njegova gospodarska korist je zlasti v tem, da ima kot gjavno surovino jelovo žaganje, ki je dosedaj po večini odplavalo po Krki. Stropi iz lakih stropnikov so veliko lažji, Imajo dobro toplotno in vodno izolacijo in pomenijo velik prihranek cementa in železa. Lahko bi jih prodali, kolikor bi jih imeli. Izdelujejo dve velikosti, delajo pa poizkuse še za druge gradbene elemente lz iste mase. V Soteski žagajo les iglavcev. Zadnja leta so delovne pogoje veliko izboljšali, s čimer so i zmanjšali število obolenj. Kot v Straži, delajo tudi v Soteski skoraj vse v akordu. Tako delavci sami skrbe za delovno disciplino in neupravičenih izostankov ne poznajo. Tudi delovne nezgode na žagah so redke, ker so delavci poučeni o ravnanju s stroji. Bodočnost je v lesnem kombinatu V podjetju NOVOLES so storili odločne korake k boljšemu Izkoriščanju lesa in preusmeritvi proizvodnje na končne izdelke. Pri tem so dosegli tako v sorti-mentu kot v kvaliteti odlične uspehe. Kaj več se v teh prostorih ne bo dalo napraviti. Nadaljnji korak v tej smeri oo možen v projektiranem Kombinatu. Za enkratno povečanje proizvodnje končnih lesnih izdelkov potrebuje podjetje NOVOLES predvsem nove primerne prostore in več pogonske sile. Les, ki je včasih dajal dober dohodek le posameznikom, danes lahko daje velik del narodnega dohodka. Potrebno pa ga je najsmotrnejše Izkoriščati do skrajnih odpadkov. Da je to mogoče doseči tudi z razmeroma skromnimi sredstvi, dokazujejo dosedanji uspehi podjetja NOVOLES. P. Romanič tedna do tedna Nekatero podjetje še vedno navijajo cene lesu i KMETJE, POZOR! TEKSTILNA TOVARNA »MOTVOZ IN PLATNO« — GROSUPLJE odkupuje tudi letos laneno slamo po ceni od 14 do 25 din za kg Cena je odvisna od dolžine ln kvalitete slame, ki mora biti dobro godena in popolnoma suha. Kmetje jo lahko pripeljejo v tovarno tudi sami ln dobijo v tem primeru še 2 din pri kilogramu za prevoz. Kmetijske zadruge lahko organizirajo odkup lanene slame v svojem okolišu. Za to delo jim bo tovarna priznala 1 dinar pri kilogramu. Vsak kmet, ki bo pripeljal slamo v tovarno, bo lahko dobil naše izdelke po tovarniških cenah, KMETJE! Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi naša tovarna in pripeljite čimvečje količine lanene slame, TEKSTILNA TOVARNA »MOTVOZ IN PLATIIO« GROSUPLJE Koncem oktobra je bila v Ribnici seja Medzadružnega odbora, katere so se tokrat udeležili tudi predstavniki OLO, predsednik OZZ tov. Mikulič, predstavniki zadrug in Medzadružnega lesno ind. pod. Ribnica. Na seji so razpravljali predvsem o problematiki odkupa in prodaje lesa ter izdelkov domače obrti — suhe robe. Spet so predstavniki nekaterih zadrug poročali o nelojalni konkurenci nekaterih podjetij, tako podjetju »Tesar« iz Ljubljane, Lip Škofljica, »Agrar« iz Postojne in še nekaterih drugih, ki v lovu za les dvigajo cene jelovim hlodom za 2.000 din pa tudi več pri m3. Posledica tega navijanja je, da imajo domača lesna podjetja velike težave pri nabavi surovin, obenem pa morajo dvigati cene lesnim proizvodom. Na soji so obravnavali nepravilni postopek nekaterih zadrug med letoi.1!,. ki so les preplačevale, niso pa odvajaHa dodatnega gozdnega prispevka, zanašajoč se, da b.P ljudska oblast pozabila izter'flti te -dajatve. Tov. Žagar, šef finančne inšpekcije pri OLO, je lepo pojasnil, da bo v tistih zadrugah, ki se niso hotele držati uredb pri nakupu lesa, ob času revizije neprijetno vzdušje, ko bo treba odvesti skupnosti vse jieizplačane dodatne gozdne prispevke. Ce bo zaradi tega v kateri zadrugi »zaškripalo«, bo^o v prvi vrsti odgovorni lesni manipulanti in tisti, ki vodijo zadrugo. Poleg drugega so na tej seji kritizirali Na jugoslovanski razstavi usnjarstva je bila Dolenjska čtistno zastopana V Ljubljani je bila odprta Prva jugoslovanska razstava usnjarstva z mednarodno udeležbo. Razstavljalo je čez sto domačih in tujih usnjarskih podjetij. Namen te pomembne razstave je bil, da pokažemo kvaliteto jugoslovanske industrije usnja, obutve in usnjene galanterije ter navežemo ko- Nadoljnjo nahajališča rud v Bosni Republiški zavod za geološka raziskovanja pri LRS Bosne in Hercegovine Je z letošnjimi raziskovalnimi deli odkril mnoga nova ležišča rudnin. V okolici LJubije, Vareia, Kreševa, Banja Luke ln Velike KladuSc je odkril ležišča barita, v Borovici ln okolici Vareša ležišča bakra, svinca in srebra, pri mestu Jadar pa železovo rudo. Velike količine kaolina so odkril pri Bosanskem Kobašu na Ma-tajici, na več krajih pa asfalt. Odkrite količine kamene goli v Tusinji pri Tuzli cenijo nad 20 milijonov ton, cinkove in svinčene rude v okolici Srebrnice pa nad 300.000 ton. Rezerve premoga cenijo na 6 milijard ton. mercialne In str iCrvne stike z domačimi in tuj mi odjemalci Zanimivost ra zstave je bil prikaz usnjarstva med NOB. 2e leta 1942 je bilo prj Polhovem Gradcu organizii-ano prvo strojenje kož, 1943 lf.ta pa so v Starih žagah pri 'Crmošnicah že imeli delavnico 7a usnjarske izdelke. Po kai..',tulactji Italije jo pa pričelo z f'*flnim delom več usnjarn n.^ osvobojenem ozemlju. Cev!jarsko orodje *o izdelovali v Stt anskl vasi pri Gradacu, lesene klince pa su-horobarjl v ribr, ijki dolini. Od dolenjskih podjetij je n» tej razstavi razstavila svoje izdelke Industrija obutve >z Novega mesta,. Pozornost »o vzbujali posebnc) trpežni športni čevlji, ki so po kvaliteti enakovredni znanim gojzericam ii Zirov, so p i mnogo cenejši. Povpraševanj 3 p0 izdelkih Industrije obutve v Novem mestu je zelo veliko. Vso proizvodnjo za leto 1956, ki bo znašala 60.000 p arov raznih čevljev, imajo že vnaprej razprodano. M. C. DOLENJSKI UST v vsako hiSo! tudi ljubljansko podjetje za domačo obrt »Dom«, ki je brez vednosti Medzadružnega podjetja v Ribnici, ki odkupuje in prodaja suho robo na vsem področju suhorobarjev, pred kratkim dvignilo odkupne cene artiklom suhe robe brez predhodnega obvestila in sporazuma s tem podjetjem, ali je dvig cen nujen aH ne. O. K. V nedeljo opoldne bo v Pulj prispel ameriški zunanji minister John Foster Dulles. Takoj bo nadaljeval pot na Brione, kjer se bo sestal s predsednikom republike Titom in drugimi visokimi jugoslovanskimi voditelji. V naši državi bo ostal en dan, nato pa se bo vrnil na ženevsko konferenco zunanjih ministrov štirih velesil. To bo prvi obisk ameriškega zunanjega ministra v Jugoslaviji, pomen tega obiska je tem večji, če upoštevamo, da bo do njega prišlo sredi ženevske konference, ki je v središču pozornosti svetovnega javnega mnenja. V tej zvezi je značilna izjava predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva, ki je dejal, da želi »Dulles navezati osebne stike s predsednikom Titom ter se seznaniti z njegovimi idejami*. Ameriški predstavniki tudi izjavljajo, da bo Dulles seznanil predsednika Tita s potekom ženevske konference. Tudi v Ženevi kažejo veliko zanimanje za ta sestanek, tako v krogih delegacij kakor med novinarji, ki sprem-ljajo delo te konference. V komentarjih zlasti poudarjajo vlogo, ki jo Jugoslavija igra na evropskem političnem prizorišču, ter pomen, ki ga ameriška vlada pripisuje svojim odnosom z našo državo. Pri tem omenjajo tudi prednost stikov med najvišjimi predstavniki, ki so se v zadnjem času pokazali kot koristni. Jugoslovanska javnost j« z zadovoljstvom sprejela vest o obisku ameriškega zunanjega ministra Dullesa pri predsedniku Titu na Brionih. Naša javnost vidi v bližnjem Dulleso-vem obisku dejanje, ki je logična posledica celotnega dosedanjega razvoja prijateljskega sodelovanja med našima dvema državama, dogodek velikega pomena. Obisk visokega ameriškega predstavnika Johna Fostera Dul-lesa v naši državi potrjuje, da so dane široke perspektive za nadaljnji plodni razvoj jugo-slovansko-amcriškega sodelovanja. Tega se iskreno veselimo, ker smo prepričani, da je takšen razvoj dogodkov v korist obeh dežel, kakor tudi v prid sklenitvi miru na svetu, ker ni nobenega dvoma, da je ravno nadaljnje razvijanje in poglab-Ijanjc mednarodnega sodelovanja največji prispevek k pomiritvi in utrditvi mednarodnih odnosov. Za Jugoslavijo, ki se tako t teoriji kakor v praksi dosledno ravna po načelih aktivnega mednarodnega sožitja, sodelovanje z ZDA nikdar ni bilo nekaj začasnega. To sodelovanje je bilo vedno bistven sestavni del njene zunanje politike. Naš« vodstvo Je vedno poudarjalo pomen osebnih stikov med državniki in se je zavzemalo, da bi do tega res prišlo* O tem pričajo obiski visokih državnikov drugih dežeL ki so letos obiskali Jugoslavijo in s« razgovarjali s predsednikom Titom in drugimi visokimi Jugoslovanskimi voditelji. Naj omenimo samo obisk sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina in drugih sovjetskih voditeljev, obisk indijskega ministrskega predsednika Nehruja in predsednika burmanske vlade U Nuja. Vsi ti stiki so bili nedvomno prispevek k izboljšanju mednarodnega razumevanja In k utrditvi vezi med našo državo ln drugimi, bodisi evropskimi, bodisi azijskimi državami. Ni dvoma, da bo tudi obla* ameriškega državnega tajnika Dullesa obrodil sadove v tem smislu, v smislu nadaljnjega plodnega sodelovanja med našo državo in ZDA. Z SVOJEGA, ne pa iz skupnega žepa! Vse nas mora zanimati, kako uporabljamo linančna sredstva socialnega zavarovanja, najbolj pa organe delavskega samoupravljanja! Večini zavarovancev ln odgovornim organom samouprave v gospodarskih organizacijah, pa tudi sindikalnim funkcionarjem je znano, komu so namenjena linančna sredstva, ki se zbirajo pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Zbirajo se za kritje stroškov zdravljenja, za izplačila oskrbnine, Kadar zavarovana oseba zaradi poškodbe Dri d?Iu ali bolezni nI sposobna za delo. Niso pa ta finančna sredstva namenjena za kritje stroškov medsebojnega fizičnega obračunavanja. Jože Kralj, delavec pri SGP »Pionir«, stanujoč v Tavčarjevi Ifi, Novo mesto, je v medsebojnem fizičnem obračunavanju težko poškodoval Jožeta Eršteta, prav tako zaposlenega pri SGP »Pionir«. Zavod za socialno zava rovanje Je proti temu 22-letnemu mladeniču preko Okrajnega sodišča v Novem mestu uveljavil odškodninski zahtevek za stroške zdravljenja ln za oskrbnino za osebo, ki jo Je poškodoval, v znesku 9692 din, Jože Kralj ta znesek odplačuje od svoje mesečne plače. Ali ni naloga organov samouprave ikraj pa Ima še eno v Trebnjem. Na teh postajah so sedeži okrajnih sanit^rniih Inšpektorjev. Obratni ambulanti sta dve — pri rudniku Kočevje in pri tovarni rotoTpapIrja v Vidmu pri ivetlil. So kraji, kjer je čistoča Krškem, Protituberkulozni dispanzer ima vsak okraj na svojem sedežu, v novomeškem okraju pa Je še eden v Žužemberku. Isto velja za dispanzerje za spolne bolezni, ki so tudi na sedežih okrajev. Dispanzerji za otroke so trije — v Novem mestu, v Krškem In v Brežicah. Šolskih ambulant je več, predvsem v večjih krajih, razen v Bell krajini. Posvetovalnic za otroke ?,e precej, v vseh večjih ln odr^a-ljenlh krajih. Nekatere vod.ij0 terenske medicinske sestre, v večjih krajih zdravniki, v Novem mestu pa specialistka t& otroške bolezni. Pravtako Je. Več posvetovalnic za noseče žene, skoraj v vsakem kraju, kjPr je ambulanta, oziroma tdrav5tvena postaja. Zobne ambulanto so 4 v novomeškem okraju, 2 v kof'-ev*kom, 4 v krškem |n 2 v črnomaljskem okraju. Lekarne so v vsel, večjih krajih, ponekod samostojne, ponekod pa priključen« edmvstve-ni postaji. i Okrožni higienski i«*vod eden za vse okrožje. J- V?eh zdravstvenih ustanov Je v njvomeskem okraju 34, v kolskom okraju 31, v krškem ok raju 48 in v črnomaljskem °k raju 17. Za trenutno potrebe zdravljenja, prebivalstva In preprečevanje obolenj jih Je pre-n i-alo. V bodoče bo treba usta-lovitl še precej novih. OIVSEG DELA PRI ZDRAVLJENJU PREBIVALSTVA V vseh splošnih ambulantah Je bilo lani pregledanih (v procentih) v novomeškem okraju 87,45 ljudi, v kočevskem 52,43, v krškem 157,59 in v črnomaljskem 20,15. V dečjih dispanzerjih Je bilo pregledano v Novem mestu 9.090 otrok, v Krškem pa 130. To pa zaradi tega, kot Je v Novem mestu specialistka za otroške bolezni, v Krškem pa Je bila ta ustanova odprta šele pred kuncem leta. V šolskih ambulantah Je bilo pregledanih otrok: Novo mesto 40,90%, Kočevje 51,07% Kr gospodinjstva ln za prosvetljevanje nnSih žena. S. S. Slobo vreme ovira setev Letošnje slabo vreme ovira pospravljanje pridelkov, prav tuko pa tudi setev ozimnih žit. Kot poročajo Časopisi, so tudi v Vojvodini do konca oktobra posojali le okoli 40 odstotkov predvidenih površin. Računajo, da bodo letos posejali v tej pokrajini okoli 440.000 hektarov « pšenico. Radijski »mtr« Po poročilih tujih časopisov je vodstvo sovjetskega radia predlagalo zahodnim silam, da bi s 1. januarjem 1956 sklenili radijski mir. To pomeni, da bi prenehali z motnjami radijskih oddaj. Sovjot&ka zveza Je pripravljena prenehati i delovanjem 416 radio posta], ki delujejo sumo znto, da motijo oddaje drugih postaj, Če ostale držav« /dhodnrgn bloka prav tako prenehajo z radijskimi mMnJaml. Dopisujte v »Dolenjski lisi«* Stev, 44 »dolenjski list« Stran 3 Hovo mesto za i 29. oktober Ob tretjem proslavljanju občinskega praznika so v Novem mestu odkrili spomenika Janezu Trdini in Dragotinu Ketteju V preteklem tednu Je Novo mesta tretjič &iav*lo svoj občinski praznin. Z vi'sto prireditev, proslav in nianilestacij Je dostujno polastilo spomin na ustanovitev novoiiic^ke partizanske tete v oktobru iya, se spomnilo za svo-bouo pauiJi ooruev, talcev in žrtev fašističnega terorja, počastilo iKsii.) U-io mi)Ijii;i!h^.i življenja z outivj:.., mm uiaviuui trgom in otlknlo spouieuiKa pisatelju Janezu 'lrduii m pesniku oiagotinu Ketteju. ice 16. oktobra se Je mesto navzlic slabemu vremenu odelo v zauave ,n zeienje. Posebno /i-vanuo je bilo na Glavnem trgu, kjer je novi vodnja* privlačeval po/.ornosi meščanov, prav tako pa tudi novo urejeni prostor prcu Iiuuvzem. Ob IV. uri jo v dvorani bi, »kalnega doma predsednik oooinsitega sveta za prosveto ln kulturo prof. Janko Jarc odprl spominsko razstavo o življenju in uelu Janeza Trdine, vodstvo po razstavi pa je imel upravnik SK Mirana Jarca Bogo ivomelj. Na otvoritvi so bili tudi predsednik OLO Iranc Pirkovič, ing. Vilma Pirkovič, preustdnik obe. ljudskega odbora Maks Vale, predstavniki kuluirniii in drugih ustanov Novega mesta ter srednješolci. Bogato gradivo na skrbno urejeni razstavi, ki jo je s sodelovanjem Mengša organizirala Studijska kaj /niča, vzbuja splošno pozornost. Zvečer je bila v polni dvorani DLP slavnostna akademija. Udeležili so se Je najvidnejši predstavniki okrajnega in mestnega poiii-fnega, kulturnega ln gospodarskega življenja. O slavnih dneh vseljudske vstaje in začetku oboroženega odpora v Novem mestu in na Dolenjski je govoril prof. Janko Jare. V klenem govoru je opisal leta narodnoosvobodilnega boja v mestu in njegovi »trš-j in bližnji okolici, žrtve, kt jih je dalo Novo mesto za svobodo ln njegovo povojno rast. Medtem ko je slavilo mesto prvikrat občinski praznik z odkritjem spo-Mke veže padlih herojev in "borcev na Vratih, lani s povečanim in preurejenim mestnim vodovodom, največjim komunalnim delom po osvoboditvi, pa se spominja letos svojega dneva z obnovljenim Glavnim trgom, na katerem se je oddolžilo tudi spominu velikih kulturnih mož preteklosti. Po uvodnem govoru je članica ljubljanske Drame Mila Ka-člčcva recitirala Kettejeve pesmi, nastopila pa sta tudi orkester in moški zbor KD Dušan Jereb. Gledališka družina je zaigrala nato Borovo Težko uro na preurejenem odru. V soboto zjutraj Je mestna godba pod taktirko ive Mitaka igrala budnico, po 9. uri pa se je začela zbirati množica ljudstva na slavnostno okrašenem Glavnem trgu, čeprav je močno naletaval sneg. Ob spomenikih Trdine in Ketteja se Je zbralo do 9.30 nad dva tisoč ljudi, med predstavniki ljudske oblasti in organizacij pa smo opalili več zveznih in republiških ljudskih poslancev, člana Izvršnega komiteja CK ZKS Janeza Hribarja, predsednika OLO Novo mesto Franca Pirkovica-Corta, predsednika okr. odbora SZDL Jožeta Borštnarja, predsednika Novinarskega društva Slovenije Tema Brejca, generalnega majorja Sava Vukellča in več oficirjev novomeške garnlziije JLA. Ljubljansko univerzo Je zastopal prof. dr. Stanko Skrl. Društvo slovenskih književnikov dr. Jože Kaste-llc, Cene Vipotnlk ln Ferdo Godina. Slavistično društvo prof. Janez Logar in dr. Rudolf Mole; navzoča sta bila tudi Kettejeva vrstnika in člana novomeške literarne Zadruge Bojan Drenik ln dr. ivan VaslČ, nekdanji novomeški profesor in direktor gimnazije Inšpektor Josip Wrsti>r, unfcv. prof. Ing. Ivan Klemenčič, pred- sednik občinskega ljudskega odbora Mengeš prof. Ivan Vidali, predstavniki številnih novomeških ustanov in kolektivov. Brzojavno čestitko Je Novemu mestu poslala Slovenska akademija znanosti in umetnosti iz Ljubljane. Slavnostno zborovanje Je po odigrani državni himni začel prt'iisedmk občinskega ljudskega odbora Maks Vale, ki Je pozdravil domačine ln goste ter čestital io-vi u ar,-i usta k občih* skemu prazniku. Govoril Je o pomenu 29. oktobra za Novo mesto, o dosedanjih uspehih ln bodočih nalogah gospodarstva v mestu ln pozval vse prebivalce, naj še tesneje strnejo svoje sile za nadaljnjo socialistično graditev partizanskega Novega mesta. Za njim je čestital mestu generalni major Savo Vukelič, nato pa Je tovariš Janez Hribar v imenu predsedstva Socialistične zveze pozdravil zborovanje in čestital k občinskemu prazniku. Govoril Je o naši borbi, povojni graditvi ln novih smernicah i ki naj zagotovijo gospodarstvu, delovnim lju- sedanjlh naporov in zmag. S krajšim nagovorom Je zatem predsednik Maks Vale odkril doprsna kipa pisatelja Janeza Trdine ln pesnika Dragotina Ketteja, delo akadem, kiparja Jaka Savinjska. Mesto Je z njima dostojno počastilo zaslužno delo obeh piscev, ki sta tesno povezana s kulturno preteklostjo Novega mesta in Dolenjske. Množica ljudstva Je zatem odšla na Vrata, kjer je bila počastitev spomina padlih partizanov, talcev in ostalih žrtev, darovanih za svobodo. V Imenu Zveze borcev se je padlih tovarišev in žrtev s toplimi besedami spomnil Rado Taufer, mestna godba ln pevci pa so prispevali več žalo-stlnk. Vod borcev JLA Je izstrelil tri častne salve. Sledilo Je odkritje spominske plošče na hiši v Strellškl ul. l, v kateri je Trdina pred 50 leti Kratke iz Kostela 2e dokaj let so vastfani vasi čutih, kako potreben bi jim bil gasilski dom, v katerem bi hranili gasilsko orodje, obenem pa. bi bil v tem -domu tudii prostor za razne kulturne prireditve in sestanke. Doslej je morala za vse take pnreditve dajati prostor šola, kar je bilo skrajno neprimerno in je motilo redno delo iole. Novo poslopje, ki bo v najkrajšem času (če bo na rapolago Še nekaij skromnih finančnih sredstev) že imelo urejene notranje prostore, bo omogočilo večjo dejavnost ne samo gasilskega društva, ampak tudi ostalih. Pohvaliti moramo prizadevno« krajevnega gasilskega društva, saj so člani o-pravilj na zgradbi mnogo prostovoljnega dela. Zlasti zasluži pohvalo Martin Papež, glavni organizator gradbenih del. Kostelska dolina je tipični sadjarski kraj z zelo dobnmi naravnimi pogoji za uspevanje sadnega drevjja. Letos so se posebno ob-neshi nasadi (jablan, ki so dali nadpovprečno letino. Sadje je raizmeTOma rudi lepo in zdravo. Po zaslugi rednega Škropljenja, ki ga zadnja leta organizira kmetijska zadruga v Fari, so žarišča V Sodmžicf je gorelo V ponedeljek 24. 10. okrog šestih zjutraj je začelo goreli gospodarsko poslopje posestnika Petriča v Sodražicl. Kljub hitri pomoči gasilcev iz Sodra-žice, Zimaric in Zamosteca Je gospodarsko poslopje, ki je bilo napolnjeno z velikimi količinami sena, koruze in drugim, do tal pogorelo (kar Je bilo lesenega). Požrtvovalni gasilci so rešili lz hleva vso živino ln kmetijske stroje. Požar je povzročil lastniku Petrlču veliko škodo in le prizadevnosti gasilcev gre hvala, da se ni požar razšir'1 na bližnje stoječe zgradbe. Vzrok požara ni znan. Nista si utegnila ogledati Avstrije Navzlic bridkim razočaranjem, ki so jiih mnogi doživeli po ilegalnem pobegu iz domovine, se se vedno najdejo naivneži, ki tvegajo prehod preko meje dn v tujini zamenjajo svoj ta ali oni poklic za kmečkega hlapca. Za borih 200 šilingov mesečno delajo taki v sosedni Avstriji od zore do mraka, če sploh do-bltjo delo. Tudi Alojz Ržcn, Čevljarski pomočnik, in kmečki sin Franc Kralj, oba iz Dobruške vasi pri Skocjanu, sta jo mahnila skrivaj v svet. 13. septembra letos ■t* v okolici Jesenic prekoračila d.ržavno mejo itn odšla v eosednjo Avstrijo. Toda tam Imajo dovolj skrbi, kako zapo-•lilui svoje brezposelne, in zato, zlasti po odhodu okupacijskih čet, taki »gostje« kot *ta Ržen ln Kralj, niso zaželeni. Avstrijska poMclja je oba begunca takoj ob prihodu na avstrijsko ozemlje a.retdrala ter Ju vrnila našim obmejnim organom. Čeprav se jima je pobeg posrečil, si nista utegnila Avstrije niti off! odati. Kratkotrajno avanturo sta oba upj'aviičevala s tem, da pri nas nista mogla naj bi primerne zaposlil tve. Te seveda sploh nista Iskala, pač po sta hotela v Avstriji obiskati svoje sorodnike, ki so ob koncu vojne kot izdajalci pobegnili ta domovine. Okrajno sodišče v Radovljici je obsodilo Alojzija Ržena na 9 mesecev zapora, Franca Kralja, kj se je s pobegom hotel izogniti vojaški službi, pa na 11 mesecev zapora. Morda bo ta vzgojna sodba zadostovala, da bosta spoznala, da je samo domovina tista, ki j.ima lahko da to, kar sta upala najti v tujin'. Sadjarska razstava v Ribnici Kmetijske zadruge Ribnica, Dolenja vas, Sodražlca in Jur-jevica so priredile od 22. do 24. oktobra uspelo razstavo v dvorani LIP v Ribnici. Na razstavi je bilo veliko Število raznih sadnih sort — kvalitetnih jabolk ln hrušk, nadalje sadni sokovi, zaščitna sredstva in sredstva za uničevanje sadnih škodljivcev itd. Zanimanj« za razstavo je bilo med rlbnlikiml sndjarji in ostalimi izredno veliko. Samo v nedeljo 23. 10. Je obiskalo sadno razstavo okoli 1300 ljudi. Ogledalo si Jo Je tudi veliko število šolske mladine. Naj omenimo, da Je bila ta sadjarska razstava res pravi prikaz napredka sadjarjev v teh krajih in Je bila prva te vrste po osvoboditvi v Ribnici. Nagrade, ki so jih prejeli najzaslužnejši sadjarji ob tej priliki, naj bodo spodbuda za nadaljnji razvoj sadjarstva v teh krajih. [ V slovo Jožetu Golobu V 74. letu življenja je pre- Ameriki in doma, po naporih tekli teden* umrl na Glinku pri Mirni Joie Golob, oče znane partizanske družine. Po prvi svetovni vojni se je vrni! iz Amerike, kjer je bil 15 let rudar, nato pa je delal na kmetiji na Glinku. V stari Jugoslaviji je bil član takratnih naprednih političnih strank, po letu 1941 pa je s celo drulina »tal na strani Osvobodilne front«. Tri ilnove Je imel v partizanih, sam pa je podpiral JVOV,» hrano, z vožnjami ln dajal zatočišča partizanom in mktivistmn OF, Po vojni Je bil tn-vo uredbo za polaganje izpitov za Šoferje, bo društvo priredilo tečaj za vse ostale. Od Okrajne zadružne zveze se je že prijavilo nekaj inženirjev in tehnikov, ostali, ki se tudi zanimajo, pa naj se takoj prijavijo pri »Agro-servisu«, Novo mesto (bencinska črpalka). Avto-moto društvo Novo mesto ROKOMETNA TEKMA BREZ SREČANJA Preteklo nedeljo so črnomaljski rokometaši na dokaj lahek način prišli do dveh took. Pomeriti bi se morali z Rudarjem iz Trbovelj. Ker Rudar ni prišel, so tekmi črnomaljske moške in ženske skupine verificirali z rezultatom' 5:0 Po vrstnem redu so trenutno Crnamaljci peti v družbi Celja, ki ima prav tako 8 točk. Ženska vrsta Črnomlja pa je še vedno na zadnjem mestu in ima le 2 točki. T. M. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Kegljači Novega mesta za občinski praznik Na pobudo Kegljaftke podzveze za Dolenjsko smo tudi letos za občinski praznik Novega mesta priredili prijetno keKlJaAko tekmovanje moških in ženskih epik društev Gorjanci, Železničar ln Pionir. Akttvno Je sodelovalo 90 keglja-čev ln keglj»člc. V najboljši disciplini ln v prijateljskem vzdušju so tekmovalci ln tekmovalko jttremeU za čim boljšimi končnimi rezultati. Med tekmovanjem se Je odražala borbe-noM vseh ln rutimlranost posameznikov. Tokrat sto svoje sposobnosti najbolj uveljavili in dosegli najboljše impehe moAka ln ženska ekipa »Gorjancev«. TI dive ekipi sta >! osvojili prehodna pokala Obl/O Novo mesto, ki sta Jih v lotu 1954 branili moAka ekipa KI) Železničar ln ».eORka ekipa KI) Pionir Železničarji so za ta pokal v lamskem letu podrli 297 kegljev. Pionirke pa 2So lesov. V letošnjem letu »o s« ti rezultati zboljiall za 30 lesov pri ženskih ln moških ekipah v prid K D Gorjancev. I.rtofcnjl rezultati so sledeči: Moške ekip«: 1. KO Gorjanci, Novo mesto — ;**> podrtih kegljev: 2. KD Pionir. Novo mesto — 26« podrtih kegljev: I. K D Železničar, Novo mesto — MU podrtih kegljev. /lik- ekipe) 1. K D Gorjanci, Novo mesto — »l« i>odrUh kegljev: 2. KD Pionir, Novo mesto - 2fl7 podrtih kegljev. S. K D Zele/.nMSsT, Novo me«.to 220 podrllh kegljev. Najbolj«! kecUaClt l. K D Gorjanci: Barblč Franc, Tadič Joie, Bresčak MIlan; 2. KD Pionir: Jordan Peter, Rudman, Kušič; 3. KD Železničar: Leglsa, Keselič ln Mraz Rudi. Najboljše keRljačlce: 1. KD Gorjanci: Barblč Bertn, Zevnlk Bertfl, Pire Mirni; 2. KD Pioniri Plrnnt, Zupan, Ljubi Anica; 3. KD Železničar: Vucetlć Mari. I'ui)«»'ič;ir i lancka. Kovlč Marija. Tekmovalna komisija je končne rezultate razglasila zvečer na dan občinskega praznika, zsstopnLk občinskega ljudskega odbora Novo mesto tov. Jože Udovč pa Je zmagovalnim ekipam razdelil prehodne pokale občinskega ljudskega odbora m značke KZS. Vsem kegljRčem ln kegljačlcam Je ob tej priliki tudi izrekel vse priznanje za lepo ln disciplinirano športno kegljanje v času tekmovanja. Ob tej slovesnosti Je zastopnik občinskega ljudskega odbora podelil značko KZS tudi kapetanu keglja*ke ekipe Gorjancev tova-rtftu Fermi Buku, najstarejšemu aktivnemu članu KD na Dolenjskem. Val kegljači izrekamo za to naj-uspeHneJle tekmovanje priznanje tov. Francu Barlrlču, ki Je vseskozi vesten ln požrtvovalen kegljač-sportnlk, saj Je zaradi vestnega športnega treniranja do-Hngel v tem tekmovanju za moško ekipo Gorjancev M) kegllev sam In doseKH tudi največje število — trinajst — a-rhitov. kar Jt zelo lep uspeh v tekmovanju v narodnem »logu. «. O. KINO »KRKA« — NOVO MESTO: 4. dO 7. novembra: ameriški film »Julij Cezar«; 8. do 10. novembra: ameriški film »Opičje norčije«. DOM JLA — NOVO MESTO: 4. do 6. novembra: ameriški barvni film »Poženi Joe«; 8. do 10. novembra: ameriški film »Ljubavna strast«. DOLENJSKE TOPLICE: 5. in 6. novembra: ameriški barvni film »Vrnitev na Broadway«. Predstave v soboto ob 20. uri ln v nedeljo ob 16. uri. ŠENTJERNEJ: 5. ln 9. novembra: »Moj sin profesor*; 9. in 10. novembra barvni film »V vrtincu«. Predstave v soboto ob 19.30 url, v nedeljo ob 15. in 19.30 url. MOKRONOG: 5. ln 6. novembra: francoski film »Plačilo za strah«. ŽUŽEMBERK: 6. novem:, francoski film »Vsi smo morilci«. — Predstave ob 16. ln r9. url. ČRNOMELJ: 3. do 6. novembra: »Titanik«; 8. ln 9. novembra: »On ln sedem tatov«. GRADAC: 6, novembra: ameriški film »Odločitev pred zoro«; 9. novembra: nemški film »Veruj v mene«. SEMIČ: 6. novembra: angleški film »M»ndy«; 9 .novembra: Jugoslovanski film »Skalna obzorja«. »JADRAN« — KOČEVJE: 4. do S. novembra: ameriški film »Tajnost sobe St, 17«; 9. ln 10. novembra: snKleAkl film »Ester Voters«. Dragatuš: 6. novembra: francoski film »V Pariz«. METLIKA: 5. ln 6. novembra: •Flgaro«; 9. novembra: »Gobson v Škripcih«. Dežurna zdravniška služba v Novem mestu Od SI .oktobra do o. novembra Ima dežurno službo dr, Miroslav Vodnik, od 6. do 13 .novembra pa dr. Adolf Spller. MALI OGLASI GARNITURO KLJUČEV v platneni torbici sem Izgubil 27, X. 1956 na cesti od Kronovega do Ma-harovoa. Najditelja prosim, da ključe vrne za nagrado na naslov: Mavrov Ič Adolf, Glavni trg, Novo mesto. KUPIMO ŽELEZNO BLAGAJNO, manjšo ali večjo, dobro ohranjeno. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Brusnice. ZAHVALA Izgubi nad«ga moža Ob preran In očeta JOŽETA GOLOBA ■« unvaljujemo vsem, M so spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo odboroma SZDL Mirna in Trebnje, OLO Novo mesto, upravnemu odboru NB Novo mesto, slnd. podružnicama NB ln DOZ Novo mesto, zastopnikom delovnih kolektivov, gasilskim društvom ter vsem ostalim za izražena sožalja in poklonjene vence ter godbi ln pevcem za žalostinke. Žalujoči ostali. Potujoči kino Novo mesto predvaja angleški film »Magglo«: v Malem Slatniku 4. novembra ob 19. uri, v Birčnl vasi 5. novembra ob 19. url, v Čatežu 6. novembra ob 11. uri, v Sentlovrencu 6. novembra ob 15. uri, v Mirni peči 6. novembra ob ia. url. OBJAVA SEJMA V ŠENTJERNEJU Občinski ljudski odbor Šentjernej obvešča, da bo v Šentjerneju 7. novembra 1955 živinski ta kramarski sejem. Kupci in prodajalci vabljeni I KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Klemenčič Josip, avtome-hanik lz Zagreba Je na cesti v ZabJl vasi padel z motorja ln si poškodoval glavo ln levo nogo. Jelen Rudolf, zidar lz Okljuka, Je padel z zidarskega odra ln si poškodoval glavo in levo roko. Florjančlč Joža, učiteljica lz Male Loke, je v Trebnjem padla in si poškodovala desno nogo. Golob Anton, upokojeni delavec lz Soteske pri Straži, si Je z drvmi poškodoval desno nogo. Kralj Marija, žena posestnika iz Pristave, si Je pri padcu poškodovala desno nogo. Gornik Slavica, hči poljske delavke lz Kraslnca pri Črnomlju, Je dobila poskodlbe na glavi, ker jo Je ugriznil sosedov pes. Iz matičnih uradov Novo mesto Pretekli teden Je bilo rojenih 19 dečkov in 14 deklic. Poročila sta se: Kalajlea Dominik, gradbeni tehnik lz Novega mesta, 1n Cubela Dragilca, zaseb-nlca lz Bugojna. Umrli so: Svare G vido, upokojenec, 63 let, lz Metlike. S tem berger Msrjetka, hči posestnika, 4 leta, lz Mirne peči. Rozman Ivan, upokojenec, 87 let, iz NaOtl*. Kralj A*oJ*. upoOooftene«, «S let, is Ko- ta pri Semiču. Lužar Ignac, rudar, 57 let, iz Konce vasi pri Kočevju. KOČEVJE Pretekli teden je bilo rojenih 8 deklic ln 3 dečki. Poročili so se: Pučko Štefan, delavec, ln Lovenjak Ana, delavka, oba lz Kočevja. Cirnprič Alojz, delavec, in Ovsenik Marija, na-meščenfca, oba iz Kočevja. Umrli so: Mikec Jože, upokojeni rudar, star 57 let. Podlogar Marija, stara 6 mesecev, iz M6-hovnikaj Jurca Ciril, delavec, 25 let, lz Črnega potoka. Skufca Marttn, užitkar, 80 let, iz Poloma. Iz novomeške porodnišnice V preteklem tednu so v novomeški porodnišnici rodile: Pelko Marij« iz Dol. Toplic — deklico, Gaspersič Genovefa iz Gor. Glo-bodola — deklico, Zupančič Justin* 12 Žužemberka — deklico. Pezdlrc Karolina iz Drašičev pri. Metliki — deklico. Kavšek Martina iz Gotne vasi — dečka. Blatnik Slavka lz Novega mesta — dečka. Zagore Amalija lz Kostanjevice — deklico. Stajdohar Amalija iz Obrha pri Črnomlju — dečka. Pišler Marija iz Kočevske reke — dečka. Blažič Frančiška z Dolža — dečka. Grabnar Jožefa iz Jelševca pri Trebnjem — dečka. Malnartč Danica lz Omota pri Semiču — deklico. Karmelj Vera iz Pijavice pri Sevnici — dečka. Su-etaffilč Frančiška iz Podljubna pri Novem mestu — deklico. Gorše Anica lz Drganjih sel pri Straži — deklico. Simončič Olga lz Drašičev pri Metliki — dečka. Stmonlč Slavka iz Drašičev pri Metliki — deklico. Laterner Marija lz Kota prt Semiču — deklico, Zivkovič Silva iz Muhabera pri Novem mestu — deklico. Kum p Ivanka iz Nastoplje vasi pri Semiču — deklico. Gracar Frančiška iz Vrblnca prt Mirni — deklico. Saje Gabrijela iz Goloblnjeka pri Novem mestu — deklico. Cukurin Bara lz Mrzljakov pri Karlovcu — deklico. Piletič Pepca lz Gradišča pri Šentjerneju — dečka. Pene a Pavi« iz. Malega Slatnlka pri Novem mestu — deklico. Slrcelj Jožefa iz Rlhpovca pri Trebnjem — dečka. Setina Slavka iz Rudnika pri Kočevju — deklico. Kuzma Marija iz Pobrežja pri Črnomlju — dečka. Zupančič Zori?a lz Gaber 1 a pri Straži — deklico. KolaJf Ana iz PorJ«r» pri Žužemberku — dečka. Bele Neža Iz Zamefiltega M deklico. Blatnik Marija iz Crrrw*» rsjio pri Stopičah — deflđlco. —| CesJtttamol Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev. 42 (Izšola in izobrazba delovnih ljudi poglavitni cilj dejavnosti prosvetnih tlruštev (Nadaljevanje s 1. str.) KULTURA NE MORE PREHITEVATI STVARNOSTI Danes imamo 5e vedno opravka s celo vrsto kulturnih pojavov, ki so s svojimi nazori ustrezali starim družbenim odnosom, pa tudi z nazori, da tista borbena kulturna dejavnost, ki je obravnavala nasprotja med Izkoriščanimi in izkoriščevalci, danes bojda nima već odgovarjajoče motivike, kar pa seveda ne drži. Danes imamo dovolj nove snovi, dovolj pobude v našem prehodnem obdobju, dovolj možnosti za naše kulturne delavce, tudi danes lahko najdemo ta nasprotja in konflikte v borbi proti ostankom stare miselnosti, s katero se naš razvoj spoprijemljc na vseh področjih. Dnevno se moramo — međ drugim — spoprijemati tudi s tistimi škodljivimi lastnimi pojmovanji, ki so prav posledica starih nazorov in ki jih še nismo ■pravili iz sebe. Lokalizem je n. pr. v naši dnevni gospodarski problematiki neverjetno razširjen. Očitna so nasprotja med komunami in I osnovnimi delovnimi kolektivi, i kjer bi eni in drugi hoteli zadržati zase čim več sredstev. Imamo pojave, da se ljudje, ki se kot člani organov upravljanja potegujejo za čim večje investicije in večanje dobičkov, hkrati kot potrošniki čudijo nad draginjo in pri tem niti ne pomislijo, da so k temu tudi sami prispevali z zahtevami po prevelikih investicijah in z dviganjem cen lastnih proizvodov. Ne gre zdaj za to, da se bomo lotili ocene, katera tema je dobra in katera slaba. Osnovno je, da smo sposobni dojeti stvar socializma v celoti in da se s tega stališča borimo proti vplivom, ki bi hoteli ovirati naš razvoj. Pri našem kulturnem udejstvo-vanju pa se ne moremo nacionalno omejevati. Kot dediščino Imamo velike kulturne vrednosti, ki jih moramo nuditi čim večjemu številu ljudi. PREDOČIMO MLADIM RODOVOM VELIČINO NAŠEGA OSVOBODILNEGA BOJA IN REVOLUCIJE! Prav zato bo tudi potrebno našim mlajšim rodovom v vse večji meri kot doslej predočiti veličino našega osvobodilnega boja in socialistične revolucije. I Imamo pa danes tu in tam celo i občutek, kot da se nekateri po-I samezniki izogibajo ali celo sra-\ mujejo kulturnih stvaritev, ki so jih ustvarili med našim osvobodilnim bojem. Mislim pa, da so prav kulturne stvaritve iz našega osvobodilnega boja in o tem boju naša zelo pomembna kulturna vrednota. Delavski razred in vsi naši ljudje morajo znati ceniti preteklost in našo napredno kulturno dediščino. VEC NOVE DELOVNE INTELIGENCE IZ DELAVSKEGA RAZREDA Mi vsi vemo, je nadaljeval tovariš Marinko na kongresu, da je bilo zelo težko izvesti našo politično revolucijo, da je bilo zelo težko ostvariti ekonomske pozicije socializma. Vendar pa je vse to neprimerno laže, kot doseči kulturno preobrazbo. Razvoj naše kulturne ustvarjalnosti more iti vzporedno z razvojem naše družbe in z rastjo naše splošne socialistične zavesti. S tem pa se postavlja vprašanje, kako bomo razvijali nove kadre, kako bomo vzgajali mlade sposobne ljudi, da se bodo lahko razvili v ustvarjalce na kulturnem in znanstvenem področju. Nesporna je ugotovitev, da se iz delavskega razreda premalo in prepočasi rekrutira naša nova delovna inteligenca. To mora biti skrb nas vseh, zlasti pa predstavniških organov našega oblastvenega ln družbenega upravljanja. Mi moramo skrbeti in pomagati nadarjenim mlađim ljudem delavskega porekla do višje šolske izobrazbe. Ta ugotovitev pa nas ne sme zavesti do omalovaževanja naše inteligence nedeiavskega porekla. NENEHNA BORBA ZA ETIČNO VZGOJO NAŠEGA ČLOVEKA Pred očmi moramo imeti, da je dolžnost vseh komunistov, naše Socialistične zveze, sindikatov, mladinskih, športnih in vseh drugih družbenih organizacij, prav tako kot kulturno-prosvet-nlh društev nenehna izobrazba naših delovnih ljudi in na praktičnih primerih ne- nehen spopad s številnimi starimi škodljivimi pojmi in nazori, ki se pojavljajo v družbenem življenju, ki često izhajajo iz nas samih. To je nenehna borba za etično vzgojo našega Človeka, za razvijanje čuta poštenosti, solidarnosti in pravilnega odnosa do naših skupnih interesov. Ne gre samo za to, da se popravi naša investicijska politika, ki je ustvarila nesorazmerja med razpoložljivimi potrošuirni skladi in kupno močjo, temveč rrre v veliki meri za to, kakšen odnos bodo naši delovni ljudje v proizvodnji, v prometu z blagom, pri odgovornih družbenih funkcijah, kakor v vsakdanjem družbenem življenju imeli do Interesov naše socialistične skupnosti. Vse naše prosvetne organizacije pa naj bi si tudi prizadevale oblikovati čim več kadrov, ki jih danes potrebuje naše demokratično delavsko In družbeno samoupravljanje. Naloga nas vseh mora biti tudi danes, da bi v naših društvih zraslo čim več sposobnih graditeljev socializma in ustvarjalcev socialističnih družbenih odnosov. Šolski odbor na "i6itelliš6u le začel % deiom Ocena novomeških pevcev v Kopru Nedavno gostovanje no zbora KD Dušan Jereb v Okrajni odbor Ljudske pro seti obletnici osvoboditva zbora v Kopru in Postojni sod, kjer so pevci nastopili, nju slovenske narodne ln Koper, pokrajinski list »S objavil naslednjo oceno iz valno desetletno delo novo genta Toneta MarklJa je d služeno pohvalo in znova st.u zbor visokih pevskih k vomeškega moškega pevskega primorski vasici Raven, kateri je svete Novo mesto poklonil ob de-kompletno knjižnico, ter nastop Je naletel na topel sprejem povej njihovem kvalitetnem podaja-umetne pesmi Je poročal Radio lovenskl Jadran« pa je 7. oktobra pod peresa prof. Lovca. Požrtvo-meških pevcev in njihovega diri-obilo tudi na tem gostovanju za-potrdilo, da imamo v Novem me-valitet. Vsak pevski zbor ima svoje zna- vi tost. Prav zaradi tega Je bilo ČUnosti, porojene v pestrosti zbo- izvajanje moškega zbora KUD rovega sestava, v njegovi inteli- »Dušan Jereb« presenetljivo, kajti genčni strukturi ter v dirigentu njegov spored ni tvoril nepreneh-in njegovi sugestivni sili. Kon- ne poti od lažjega k težjemu, niti cert, ki ga Je priredil moški zbor od nezanimivega k zanimivemu, ■>DuŠan Jereb« iz Novega mesta, | je bil v nekem smislu sila zanimiv. Tridelni spored slovenskih narodnih, umetnih ter borbenih pesmi je bil tolikanj nenavaden izbor slovenske zborovske kulture, da bi bil vsak povprečen glasbenik nad njim po pravici začu-i den. Čudno neurejena zbirka različnih pesmi z različnim značajem ln pomenom je bila vendarle izvedena v takšni obliki ln s takšno pevsko kulturo, da zasluži vse priznanje in spoštovanje. Običajno osnovo vsakega zborovskega sporeda tvori smotrna porazdelitev lažjih in težjih pesmi, dalje slogovno in vsebinsko sorodnih stvaritev, upoštevajoč seveda njihovo zunanjo učlnko- se mi zdi najvrednejše In za novomeški zbor najznačilnejše. Kakor ni prvi del sporeda prinesel nič posebnega in značilnega, tako je drugi del presenetil z Bučarjevo »Tam, kjer pisana so poija« in Foersterjevo »Razbito čašo«. Pri Jerebovi »O kresu« pa je bil tempo drugega dela nekoliko prepočasen in zadržan, v dinamiki pa preveč enoličen. Tretji del sporeda je pravzaprav predstavil zbor v pravilni luči, ker je ustvaril lepši vtis celote in enovit osti, v zvočnosti ter interpretaciji pa glasbeno doživetje, ki ga je težko pozabiti. V splošnem je moški zbor KD »Dušan Jereb« lepo uglašeno in glasovno izenačeno glasbeno telo; Beležka o Trdinovi razstavi Ogledal sem si Trdinovo razstavo, prirejeno ob deseti obletnici osvoboditve. Pohvalnih opetnb ni bilo malo. Prireditelj se Je vsekakor potrudil, da Je zbral mnogo tega, kar osvetljuje Trdinovo življenje in delo. Vendar hvale ne bcm ponavljal. Omenil bi rad le tisto, česar prireditelj ne bi STO31 opustiti oziroma, kar bi za uspeh rU'otave brez Škode mogel obdržati v artiivu. Prvič: Disertacija notoričnega slovenskega izdajalca Srečka Barage o Trdinovem življenju ln delu iz leta 1937 ne spada na razstavo ob deseti obletnici osvoboditve. Ta izdajalec Je lahko samo hvaležen, da se je našel nekdo, ki Je privlekel iz arhiva njegovo — doslej neobjavljeno — delo. Trdina, do smrti zvest borec proti narodnemu izdajstvu in mračnjaštvu, bi se ob trm v grobu obrni'.. Kaj je Baraga napisal o Trdini, ne vem, mislim pa, da ni takega, česar ne bi naši znanstveniki o Trdini vedeli in znali. Ra-jjumel ga vsekakor nI. Po drugi stranl pa prireditelj ob tej lokalni razstavi ne bi smel mimo objavljenih člankov o Trdinovem delu in življenju, ki so izhajali v Dolenjskem listu. S te strani ne bi bilo težko razstavo dopolniti. Zakaj se Je prireditelj tega dela po osvoboditvi povsem Izognil ,nl razumljivo. Drugič: Ob bogatem komentiranju Trdinovih del lz njegovega življenja se mi ob razstavljeni osmrtnici Mestnega županstva o Janezu Trdinl vzbuja vprašanje zakaj ni prireditelj komentiral tudi tega oglasa, saj je v njem podana mistifikaelja, da je Trdina »v Gospodu zasipal«. Samo malo truda bi bilo treba za ugotovitev, da je Trdina do svoje smrti ostal napreden in svobodoljuben mož ln je, čeprav star in bolan, odločno odklonil misel o previdenju, dasi so bile novomeške tercljalke pridno na delu. Dve minuti od razstavnega prostora stoji v mrUški knjigi, da verskih tolažil ni sgre-Jel. Ta njegov odločni odpor proti mračnemu poseganju v njegov osebni življenjski nazor je za Trdino kot človeka značilen ln redek primer slovenskega Izobraženca pred več ko petdesetimi leti. To laž takratnega novomeškega županstva bt vsaj ta razstava morala popraviti s kratkim komentarjem, ki bi bil za dolenjsko metropolo važnejši kakor opomba, da je ta aH ona oseba iz Trdinovih zapiskov v takem ali drugačnem sorodstvu s Se živečimi NovemerSčanl. Razstave o kulturnih možeh, kakor je bil Trdina, morajo resnico o naprednem prepričanju teh ljudi odkrivati, ne pa zamolčatl. I. K. temveč je bil v svoji sestavi dokaj pisan, kljub temu pa zadovoljiv in zanimiv v Izvedbi. Čudilo me je predvsem to, da Je novomeški zbor Izvajal lažje skladbe šibkeje od težjih, med katerimi so bili tudi taki zbori, ki povzročajo preglavice celo poklicnim skupinam. Med lažjimi skladbami pa so bile pesmi, ki Jih pojo v vsaki vasi, čeprav morda v drugačnem vzdušju in z drugo interpretacijo. Vendar Je treba priznati tako zboru kakor tudi dirigentu tov. Marklju, da sta bila zvočnost zbora ter interpretacija poini, doživeti ln prepričljivi. Druga stvar, ki Jo moramo šteti v prid zboru in dirigentu. Je popolna artikulacija, čista Izgovorjava književne ln narečne slovenščine Malokaterl poslušalec ve, da je prav izgovorjava v pevskem zboru dokaj važen činitelj, od katerega zavisi polovica pevskega uspeha. Nekaj pa Je treba kljub vsemu nekoliko bolj kritično presojati. TO je dinamični razpon, ki ga Je pokazal zbor ob svojem nastopu. Občutno Je bilo pomanjkanje pravega planisslma. kakor tudi for-tissima: prav zaradi tega so zbledeli nekateri dinamični vzponi, ki bi sicer dosegli precej večji učinek. Pohvaliti pa je treba drobno, notranjo dinamiko In agogiko nekaterih pesmi, ki so zaradi tega našle v zborovi Interpretaciji pravi Izraz. Ne bi hotel v podrobnosti naštevati vrste pesmi, ki Jih Je za-po! zbor na svojem koncertu v Kopru, rad bi pa navedel to, kar pri solistih bi bilo seveda potrebno odpraviti pretirani portamen-to, ker nekoliko moti. Vendar pa mislim, da je v Sloveniji malo tako visoko kvalitetnih amaterskih zborov. Vladimir Lovec Glasno srce Antomv Mosillo iz Cikaga je bil nedavno operiran na srcu. Pri tem so mu morali eno žilo zamenjati z umetno iz plastične snovi. Bolnik je po operaciji popolnoma ozdravel, le njegovo srce bije tako močno, da ga je slišati na nekaj metrov. Mosillo je pa vendar zadovoljen, kajti po operaciji so mu začeli rasti lasje, ki so mu bili prej izpadli zaradi srčne napake. Adenauer na zamašku Policija v Munchenu je kaznovala trgovca Kasupka, proizvajalca zamaškov za steklenice, ker so bile na teh za-maških izrezljane glave raznih političnih osebnosti, med njimi tudi kancler Zapadne Nemčije Adenauer. Trgovec se je pritožil in sodišče ga Je oprostilo, češ da osebnosti na zamašklh ne pripadajo prepovedanim političnim organizacijam. V oktobru letošnjega leta se je prvič sestal šolski odbor novomeškega učiteljišča, ki ga tvorijo predstavniki družbenih organizacij, staršev, učiteljskega zbora in dijaške mladine. Na prvi .seji je odobril predlog proračuna za novo leto in s? konstituiral takole: predsednik odbora Julij Šmid, tajnik ravnateljica šole Ema Muser. Ze prva seja je pokazala, da bo imel novi odbor veliko odgovornega dela, če bo hotel sprovesti v življenje vse, kar si je naložil. Hkrati pa se je pokazalo, da je bil tak šolski odbor že davno potreben. Iz poročila tov. ravnateljice je razvidno, da se novomeško učiteljišče bori z velikimi teža-vami: ker je bilo ustanovljeno šele po osvoboditvi, mu manjka veliko učil, ne razpolaga z zadostnim številom profesorjev, predvsem pa nima dovolj prostorov. V eni sami sobi se stiskajo zgodovinska, zemljepisna, fizikalna in prirodopisna zbirka. Prav ta soba mora hkrati služiti za delo pri fizikalnih in naravoslovnih vajah. Učiteljišče nima pevske sobe, omare dijaške knjižnice se stiskajo v učilnici, da o prepotrebni delavnici za pouk ročnega dela sploh ne govorimo. V zimskem času pa postaja vse bolj pereče tudi vprašanje sobe, v kateri bi dijaki — vlakarjl koristno izrabili čas, ko čakajo vlak. Take so priližno razmere šole. ki je dala že tri skupine absolventov — vsega skupaj okoli 120 mladih učiteljev in učiteljic. Ker manjka nekaterih učnih moči, se letos sploh ne poučujejo naslednji predmeti: etika, filozofija in srbohrvaščina. Sicer daje univerza vsako leto absolvente tud" za te predmete, toda mladi rod odhaja rajši v druge službe, ker je zaslužek tam pač znatno boljši. Iz debate, ki se je razvila po poročilu tov. ravnateljice, je bilo jasno videti, da bo pač treba najti tudi za profesorje neki »stimulans«, kajti honorarne ure ne znižujejo samo kvalitete dela, ampak kvarijo zdravje že obstoječemu učnemu kadru. Vsekakor je težko razumeti, da ima absolvent nižje gimnazije, če stopi v »produkcijo« že v nekaj letih večji zaslužek, kakor maša plača njegovega nekdanjega profesorja, dasiravno je .a visoko kvalificiran. Posebno zanimive stvari pa je debata odkrila v zvezi s prostori v šolski stavbi: poslopje je bilo zgrajeno pred vojno za ljudsko in meščansko šolo, danes pa se v njem nahajajo po-ieg učiteljišča in osnovne šole z vadnico še glasbena šola, šola za vajence v gospodarstvu in trgovska šola, na vidiku pe je celo še šesta — administrativna šola! Namesto.prvotnih treh stanovanj — za upravitelja ljudske in ravnatelja meščanske šole ter hišnika — je v stavbi danes reci in piši osem stanovanj, tako da je v resnici vprašanje, aH je to sploh še šolska zgradba ali stanovanjski blok. Najzanimivejše pa je to, da mora celo osnovna šola plačevati zato. ker je v svoji stavbi, Upravi nepremičnin letno preko 200.000 dinarjev najemnine, menda samo zato, da lahko sv. Birokracij preklada denar iz enega žena v drugega. Da se razumemo: Uprava nepremičnin je v sklopu prav tistega mestnega odbora ki mora po zakonu skrbeti tudi za vzdrževanje osnovne šole. Dalje: neka stranka je bila lani po sklepu krajevnih oblasti vseljena v šolsko zgradbo z izrecnim zagotovilom, da bo osta-ia v njej le, dokler ne bo popravljeno poslopje stare gimna-iije. Zdaj pa, ko se dela v stari gimnaziji bližajo koncu, so prostore razdelili, za družino, ki je v osnovni šoli, pa prostorov ni! Prav zato je šolski oduor mnenja, da se te stvari objavijo v časopisju. Šolski odbor je nadalje obravnaval gmotne razmere dijakov. Med takimi, ki stanujejo pri zasebnikih, ker nimajo dovolj sredstev za internat, je tudi nekaj takih, ki imajo hrano le enkrat na dan. Šolski odbor bo pokrenil vse potrebno, da tem mladim ljudem priskrbi pomoč, težave pa so v tem, ker ni denarnih sredstev, kajti že sedaj plačuje okraj za štipendije ogromno vsoto — 14 milijonov dinarjev letno. Vse te stvari nazorno kažejo, da je šoli potrebna pomoč družbenih organizacij. Upajmo, da bo prav to najuspešneje izposlo-val šolski odbor, ki je organ družbe za upravljanje prosvetnih ustanov. —r Levstikove! darovali topliškim šolani knjižnico Ob proslavi Levstikove brigade, ki je bila 22. in 23. okt. v Dolenjskih Toplicah, je pripravljalni odbor za proslavo brigade prišel v petek 21. t. m. v Toplice in pripeljal s seboj okoli 600 knjig, ki so jih Levstik ovci namenili kot dar šolski mladini Dolenjskih Toplic in okolice. Izročitev je bila spremljana z intimno in prisrčno svečanostjo v topKški šoli. Došle goste je pozdravila direktorica rtižje gimnazije, nakar je spregovoril zastopnik pripravljam, odbora Primožič Lojze jn s primernim nagovorom izročil šolskemu vodstvu knjige. Pionirje, mladince, učiteljski zbor in goste je pozdravil predsednik OZZ Viktor Zucančič, nakar so dijaki in dijakinje gimnazije recitirali nekaj pesmi, med njimi so nastopili nekateri tudi z lastnimi prispevki, ki jih je objavil tophški Dve kosianjeviški Jankovičeva očala Jože Jankovič je znan žolnik po svoji prizadevnosti in razgledanosti. Med kolegi uživa poseben ugled zavoljo svoje domačnosti in ljubeznivosti. Nekoč smo bili na konferenci. Jože je bil kajpak zaposlen Čez glavo. Pred seboj je imel cel sveženj raznih spisom tn jih z vso gorečnostjo prebiral. Spotoma si je tudi kaj zabeležil, toda ves čas je na moč godrnjal nad srojtmi očmi, ki so mu začele tako naglo pešati. Sedel je za mizo in bral ter se zdaj pa zdaj krepko razjezil. Slednjič si je mislil zbrisati očala, toda nemalo se je začudil, ko je ugotovil, da vse popoldne dela b r*t - njih. »Zlomek, ni čudno, da nič ne vidim, ko pa imam očala v žepu, namesto, da bi jih nosil na nosu ...* Dunajski zrezek Prof. dr. Jakob Kelemina hodi vsako leto na počitnice v Kostanjevico. Tu se spočije od napornega znanstvenega dela, saj je eden izmed najuglednejših slovenskih znanstvenikov. Ko se je neke počitnice spet tako odprauil v Kostanjevico, so mu doma kajpak pripravili malico. Dali so mu jo v aktovko, katero je t? vlaku položil na polico in mirno sedel na prosto mesto. Ko je vlak zapeljal že v trboveljsko sotesko, dr. Kelemina nenadoma postane lačen, seže po aktovki, ki je bila nad njim in začne jesti. Bili so dunajski zrezki. Ves vesel sne prvega, nato se z nezmanjšano slastjo loti drugega. Tedaj pa se oglasi starejša ženska, ki mu je sedela nasproti: »Ah, vsaj tegale mi pustite, gospod profesor!* Dobričina Kelemina se je namreč čisto nedolžno lotil njene malice, ker je mislil, da je tista aktovka njegova. dijaški list »Rog«. Svečanost je zaključil dijaški pevski zbor z nekaj zelo lepo zape ture partizanskimi pesmim.. Dar Levsti-kovcev, ki pomeni veliko pomoč pri izobraževalnem delu naše mladine, zasluži vse priznanje. ČESEN - zdravilo Česen so že stari Egipčan" cenili kot izvrstno zdrav'^ in v starih knjigah o zdravilnih rožah je imenovan na prvem mestu. Sele kasneje je v lekarništvu in medicini prišel v pozabo, kot mnoga druga zdravila iz rastlin, toda med ljudmi je užival rn Še vedno uživa dober sloves zaradi svojih zdravilnih lastnosti, ki jih je potrdila tudi sodobna zdravniška veda. Česen znižuje krvni pri-risk in z njim povezane pojave, kot so omeduevica, potenje ird. Ta učinek česna pripisujejo veliki količini joda, ki ga vsebuje. Česen tud- draži žleze prebavil in če ga uživamo del j časa, očisti telo škodljivih tvarin, razbremeni srce in pospeši krvni obtok. Česen ščiti telo pred okužbami, krepi kosti m čisti črevesje raznih škodljivcev. Nemara vsebuje tudi rvarine, ki preprečujejo razvoj raka, kajti ta bolezen je pri narodih, ki uživajo veliko česna zelo redka. (Po »Prirodi*) V Italiji je 1333 tovarn testenin Kaže, da so testenine vedno bolj nacionalna jed v Italiji. Po vojni so proizvodnjo testenin zelo povečali: od 9,600.000 srotov v letu 1938 na 13 milijonov sto-tov lani. Navzlic temu skoraj vse testenine porabijo doma. OKROGLE am. BODIČASTE ZAFRKANCIJA MED LITERATI »JVo, pisatelju JV. N. pa res ne more zmanjkati gradiva: zmeraj piše samo o tistem, o čemer nima pojma...€ iz težkih dni Novega mesta (Nadaljevanje) Gasilci so po tem bombnem napadu preseliti svoje preostalo o~ irodie v Ferličevo šupo pri pokopališču na Ločensk), cesti. Tam so se naselili začasno, ker se niso u-paLi ostati v sredini mesta. Hrano jim je dajala partizanska komanda. 21. oktobra dopoldne (M te i« zasulo močno streljanje tako proti Žabji vasi, kakor proti Ločni. N.hče ni slutil, kaj naj bi to streljanje pomenilo. Naenkrat pa so se v mestu pojavili nemški tanki in dolge ko-Icme nemških motornih in oklopn.h vozil, polnih vojaštva, oboroženega z vsemogoč m orožjem. Partizani so se Še pravočasno umaknili. Nemci so vdrli v mesto po obeh cestah na vsaki strani Krke od Zameskega in od Kostanjevice. Takoj po vdoru so zasedli vse važne urade in posto->anke. Takoj po njihovem prihodu je v mestu že pokajo in padle so prve žrtve. Postrelli so precej ljudi, vse, ki so jim bili količkaj •utrAjivi, ali kdor je bežal pred oiimi. Tako je bil ob prihodu Nemcev ustreljen na begu novomeški nvzar-parr.izan Mfrko Ma-UoviČ, novomeški stavbenik Vladimir Ziberna, gostilničar Obrez, KaKtelčevi v Bršlj.nu in Še mnogo drtufh. V gasilski orodjarni so Nemci vprizorili pravo razdejanje zaradi stare pokvarjene puške, ki je stala v kotu. Takoj so ustrelili kuharja-gaji'lca Kumarja it liučne vasi, vse premetali, nato pa polovili še ostale gasilce, ki so se pred njimi skrili. Smrti jih je rešil novomeški dimnikar Bernard Bruno U je Nemcem dopovedal, da puška v orodjarni ni bila za-r.i.l kake obrambe, marveč zato, ker jo je tja nekdo privlekel, ker jo je naše1 na cesti. S tem jih je toliko premotil, da niso vseh postreliii, marveč le odpeljali nekaj nazaj proti Mačkovcu. Pozneje smo izvedeli, da so jch imern-raili v Brežicah, od koder so se kasneje vrnili. Nemcii so rrdo zagospodarili. Postreliii in pobegli so mnogo ljudi, za kar gre vsekakor zahvala peri kolom. Samo na vrtni ograji gostilne KoŠir na Ločcnski cest' je hkraiti viselo Šest obeŠencev. Nemci so jim daJi v usta prižgane aiigarete in jih tako slikali. Vse se je treslo pred novimi okupatorji, ki pa so se po prvih grozodejstvih za silo unesli. Tako so kmalu razglasili, naj se vrnejo v mesto vsi, ki so pobegnili pred njimi. Le počasi in s strahom so se ljudje vračali v mesto na svoje domove. Kdor ni prišel pravočasno, so mu Nemci zasedli stanovanje. Zvljenje se je pričelo nekako urejevati, ljudje so se od-d.vhn'li vsaij v »liko, ker so vedeli, da bombnih napadov ne bo veČ, če bodo Nemci v mestu. Prve nemške kolone so kmalu od-Sle, za njimi pa so prihajale druge, vedno nove. Z odhodom prvih j« iz stanovanj, ki so jih ime-44 zaseden, marsikaj izginilo. Ne- kaj časa je ostala v mestu le manjša skupina Nemcev. Zadnje dni oktobra so se pojavili v mestu tudi domobranci, oblečeni v nove zelene uniforme s srebrnimi gumbi, srbskinui šajkaČami na glavah, na levem rokavu suknjiča pa \t bil našit stari kranjski grb: eno-glavi orel na slovenski trobojki. Obuti so bili v škornje ali pa so