V ZAGORJU TRŽNICA POD URO
CESTA ZMAGE 35A ZAGORJE OB SAVI 0601/68 -510
Z NOVO FOTO TEHNOLOGIJO KVALITETNEJŠE, HITREJE, CENEJE
AKCIJSKO PRODAJO OmOTERSKIH IH PR0FESI0H0LNIH F0T0APARAT0U
8.760,00 SIT
CANON PRIMA BE - 80
FOTOGRAFIJE IZ VAŠEGA FILMA V 30 MINUTAH FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE V 5 MINUTAH
................!
: v.”'.-;
»■Sr. >4 ^
"TT IT	^ «-r -,- --v.>—^ „ ariTRrr ' ••’ ’■’■•- »fT ar - • • >t / >
>7HP iV^TtV
•.1*'^; >- %’ -4./. ^ ^1, ** ., «** H;1, - *	- '• V itstf *<- 1» ruMfi » 'm
v.■‘■■■•»-»-'j


•0V0 AAAZOO L ZMiO l i 323 BOSTE IMELI DOVOD SVEŽEGA ZRAKA.
VARNCST, PROSTORNOST IN ODLIČNE ZMOGUIVOSTI SO OB NIZKI TRAS! GORIVA. Z IZJEMNO VODLJIVOSTJO, ZDAJ ŠE Z NIŽJO CENO
S K! SMO SEVEDA!
ra s- ato 98.500 SIT doplačila
' UPCI VOZIL DOBIJO LEPO DARILO NAŠE AVTOHIŠE.
Nudimo vam tudi:
AVTOUČARSTVO	-STARO ZA NOVO
AVTOKLEPARSTVO	- UGODNE KREDITE S
RENT - A - CAR	FIKSNO OBRESTNO MERO
ISPPRTO: 8.00-18.00. SOBOTA 9.00,13.00 -
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p.
TeL (0601) 66-500 - servis
64-729 - avtosalon 68-359-fax
17. ROŽNIKA 1999
OSBSDNJfl
ti i o
mm
POMEMBNEJŠE TElEFOffi ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSI/UE
■ .
««,« ;;
mmttm : '
HRASINIK:41-B02
RADEČE: 01-002 LITIJA: 061/883-142

PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0609/61-03-48
i ^.ist
0609/63-31-0T
■ ■ • -■ .- v; : . • ■ . •
20RAIISMNI DOMOVI (DE20RNE SLUŽBE);
ZD RADEČE: 88-20?
<$; /i	i* i
ZD HRASTNIK: 44-006
vr-v-
ZDTRB0VUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000
ZD LITIJA: 061/881-855
NASLEDNJIČ IZIDEMO --ALI PA TUDI NE prvega julija 1999
UVODNIK
Neverjetno zanimiv je našodnos do okolja. Ko govorimo, se pogovarjamo, smo vsi enakega mnenja, da je okolje obremenjeno, da ga premalo varujemo, no seveda mi ga že, a drugi, drugi so packi.
Zanimiva je ocena v Hrastniku, ko se pripravljajo na ločevanje odpadkov, da bo uspeh pod 60%. Trdijo, da traja tudi do 10 let, predno se ljudje navadijo na to. Skoda, da niso začeli že pred 20 leti...
Sicer pa vse skupaj ne preseneča več, samo spomnimo se koliko svinjarije je SZ (danes pa njene naslednice) spravila v oceane, kako so lahko dovolili pojav norih krav, pa dioksinske kure, pa jekleni tiči, ki so do nedavnega čisto zastonj letali nad nami in nosili vrag si ga vedi kaj, pa še zračni prostor so zaprli.
Seveda, to si Amerikanci lahko privoščijo, zaprejo prostor nad Evropo, posebno za letala iz Rusije, k njim pa mirno ta ista letala letijo... Pa so petične Ruse Evropi oteli.
Ja, pa Evro je v začetku previsoko kotiral, ga je bilo treba prizem!jiti... Ministri v Bruslju pa nič... Sila je sila.
V tako Evropo! Ne hvala!
Nekaj iz vsebine
<i> TIKA PRAZNOVALA <$> ZASAVSKE GODBE VIITIJI <!> STEDEKVTRBOVUAR <§> DROGE
<|4>0 GLASBI-MARJAN KOROŠEC <§> RALLVVTRBOVLIAR
Naslovnico
narisal
JOŽE OVNIK:
y JANEZ GRE V EVROPO X JOHNNY GOES TO EUROPE JEANVAENEUROPE JUANNVAAEUROPA JOHANNES GEHT NACH EUROPA
GIUSEPPE VA IN EUROPA
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Direktor: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček, Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek,
Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodajaln trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odštotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
17. ROŽNIKA 1999
NAJBOUŠA REŠITEV ZA ZASAVSKO REGIJO
Na sestanku predsednika vlade Janeza Drnovška, ministrice za gospodarske dejavnosti Tee Petrin, ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja, ministra za ekonomske odnose in razvoj, Marjana Senjurja z župani zasavske regije in direktoiji podjetij, kije potekal 8. junija v Trbovljah, je bil predstavljen predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje -Hrastnik, ekološki sanaciji TET 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, ki bo na naslednji seji državnega zbora obravnavan po hitrem postopku. Država bo zasavski regiji namenila 83 milijard tolarjev: kar 80 % tega zneska bo porabljenega za zapiranje rudnika. Direktor rudnika, Aljoša Kink je dejal, da bo za zaprtje rudnika potrebnih kar 110 rudarskih projektov, prezaposlovanja rudarjev pa ne bo, saj se bodo le-ti do leta 2015, kolikor bo trajala izvedba zakona, upokojili. 13% državnega denarja bo namenjenega revitalizaciji TET 2. Celovita ekološka sanacija TET 2 in rudnika je po besedah ministra Gantarja pogoj za prestrukturiranje regije. 7% delež pa bo porabljen za spodbujanje razvoja v Zasavju. Ministrica Petrinovaje razložila, da tretji del zakona vsebuje načrt privabljanja investicij, razvoja podjetništva in lokalne infrastrukture. Zakon predvideva spodbujanje investitorjev in preusmerjanje investicij iz prednostnih regij v Zasavje, ki bo imelo 25 % prednost pred drugimi.
Razvojni okvirje tako postavljen, podjetja in lokalne skupnosti pa bodo ta okvir morali zapolniti s konkretnimi programi in idejami, je sestanek v Trbovljah sklenil Janez Drnovšek.
Urša Kmetec
TIKA DELA ŽE ŠTIRIDESET LET
Po ustanovitvi leta 1959, prostorskih širitvah, priključitvi k Kartonažni tovarni Ljubljana v letu 1978 in njegovi osamosvojitvi deset let pozneje, je Grafično embalažno podjetje Tika Trbovlje letos proslavilo štiridesetletnico obstoja in ponovno rast proizvodnje in prodaje.
Tika, ki seje leta 1997 preoblikovala v delniško družbo, je večino svojih izdelkov prodajala na jugoslovansko tržišče. Posledici zniževanja cen na trgu, nove konkurence, povečanja cen surovin, spremembe predpisov, izgube trgov in tehnološka zastarelost sta bili naraščajoča izguba in prezadolženost. V Tiki so se zato odločili za postopek prisilne poravnave, kije bil po besedah direktorja Tike, Bogdana Simerla, leta 1998 uspešno zaključen. Hipotekami upnik Ljubljanska banka Zasavje ima obveznosti zavarovane s hipoteko do premičnin in nepremičnin ter z državnim poroštvom za 146 milijonov tolarjev. Del upnikov, na primer Valkarton, kije 25% lastnik
Tike, in Cementarna Trbovlje, je svoje terjatve spremenil v lastniške deleže. Ostalim upnikom pa bodo morali do aprila 2000 poravnati dolgove v višini 80 milijonov tolarjev.
Z reorganizacijo podjetja in racionalizacijo poslovanjaje Tiki uspelo ustaviti neprekinjen padec proizvodnje in prodaje. V obeh obratih, kartonaži in tiskarni, je zdaj zaposlenih 80 ljudi, ki v glavnem proizvajajo le po naročilu: prek 90% izdelkov za domači trg -Steklarno Hrastnik, Steklarno Rogaška Slatina, Henkel Maribor, Union Zreče, Mlekarno Celje, pivovarno Laško in druge, preostalo je skupni izvoz s Steklarno Hrastnik za ameriško podjetje Mikasa.
Za tiskarno, ki ne prinaša dobička, in ki v dejavnosti Tike predstavlja le 10% delež, bo uprava pripravila načrt reorganizacije. Simerl je dejal, daje možnih več variant: ena od njih je tudi prodaja.
Grafično embalažno podjetje Tika proizvaja valoviti papir in karton, papirno in kartonsko embalažo ter tiskovine, kot so obrazci, letaki, bloki in kuverte. Ob praznovanju svoje štiridesetletnice pa je izdalo komplet razglednic z motivi starih trboveljskih hiš slikarja Jožeta Ovnika.
Direktor Tike pravi, daje podjetje našlo svojo tržno nišo, ki jo bo skušalo utrditi in zadržati.
Urša Kmetec
TISKOVNA KONFERENCA ODRAZ ŽEUA, HOTENJ IN MOŽNOSTI
Dan pred občinskim praznikom je župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar ocenil delo občinske uprave, občinskega sveta in župana. Določene segmente, ki so pomembni za nadaljnji razvoj občine je razložil podrobneje predvsem na delih,ki so vezane na trenutno stanje.Glede nato, daje usoda Trbovelj in tudi Zasavja odvisna od zapiranja Rudnika Trbovlje -Hrastnik in obnove sedanje termoelektrarne je dejal, da sta pri nas mogoča razvoj in gospodarski napredek in to ne samo v energetiki in premogovništvu. Cilj občine je, da v Zasavje pripeljejo novo tehnologijo in odprejo nova delovna mesta.Poleg tega je žalosten podatek, daje na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih več kot polovica ljudi brez izobrazbe.Tako bo eden od prvih projektov, katerega se bo potrebno lotiti preobrazba vseh teh kadrov.Med pomembnejše sodi tudi položaj družbenih dejavnostih, kjer je v letošnjem
proračunu namenjenih 552 milijonov tolarjev. Pomembni so podatki, daje lani na svet prijokalo le 130 otrok, da otroško varstvo obiskuje 500 otrok in daje število učencev v letošnjem šolskem letu nižje za odstotek in pol glede na preteklo leto.Iz sklada za pomoč nadarjenim letos prejemajo štipendijo trije študentje.Socialno ogroženim v Trbovljah je v proračunu zagotovljenih 13,5 milijonov tolarjev in občina krije obvezno zdravstveno zavarovanje za preko 600 občanov brez zaposlitve.Je pa tudi nekaj pozitivnih ■podatkov med katere sodi število brezposelnih, ki seje od konca lanskega leta do konca maja letos znižalo za skoraj 13 odstotkov.Seveda je to na račun novih zaposlitev v Stedeku in Diopinu ter sezonskih zaposlitev ter upokojevanja.Kar pa se okolja tiče, so meritve onesnaženosti bolj vzpodbudne, saj je vprimerjavi s prvimi meritvami pred desetimi leti v kurilni sezoni ozračje šest krat bolj čisto.
Kar se tiče financiranja KS bo po njegovih besedah potekalo bolj intezivno.Po drugi obravnavi občinskega statuta na junijski seji ga bodo uskladili v jeseni pa bodo ti statuti sprejeti tudi po KS.Pri prenosu občinskega premoženja na KS, morajo glede na različnosti predlogov lete uskladiti predvsem to velja glede letošnjega poslovanja občine in njenih organov.Pri prihodkih in porabi za posamezno KS je znano ,da se vodi preko proračuna, saj bi druga oblika zahtevala še dodatne obremenitve in stroške občini. Sredstva za KS so pri sprejemu proračuna za letošnje leto namenili polovico neporabljenih sredstev iz lanskega leta namenili za njih.Z rebalansom pa naj bi pridobili še drugo polovico teh potrebnih sredstev.Po tiskovni konferenci so slovesno otvorili 2,7 kilometrski odsek na regionalni cesti Trbovlje-Latkova vas.Slednji povezuje Zasavje prek prevala na Podmeji s Savinjsko dolino.Na doslej eni od makadamskih cestnih povezav pomeni obnova šele prva faza, vredno preko 210 milijonov tolaijev.Približno sedem kilometrov dolg odsek pa bodo posodobili do konca prihodnjega leta s pomočjo republiške direkcije za ceste in jih bo stala približno 700 milijonov tolaijev.Tako občini ostane še veliko dela pri uresničevanju vseh zastavljenih načrtov pri reševanju težav nastalih v preteklih letih in iskanju možnih poti za hitrejši razvoj mesta.
R.Š.
ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBVIL -ENDOSKOPA
Za nov endoskop je bilo od 27.5.1999 do 1 1.6.1999 zbrano 500.000,00 SIT, ki ga je darovala Občina Hrastnik. Skupaj je zbranih 6.109.587,00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop".
uTiTiri
I7. ROŽNIKA I999
SLOVESNOSTI OB TRBOVELJSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Uvodne besede povezovalke proslave, ki je bila ob trboveljskem občinskem prazniku v Delavskem domu v Trbovljah, da akcije pred gosti v dvorani niso le za okras, ampak so simbol tega, da se Trbovlje iz večletnega spanja ponovno prebujajo, so dale slutiti, da je zavel nov, svež duh med Trboveljčani, kar bi lahko sklepali tudi iz številčne udeležbe na proslavi.
Po zahvalnem pozdravu vsem gostom in obiskovalcem je spregovoril trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar.
V spomin ja priklical zgodovinski dogodek, ki je vzrok in povod za praznovanje občinskega praznika prav na prvi junij.
"Grob opis dogodkov iz tistih dni se razlikuje od občutkov Trbovelj in legende. V zavesti nas .Trboveljčanov, je napad na Orjunče velik in zmagoslaven dogodek. Je mit in ni spomin zunanjega dogajanja, ampak spomin občutenega in ponatranjenega pripovedovanja. Mit, ki se je zasidral in je popačil, ne le zunanjo podobo (takrat so Orjunaši izpolnili svoje besede, delavci pa ne) sveta, pač pa tudi notranjo, je mit, ki je veliko dal in tudi veliko vzel..." Po njegovem smo pozabili, da ne živimo za včeraj, ampak za danes in za jutri...
Ugotovil je, da je danes občutek in razpoloženje sivo, neprepoznavno strinjanje z vsem, nerganje ter brezvoljnost sta prisotna povsod.
Objektivno pa uspehov ni malo in Trbovlje rastejo, se razvijajo in napredujejo. Izboljšale so se, pred leti nevzdržne, ekološke razmere, spet raste nova poslovno stanovanjska stavba, obnovljeno in nadzidano je bilo nekaj zgradb, urejena je preskrba z vodo in še kaj. Trbovlje so urejene in prijaznejše, kot so bile pred leti. v načrtu je gradnja novih stnovanj, raste nova športna dvorana, rešen je statusni in prostorski problem tehniške šole, rekonstruiranih je vrsto cest, odprta je cesta čez Podmejo, uspešno so sanirajo plazovi (tudi tisti, ki je občino zasul zaradi obveznic).
Poiskati je treba nove poti za razvoj Trbovelj, predvsem pa spremeniti občutenje sveta in občutenje v sebi. trbovlje si morajo spet pridobiti zaupanje sveta okoli sebe, najbolj pa zaupanje v sebe.
"Bodimo ustvarjalni in odprti! veliko energije je, porabimo jo premišljeno, pravočasno, najhujše krize niso v zunanjem svetu, najhujše so notranje in te, vsaj videti je tako, že postajajo spomin in izkušnje.” Take so bile, poleg čestitk za praznik, zaključne županove misli.
Kot nagrada za prizadevanje v preteklosti in vzpodbuda za prihodnost pa so bile na slovesnosti podeljena prvojunijska priznanja in imenovanja za častnega občana občine Trbovlje.
Na predlog komisije za občinska priznanja je občinski svet podelil prvojunijsko nagrado Rudniku Trbovlje Hrastnik d.o.o. Trbovlje oziroma direktorju Aljoši Kinku. V sklepnem delu obrazložitve je rečeno, da je opravljeno delo rudarjev in celotnega kolektiva v celoti potrdilo upravičenost do prvojunijske nagrade kolektivu RTH d.o.o. Trbovlje za dolgoletno uspešno delo na področju gospodarstva, pri razvoju občine, regije in Slovenije. Prvojunijska nagrada je bila podeijana tudi profesorici Alenki Knez za nadpovprečno delo, za njeno izjemno, dolgoletno pedagoško delo in za angažiranje pri pridobitvi tehniške gimnazije v Trbovljeh, kar je zares kratek povzetek njenega uspešnega dela in prizadevanj. Častni občan občine Trbovelj je postal Slavko Potrata in Alojz Zupan - Vuj. Razlogov za imenovanje Slavka Potrata za častnega občana je mnogo, od delovanja v gospodarstvu preko športa do prizadevanj v planinskem društvu, vsepovsod, kjer je deloval, je pustil za seboj globoko sled prizadevanj in uspehov.
Da je legenda na glasbenem področju, bi lahko dejali za drugega častnega občana, Alojza Zupana - Vuja. Nadvse uspešen, priznan in cenjen profesor, dirigent, klarinetist in še in še v svetu not. Tudi in predvsem je njegova zasluga, da Delavska godba Trbovlje v svetu velja za enega najboljših pihalnih orkestrov.
V	imenu nagrajenih se je zahvalil Aljoša Kink in dodal, da se RTH odpoveduje denarnemu delu nagrade v humanitarne namene. Župan občine Trbovlje je dodal, da je bilo v letošnjem proračunu potrjeno tudi sofinaciranje gastroskopa v bolnici Trbovlje pod vodstvom dirigenta Alojza Zupana - Vuja, novopečenga častnega občana, ki je na sami prireditvi dokazal, da si je to priznanje zares zaslužil.
"Imeniten koncert imenitne godbe", je dejala povezovalka in res je bilo tako.
Po končanem koncertu, pravi duševni hrani, so se vsi povabljeni - občani, občanke, gostje in nagrajenci - zbrali v avli Delavskega doma na družabnem delu slavje, kje je bilo poskrbljeno še za telo.
M. Hrušovar
POTRJENA PRORAČUN IN STATUT OBČINE ZA LETOŠNJE LETO
V	soboto, I2.junija je v prostorih sejne sobe Jadran potekala četrta seja občinskega sveta
občine Radeče. Na seji so v osmih točkah obravnavali in potrdili pravilnik o plačilih upravičencev za program pomoči družini na domu in o plačilu za program - pomoči in nega na domu ter po burni razpravi in sprejeli poslovnik občinskega sveta občine Radeče.Po predstavitvi, obravnavi in sprejemu odloka o izvršitvi proračuna občine Radeče za leto 1998 in premoženjske bilance občine Radeče na dan 3l.l2.l998 so sprejeli tudi odlok o proračunu občine za leto l999.Tako bo proračun za leto 1999 težak nekaj več kot 507 mio tolarjev in bo za cca 10 odstotkov večji kot v lanskem letu.Premoženjska bilanca, kije sestavljena iz premoženja proračuna občine Radeče, treh javnih zavodov in štirih krajevnih skupnost, pa je v vrednosti l,6 milijarde tolarjev.Na koncu so imenovali nov nadzorni odbor javnega podjetja v katerem sta od notranjih članov Drago Potočnik in Rudi Jevševar ter Drago Sotlar, Franc Mihelič, Tone Lipoglavšek in Anton Wetz kot zunanji čiani.Potrdiii pa so tudi člane občinske volilne komisije.
R.Š,
OBNOVA BAZENA
Na zagorskem bazenu Selo potekajo trenutno obnovitvena dela. Letno kopališče so morali novi upravniki, JKP Zagorje, pričeti obnavljati, saj se letna sezona bliža. Gre za dela, ki so nujno potrebna, da se zagorski bazen dokončno uredi in pridobi ustrezna uporabna dovoljenja. Projekt obnovitvenih del je izdelal Beton projekt Zagorje. V tej fazi bodo uredili vhod v bazen, sanitarije za goste bifeja, delovne prostore najemnikov bifeja, sanitarije za invalide, prostor za reševalce ter ograjo ob bazenu. Dela izvajajo delavci Javnega komunalnega podjetja in podjetja Sing Zagorje. Skupna vrednost obnovitvenih del je 5 milijonov tolarjev. Občina in upravniki, JKP, pričakujejo, da bo bazen nared do dneva državnosti, 25. junija, ko ga nameravajo odpreti. Do takrat naj bi usposobili tudi tobogan, da bo imel ustrezno dovoljenje za uporabo.
(vir Bilten)
VELIKO ZAPUŠČENIH VOZIL
Komulalni redar v občini Zagorje ima ker precej dela z zapuščenimi vozili. Samo v prejšnjem tednu je obravnaval 6 vozil, ki so zapuščena stala na Polju, v Eberiovi, na Cesti zmage in pri Medijskih toplicah. Trije lastniki pa so se le zbudili in odstranili svojo stoenko (C. 9. avgusta), Citroen AX na Polju in fička (tudi na Polju).
(vir Bilten)
17. ROŽNIKA 1999
jmT.j j. f? u f; J~ G
2.MEDOBMOČNO SREČANJE ZASAVSKIH GODB LETOS V LITIJI
V soboto, 12.j unija, so se pričele uvodne prireditve v praznovanju 100-letnice litijskega pihalnega orkestra.
Zveza kulturnih društev Litija je pripravila v sodelovanju z območnima izpostavama Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Zagorje in Trbovlje ter Pihalnim orkestrom Litija 2.medobmočno srečanje pihalnih orkestrov Zasavja.
Srečanje se je pričelo ob lO.uri dopoldan s promenadnimi koncerti v parku na Stavbah, pred Športno dvorano v Litiji, pred kulturnim domom v Šmartnem in pred novo pošto na Dolah.
Promenadnim koncertom je ob 11.uri sledil osrednji koncert, ki se je odvijal pred športno dvorani v Litiji. Tu so se Pihalni orkester Litija, Delavska godba Trbovlje, Rudarska godba Hrastnik, Pihalni orkester radeških papirničarjev in Pihalni orkester Svea Zagorje še enkrat predstavili samostojno, občinstvo pa je še posebej navdušil skupni nastop preko 200 pihalcev, trobilcev in tolkalistov, ki so skupaj zaigrali tri koračnice. Prireditev je prijetno popestrila sobotno dogajanje v Litiji.
Tekst R.M., foto M.Š.
HRASTNIŠKI KOMUNALNI DAN
Kot smo že poročali, bodo v Hrastniku začeli v prvih dneh julija z ločenim zbiranjem odpadkov. V zvezi s temi aktivnostmi so organizirali v četrtek, 3. junija ob 16. uri v novih prostorih sedaža podjetja komunalni dan, ki so ga namenili zarstavi otroških likovnih izdelkov in predstavitvi podjetja.
Likovni prispevki so plod natečaja, ki so se ga udeležili hrastniški vrtci na temo naš kraj je lep in čist. Po pozdravu direktorja Viktorja Ramšaka in kulturnem programu glasbene šole je Nives venko razglasila nagrajenca in podelili so jim privlačne nagrade - fotoaparate, otroške ročne ure z radijem, prvonagrajenka Kaja Levičar iz vrtca Sonček pa je dobila budilko
z radijem. V vrtcu Dolinca so se odločili za skupinski izdelek in zanj so jim izročili otroški mikroskop z zaslonom. Za sodelovanje pa je dobil vrtec v celoti še otroški zvezdogled. Po ogledu razstave in sladki pogostitvi so se otroci s starši poslovili.
V drugem delu so vodilni iz KOP-a predstavili organizacijsko shemo podjetja in vse njihove dejavnosti. Imajo na primer 140 km vodovodnega omrežja in 73% vse pitne vode dobijo iz Čeč, Pekla in Ribnika, vse ostalo pa iz manjših zajetij. Poleg oskrbovanja imajo na leto še 70-100 okvar, kijih sproti popravijo. Kopitnik oskrbujejo še z cisternami, v bodoče pa bodo pripeljali napeljavo do vsakega gospodinjstva. Vrtino Ribnik za Savo smo si kasneje ogledali. Oskrbuje ves spodnji del
Hrastnika, želijo pa ga povezati še z ostalim Hrastnikom in Dolom, da bi se med seboj dopolnjevali. Postaja bi bila nekje pri TKI, je pojasnil vodja vodovodov Uroš Kovač. Omenimo še, da cena vode ne pokriva stroškov. Mnogi o teh problemih ne vedo ničesar, o pomenu vode razmišljajo šele takrat, ko je ni.
Poslovanje podjetja in dejavnosti so predstavili še drugi vodje oddelkov, največ časa pa so posvetili novemu projektu ločenega zbiranja odpadkov. Antonija Dodič, predstavnica ministrstva za okolje in prostorje razložila republiški koncept gospodarjenja z odpadki in seznanila prisotne o rečubliški pomoči sofinanciranja v zvezi z deponijami in ločenim zbiranjem odpadkov, komunalnimi čistilnimi napravami - v Hrastniku potekajo dela ravno v tem času -pomoči za kanalizacijo in urejanjem pitne vode. Ena milijarda za Slovenijo je premalo, rabili bi najmanj dve milijardi. Zakonodaja je stroga, zato se ob razpisih strogo držijo urejene dokumentacije za pridobitev sredstev. Od 170 vlog za leto 1999 je bilo na primer 138 popolnih. Za leto 2000 je prispelo že 223 vlog. Kar se tiče Hrastnika, so poslali urejene dokumente s projekti - vključno z gradbenimi dovoljenji.
Ločeno zbiranje odpadkov seveda ne pomeni, da bodo končali na enem kupu. Tako smo na deponiji Unično videli bodočo kompostarno, kjer so predstavili tudi stroj za drobljenje lesa. Te odpadke bodo mešali z biološkimi odpadki in v prvem trohnjenju bodo pridobili kompost. Z njim bodo najprej prekrivali deponijo, kasneje rudniške površine, tretji fazi pa bodo pripravili kompost za vrtičkarje.
Videli smo tudi zloženke, ki jih bodo dobili ljudje v teh dneh in imajo namen obveščanja. To nalogo bodo imeli tudi mediji -predvsem radio in lokalna TV, med ljudi pa bodo prišli tudi uslužbenci KOP, ki bodo odgovarjali na vprašanja oziroma pripombe.
Kljub vsem pripombam pa se Občinarji in komunalci sprašujejo, v koliko meri bi ta odločilni korak uspel. Nekateri predvidevajo 60% odziv.
ponekod pa je celo manjši. Preden se ljudje navadijo na nov način lečevanja odpadkov traja tudi 10 let. O prijaznem odnosu do narave ljudje sicer veliko vedo, dolgo časa pa traja, da se to človeka resnično dotakne.
Komunalni dan so organizirali pravzaprav zaradi različnih vprašanj o poslovanju KOP, ki so jih zastavili na zadnjem zasedanju občinskega sveta nakateri svetniki. Vsem so poslali prijazna vabila; da bi se o tem podrobneje seznanili. Pa če smo se še tako ozirali , svetnikov nismo videli.Razen treh predstavnikov združene liste. Kolikor poznamo hrastniškega župana, se jim bo za nezainteresiranost ne prihodnji seji lepo zahvalil. Mogoče pa bi imel vsak utemeljen razlog za odsotnost. Ampak če nas kdo povabi in ne moremo priti, je lepo, če se opravičmo. To je storil samo eden.
Fanči Moljk
PARK PRED OBČINSKIM DOMOM TRBOVLJE
Ob zgraditvi zgradbe občine Trbovlje 1. 1939, takrat sojo imenovali Občinski dom, kar je bilo na prednji fasadi tudi napisano, so zasadili na prostoru pred njo v okviru parkovne ureditve številna devesa. Ta pa so v 60. letih dorasla in tu in tam postala nevarna zaradi lomljenja vej. Zato se je občina Trbovlje odločila, da bi park z vsem drevjem na novo uredili. Projektanta arhitekta Ratko Blažič in Jure Kolenc sta povabila k sodelovanju tudi 30 študentov krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Študenti 3. letnika so vsak po svoji zamisli narisali, kakšen izgled naj bi imel park pred občinsko zgradbo. Predstavitev seminarskih nalog je bila L junija v avli Delavskega doma. Za govorom župana L. Žige Žgajnerja in J. Kolenca, je o teh seminarskih nalogah spregovorila tudi njihova mentorica dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka. Razstavljena dela si je bilo možno ogledati do 8. junija. Dol. 1937/38je bilo na tej lokaciji nogometno igrišče SK Trbovlje.
IL

AS TRGOVINA PONOVNO ODPIRA SVOJA VRATA
V Zagorju se je v petek, 11.6. ponovno odprla trgovina s široko ponudbo nadomstnih (ne)originalnih delov za osebna in tovarna vozila, avtopnevmatike, dodatne opreme in avtokozmetike. Še posebej široka ponudba je na področju motornih olj, zavornih elementov, čistilcev olj in zraka, svečk in akumulatorjev znanih proizvajalcev: JAPANPARTS, BOSCH, FIB1, GLASER, PACAM, GOETZE, CASTROL, VALVOLINE, AHELL, AGIR PROTON... Rezervne dele imajo za program: ZASTAVA, FIAT, VW RENAULT, ŠKODA..., po naročilu pa tudi za ostala osebna vozila in tovorni program IVECO.
Franšizna trgovina se je odprla v sodelovanju z družbo Avto Celje d.d. iz Celja, ki ima v avtostroki dolgoletne izkušnje. Skratka, na razpolago je vse, kar potrebuje vaš jekleni konjiček za brezhibno delovanje.
Direktor AS TRGOVINE d.o.o. Alojz Sotenšek obljublja, da se bodo ponovno potrudili postati najboljša trgovina z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila na svojem področju.
VR.
STEDEK PRIČEL V VEČJIH NOVIH PROSTORIH
TRBOVLJE- V torek, prvegajunija na dan občinskega praznika Trbovelj, so v prostorih bivše Strojne mehanizacije Trbovlje svečano predali v namen nove prostore firma Stedek d.d. iz Hrastnika.Na otvoritvi,kateri so prisostvovali župani treh občin,vidnejši predstavniki političnega in gospodarskega življenja ter predstavniki s Trbovljami pobratenega francoskega mesta Sallaumines, je družbo predstavil direktor Janez Kavzar. Kot je povedal, je Stedek ena od štirih hčerinskih firm,ki je nastala v Steklarni Hrastnik jeseni leta 1993.Namen in cilj ustanovitve te družbeje bil povečati obseg in kvaliteto dekoracije steklenih izdelkov, ki se proizvajajo v Steklarni Hrastnik.V začetku je družba zaposlovala 30 delavcev, vendar je vsa proizvodna in tehnološka oprema bila stara in neprimerna za kakšen resnejši nastop na tujem trgu.Ker je bila glavna naloga vodsta družbe posodabljanje proizvodnih zmogljivosti, so leta 1995 pričeli z investicijo.Takrat so prestavili obrat satimice bližje osnovni proizvodnji in zgradili čistilno napravo ter leto zatem kupili avtomatski stroj za šestbarvni sitotisk.Kasneje so vsako leto dokupili dodatno proizvodno opremo, v letu 1997 žgalno peč in stroj za brizganje barv. Zaradi pomanjkanja prostora v Stedeku in Steklarni so po iskanju nove lokacije našli primerem obrat Cestne mehanizacije v Trbovljah v lasti Banke Zasavje. Zaradi zahtevnosti in obsega del (od ureditve poslopja do požarne varnosti) seje preselitev zavlekla za štiri mesece.V tem trenutku poteka proizvodnja na dveh lokacijah in to obrat satimice z 33 zaposlenimi v Hrastniku, slikarnica, skladišče in uprava pa so na novem naslovu v Trbovljah,kjer dela 60 ljudi.Od 91 zaposlenihje večina torej 68 žensk in 23 moških. Vsakoletno realizacijo so povečali za okrog 35 %injetaleta 1998 v primerjavi z letom 1994 dvakrat večja.Po zaslugi nastopov na sejmih v Frankfurtu, so v zadnjem letu izvoz povečali za 60 %.Najpomembnejši izvozni trgi so v Nemčiji, Franciji, Grčiji, ZDA, Veliki Britaniji, Hrvaški itd.V strukturi
prodaje predstavljata njihov neposredni izvoz in posredni izvoz preko Steklarne okoli 68 % prihodkov. Na domačem trgu so poleg Steklarne Hrastnik kupci še pivovarni Laško in Union,Radenska,Coca Cola, Fructal in še drugi. Za vse te opremljajo kozarce,vrče, pepelnike z njihovimi logotipi in reklamni napisi. V lanskem letu so na vseh tehnikah dekoracije skupno proizvedli 8,3 mio kosov različnih izdelkov.
Za prihodnje leto načrtujejo preselitev obrata satimice v Trbovlje in s tem združitev vso proizvodnjo pod eno streho.Poleg tega resno razmišljajo o odprtju lastne industrijske prodajalne ob tovarni, kjer bi ponudili izdelke iz lastnega programa kakor tudi določen dopolnilni program.In kot je na koncu povedal direktor Janez Kavzar so poleg novih delovnih mest v Trbovljah pridobili nove lastne prostore in s tem možnost in dobre pogoje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti.
R.Š.
OKREPČEVALNICA "POD KLANCEM"
Na relaciji Izlake - Trojane, na odmaknjenem kraju pa vendarle ob zelo prometni cesti seje po dolgem pričakovanju odprla okrepčevalnica Pod klancem. Lastnik Jože Zajc postreže s pijačo, ki si jo zaželite, za okrepčilo pa lahko izberete med petimi vrstami pic po zelo ugodni ceni. Če boste prišli večkrat in si za pod zob zaželeli kaj drugega, se bo na jedilniku našlo še kaj drugega.
ZAHA
ŠESHISOČIOTROKNAVIDRGI
Gostišče Virdgar-Žibert že sedmo leto izvaja program "Naravoslovni dnevi na podeželju. Program je tridnevni in na teden gostijo po dve skupini otrok četrtih, v letošnjem letu pa tudi drugih razredov osnovnih šol iz Domžal, Ljubljane in celo iz Ptuja. Program obsega ogled Vač, vaške situle, cerkve, kratka predavanja o zgodovini Vač, ogled Geossa, spoznavanje kmetije, kmečkega orodja, ob vsem tem gozdar predstavi drevesa in rastlinstvo v gozdu, lovec pa predava o gojitvi divjadi na Slovenskem. Celoten program se odvija v naravi in v gostišču Vidrgar-Žibert so v tem tednu zabeležili že 6000-ega učenca.
ŽANA
NOVI OBČINSKI ODBOR SKD TRBOVLJE
V	ponedeljek, 7. junija, se je na svoji prvi seji konstituiral novoizvoljeni 7-članski odbor SKD Trbovlje. Za predsednika je bil izvoljen mag. Marjan Peršak, za podpredsednika Tone Naglič, za tajnika pa Bojan Rus.
Med najpomembnejše naloge odbora v novem mandatu sodijo vključevanje v združevalne procese	SKD-SLS,
državnozborske volitve in aktivna vloga pri kreiranju razvojnih možnosti Trbovelj.
Na sestanku je občinski odbor sprejel tudi sklep o pačastitvi dneva državnosti. Proslava bo 25. junija na Dobovcu.
M.B
POSVET O PLAZOVIH NA ROGLI
Na Rogli je bil konec tedna posvet o plazovih, ki ga je pripravil sektor trajnih sanacij Ministrstva za okolje in prostor. Na njem so aktivno sodelovali tudi prestavniki občine Zagorje. Skupaj s podjetjem Multima so pripravili posebno video in računalniško prestavitev sanacije plazov v občini Zagorje. V njej so opisali plazovita območja v občini,	predstavili
najpomembnejše sanacije, najbolj značilne poškodbe, opisali način sanacij in njihovo financiranje.
(vir Bilten)
PREDSTAVILI SO MONOGRAFIJO RELIKA
V	petek, 4. junija, so v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah, predstavili javnosti monografijo društva revirskih likovnikov-Relika. Predstavitev je organiziralo društvo samo. Ob predstavitvi knjige so z nagovori in pojasnjevanjem vsebine sodelovali Janez Zavolovšek, za njim je spregovoril župan občine Trbovlje, L. Žiga Žgajnar in Reliku izrekel tople čestitke, povezovalec programa pa je bil Staš Butkovec. Ta je prebral tudi
govor zavolje bolezni odsotnega predsednika Relika Draga Nučiča in ocenjevalca Aleša Guliča. Sekstet pevk Korona iz Vrtca Trbovlje je pod vodstvom Karmen Lindič zapel nekaj pesmi. Sicer pa so člani Relika ob tej priliki pripravili priložnostno razstavo svojih del. Monografija je izšla v 1500 izvodih, na 224 straneh in v večjem formatu. V njej je predstavljenih 49 likovnikov z biografskim opisom in reprodukcijami slik.
IL.
NOVI STOLI V KINODVORANI DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE
Vodstvo javnega zavoda za kulturo, Delavski dom Trbovlje, se je odločilo, da posodobi kino dvorano, ki je bila zgrajena tudi kot koncertna dvorana. Sredi julija nameravajo v 14. dneh zamenjati sedeže. Prvih trideset let je bilo v tej dvorani 496 sedežev, po prvi obnovi jih je bilo 432, novih sedežev pa bo še sto manj. Le ti bodo širši, udobnejši in iz negorljivega materijala širši pa bodo tudi razmiki med vrstami. Demontažo starih stolov bodo opravili sami in jih kot še uporabne prodali, nato pa bodo sanirali tla v dvorani. Sledila bo montaža novih sedežev. Stroški bodo znašali okoli 15 milijonov tolajev, krili pa jih bodo iz lastne amortizacije in s pomočjo občine Trbovlje.
X L
JOŽE POTOKAR RAZSTAVLJE V MEDIJSKIH TOPLICAH
Jože Potokar, znan trboveljski likovnik, član Relika, je postavil v prostorih hotela Medijske Toplice na Izlakah, svojo samostojno razstavo. Ta traja od L do 30. junija. Tokrat se Potokar predstavlja javnosti z 18 deli. Od teh je 12 konj upodobljenih v raznih razpoloženjskih stanjih, v pastelni slikarski tehniki, 6 del pa so risbe z upodobitvijo ptic ujed. Potokarja že dolga leta poznamo
kot izvrstnega risarja in slikarja, ki je doslej upodobil nešteto, morda okoli 400 del predvsem na rudarsko tematiko. Sedaj pa se je lotil tudi upodabljanja živalskega sveta. V zloženki k tej razstavi so mu zapisali med drugim tudi tole: "Človek pri ogledovanju teh njegovih del dobi vtis, daje slikar želel upodabiti preko živali tudi nekatere značaje ljudi, dobre in manj dobre. V vsakem primeru pa je svojo ljubezen do likovnega ustvarjanja tudi na konjsko tematiko neverjetno močno izrazil, tenkočutno, natančno in zavidanja vredno. Na eni strani je upodobil konje kot plemenite in ponosne živali, po drugi strani pa ptice ujede, ki z višine obvladajo
svoj prostor in vzbujajo spoštovanje tako s strani človeka, kakor tudi s strani živalskega sveta na zemlji. ..." Razstavo sije vredno ogledati.
U.
NOVE ČAKALNICE NA AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČIH
Konec maja letos so postavili ob glavni cesti v Trbovljah, na ostajočih avtobusnih postajah, nove enotne, tipizirane čakalnice za potnike. Poleg že obstoječih iz preteklega leta, so sedaj postavili še štiri in to pri Sušniku, na Njivi in pri STT. Postavitev je naročila in plačala občina Trobovlje.
IL.
NOVI KNJIGI VAŠKA POLIČA
Litijska Matična knjižnica je spomladanske prireditve letošnjega zaklučila s predstavitvijo dveh knjig Vasilija Vaška Poliča. Knjigi je v torek, 1. junija, predstavil sam avtor s svojim bratom igralcem Radkom Poličem in prijateljem harmonikarjem Matijo Krkovičem - Tičetom. Opičji sanatorij je zbirka resničnih in izmišljenih zgodb, za katere je avtor dobil navdih ob svojem sodniškem delu. Pravi, da to sploh ni težko, saj smo Slovenci pravdarski narod in ima kar vsak drugi državljan opraviti s sodiščem.
Pravkar pa je izšla tudi knjiga kratkih zgodb z naslovom Erotika in ekologija, ki jo je Vasilij Polič posvetil naravi in predvsem ljubezni. Iz vsebine veje tudi navezanost na pokrajino ob Kolpi, kjer je avtor preživel svojo rano mladost, oz. od koder izvira njegov rod.
Večer v knjižnici je bil pravo doživetje. Brata Polič sta v spontanem dialogu duhovito predstavila obe deli, harmonikar Matija Krkovič -Tiče pa je publiko očaral s svojo harmoniko, ki je prava posebnost. Stara je je preko 100 let, njen izvor pa je slovenski, ne avstrijski, in je prava redkost. Pridih domačnosti so ustvarile tudi pevke pevske su-pine Društva upokojencev Litija, ki so zapele nekaj domačih slovenskih pesmi. Kmalu so se jim pridružili tudi obiskovalci.
Obe novi knjigi sta bralcem na voljo v litijski knjižnici in prepričani smo, da jih ne bosta pustili ravnodušne. Vasilij Vaško Polič pa obljublja, da že prizadevno piše novo delo, roman, zato upamo, da bomo Poličeve kmalu spet pozdravili v Litiji.
Andreja Štuhec, foto M.Š.
v> a 3 tci a
17. ROŽNIKA 1999
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
ZAHVALA BIOENERGETIKU, GOSPODU IVANU PIRCU IZ HRASTNIKA
Rad bi napisal nekaj besed o pomoči bioenergetika Ivana Pirca iz Hrastnika in se mu iskreno zahvalil. Njegova pomoč je zame neprecenljive vrednosti, ves čas mi je v uteho in veliko lažje prenašam neprijetnosti svoje invalidnosti. Prisotnost na njegovih seansah in razgovor z njim mi daje veliko upanja, vliva mi novih moči in veliko volje do življenja.
Letos maja sta minili 2 leti odkar sem imel
prometno nesrečo s traktorjem. Imel sem hude notranje poškodbe. Sledile so operacije, rehabilitacija, za lajšanje bolečin sem dobil zdravila, jemal J sem tudi zdravila za živce. Sem na invalidskem vozičku, moje zdravstveno stanje je bilo zelo slabo.
Od znancev sem izvedel za bioenergetika Ivana Pirca in ga obiskal. Kar lahko rečem je to, da se mi je že po nekj terapijah zdravstveno stanje neverjetno izboljšalo. Gospod Pirc je delal čudeže. S svojo energijo mi je neverjetno preprosto, toda učinkovito lajšal bolečine. Pred terapijami pri njem sem imel hude krče, noge mi je vleklo navzkriž, ponoči nisem spal, imel sem težave z živci. V križnem predelu hrbtenice sem imel bolečine in zelo trdo, sedel
sem lahko samo čisto ravno. Sedaj se lahko' pripognem in obrnem. Nog pred obiskovanjem seans nisem mogel premikati, niti dvigniti. Sedaj noge dvignem, pokrčim, razgibavam in pri tem ne čutim bolečin, tudi krčev nimam več in ponoči spim. tablet za živce mi ne potrebno več jemati.
Še en velik napredek je bil: jaz prej nisem mogel nič. Seda imam kretnje zelo dobre, lahko se obrnem, lahko si sam pomagam na noge. Iz vozička lahko sam presedem v avto. Prej tega nisem mogel in so me morali nositi v avto.
Lahko rečem samo to, da so po terapijah pri gospodu Pircu pozitivne spremembe pri meni ogromne. Težko je verjeti, če tega ne občutip in ne doživiš na lastni koži. In vse to je veliko olajpanje zame in za mojo družino.
Rudi Pokorny, Kamnica
'mi
CIC1MATURANTSKA PREDSTAVA V TRBOVLJAH
Da jim je bilo vse prej kot dolgčas, so dejali maiošoiarji Vrtca Trbovlje, ki so v četrtek,
3.	junija ob 16. uri v DD Trbovlje	organizirali
cicimaturantsko prireditev, ki so jo pripravili skupno z vzgojiteljicami, naslovili pa: Lahko noč, sova.
In tale sova, ki jo je izvrstno odigrala vzgojiteljica Marjana Jere, je v drevesni duplini ždela ves preljubi dan, ko bi rada zaspala, a jo je venomer premotil vrvež otrok. Seveda, v šolskem letu 1998/99 so se imeli maiošoiarji - kar 160 jih je bilo -precej imenitno, da so najprej sovici ponagajali iz vrteške enote Mojca z:	Nočnim plesom
kresničk, iz enote Metuljček na Dobovcu pa so se preoblekli v gozdne škrate in sovici znova vzeli nekaj minut spanca. Nato so
se maiošoiarji zvrstili v različnih vlogah na odru, vsi pa so se za predstavo čudovito pripravili pa najsi so zaplesali kot trave, veter, pajki ali pa kot stonoge in čebelice. O čebelicah znajo tudi prepevati, v šolskem letu pa so spoznali številne otroške igrarije, se naužili sproščenosti in ustvarjalnosti, da bi lahko sovici pokazali še marsikaj, a so kulturni program strnili v eno uro, ko so na oder priskakljali še v žabjem in plesu z dežniki. Nik Solina je odlično odigral dečka, ki išče družbo in skupno s sovico ugotovi, da so cicimaturantje razigrani, zgovorni in tudi prijateljski, zato z njimi zapoje v zboru pesmico: Adijo, mala šola, ko jim zadirigira vzgojiteljica Karmen Lindič, na harmoniko pa zaigra Matjaž Kmet. Program je povezovala Cvetka Forte, cicimaturanti pa so bili deležni tudi čestitk iz Občine Trbovlje, kar je posredovala Zofija
Češnovar. Ravnateljica Vrtca Trbovlje Marinka Bučar pa je povedala, da otroci v Vrtcu Trbovlje pridobijo marsikaj, kar jim koristi vnaprej in jih osrečuje. Malošolarje iz enot Vrtca
Trbovlje: Mojca, Metuljček, Barbara, Ciciban in Pikapolonica pa je po prireditvi čakala še sladka pogostitev in zabava z Vilijem Resnikom.
Tekst in foto: ER.
PESTRO V ZAGORSKI KNJIŽNICI
Kaj otroci najrajši počno poleti? Sara je dejala, da se poleti lahko vozijo po toboganu in veliko žogajo; Tina pa pravi, da je tudi kolesariti zanimivo. Večina njih pa ima poletje rada tudi zato, ker so radi na morju in likovna ustvarjalnica Knjižnice Zagorje se je v četrtek, 10. junija nanašala na morske živali, rekli pa so ji kar: N’ pričakovanju poletju.
morskih konjičkov, rib, morskih zvezd, lahko so naredili lepljenko o mavrični ribici, katere pravljico zelo radi poslušajo. Še cel kup izdelkov je nastalo, saj otroci radi rišejo in kot je dejala Hana, je treba biti pri risanju s čopičem zelo natančen. V četrtek, 17. junija ob 17. uri bodo v zagorski knjižnici na Uri pravljic lahko poslušali povsem morsko pravljico. Knjižničarka Romana Bizjak pa je povedala, da se bodo v okviru počitniških dejavnosti, ki jih organizira zagorsko
Zbrali so se ob 17. uri v zagorski knjižnici in v dobri uri so delali pobarvanke morskih živali, barvali iz gipsa narejene modelčke školjk, delfinov.
Drusuo pnjaleljev mladine, se \
četrtek, 8. julija ob 10. uri udeležili slikanja na steklo v zagorski knjižnici.
Tekst In foto: ER.
g
PTni
D'
T^T
inl


V knjigi, Droge v svetu in pri nas, avtor navaja: "Droga je surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu. Šele v drugi vrsti se uporablja za označevanje snovi, ki delujejo na človekovo duševnost.
HAŠIŠ, AAARIHUANA
Vsekakor sta v Zasavju najbolj uživana (od prepovedanih drog) hašiš (shit) in marihuana (trava). Kanabis (hašiš) ne ustvarja telesne odvisnosti; glede psihične odvisnosti pa pravijo, da se odvisnost od hašiša, pri občasnem kajenju sploh ne razvije ali pa le v majhni meri, medtem ko se pri osebah, ki iz različnih vzrokov najdejo v hašiševem opoju veliko olajšanje in te izkušnje radi pogosto ponavljajo, utegne razviti kar izrazita duševna odvisnost.
PROIZVODNJA
Hašiš in marihuano pridobivajo iz cvetočih delov rastline konoplje. V cvetu se tvorijo majhne dlačice, ki izločajo smolo in prevlečejo z njo cvetne liste. Ta smola vsebuje THC, ki povzroča omamo. Marihuana je mešanica, podobna tobaku, ki se pridobi iz sušenih listov in cvetov, prevlečenih s to smolo. Vsebina THC-ja niha od 1-7%. Hašiš pa je čista smola, ki se pridobi iz listja in cvetja, vsebina THC-ja je večja (5-12%).
UČINKOVANJE IN POSLEDICE UŽIVANJA
Nekateri trdijo, da velja kanabis za vstopno drogo za heroin, drugi pravijo, da razširja človekovo zavest brez stranskih učinkov.
Prvo trditev spodbija to, da največ zasvojencev že pred odločitvijo za heroin kadi cigarete in uživa alkohol; torej bi lahko sklepali, da vsi, ki kadijo in pijejo alkohol, prej ali slej sežejo po heroinu. V prid tej trditvi, pa govori dejstvo, da govorijo o skrivnem dodajanju opiatov drugim proizvodom kanabisa. To bi se rešilo z legalizacijo kanabisa, saj bi bil lahko pod strokovnim nadzorstvom.
Kanabis deluje stimulativno, pomirjajoče ali halucinogeno. Učinkovanje je močno odvisno od osebnosti in trenutnega psihofizičnega stanja uživalcev, količine, trajanja in rednosti uživanja. V telesu se zelo počasi razkraja, še po enem mesecu je dokazljiv, ker se tam skladišči. Ne povzroča telesne zasvojenosti, torej ni videti nobenih znakov odvajanja.
Trajno uživanje hašiša povzroča kronično poškodovana pljuča, zaradi velika smole -katrana, saj gaje več, kot pri normalni cigareti. Pojavijo se glavobol, migrena, motnje srčnega utripa, povečan pulz, kar je zelo nevarno za ljudi s poškodbo krvnega obtoka. Za večino ljudi je kanabis relativno nenevarna droga, ki
	ALKOHOL	TOBAK	HAŠIŠ, MARIHUANA
fizična odvisnost	zelo močna	močna	šibka
psihična odvisnost	zelo močna	zelo močna	šibka
škodljivost za živce	močna	0	0
splošna strupenost	močna	zelo močna	zelo šibka
splošna ogroženost	močna	0	šibka
možnost zdravljenja	da	da	ni raziskano
ne povzroča telesne zasvojenosti, je pa problem za manjše število ljudi, trajne uživalce te droge. V primerjavi z alkoholom in nikotinom vsebuje le malo tveganja, ki nikakor ne opravičuje kazenskega pregona in družbenega prekletstva.
Iz tabele je razvidno, da alkohol in tobak bistveno bolj ogrožata zdravje in stanje organizma, kot pa hašiš in marihuana. Prvi dve drogi sta na razpolago prav vsem, v trgovinah, gostilnah. Medtem, ko je uživanje hašiša oz. marihuane kaznivo. Je to prav? Koliko ljudi umre na cestah, zaradi vinjenosti povzročiteljev nesreč? Koliko pa zaradi uživanja hašiša, marihuane?
Vendar je pri nas hašiš prepovedan. Prepoved temelji na osnovi utemeljitve, da ni nobene zapisane pravice do mamila in da je pravica zakonodaje prepovedati neko opojno sredstvo oz. odrediti kaznivost njegovega uživanja, tudi če so dovoljena mnogo bolj strupena opojna sredstva ali sredstva za uživanje, kot sta na primer alkohol in nikotin.
Razbrano iz tega, večjo "škodo" naredijo vinogradniki, ki goje vino, ga propagirajo in veselo ponujajo ljudstvu, kot pa tisti, ki imajo na vrtu, največkrat za lastno uporabo, posajeno konopljo. Res je, da je zaradi uživanja hašiša zelo motena sposobnost za zbrano vožnjo, vendar bi šlo za umirjeno in počasno vožnjo, ne pa za agresivnost, ki jo vzbuja alkohol.
KANABIS V ZDRAVSTVU
V zadnjih letih ponovno narašča zanimanje za kanabis kot zdravilno sredstvo: zmanjšuje pritisk v očesu pri bolezni glavkoma, razširja
bronhije pri astmi in pomirja pri spastičnih krčih epilepsije (padavice), zmanjšuje bolečine in predvsem pri rakastih bolnikih zmanjšuje slabost in draženje za bruhanje.
Tudi iz medicinskega stališča so proizvodi iz kanabisa sami po sebi celo v velikih količinah manj škodljivi kot alkohol ali tobak; celo kava ali sladkor sta bolj vprašljiva, kar zadeva družbeno škodo. Stroški, ki jih povzročajo denimo cigarete ali alkohol, so nekajkrat večji.
PROBLEM ZASVOJIM
-KANABIS: znano je, da za laboratorijske živali konoplja ni močno poživilo. Medtem, ko se opice in podgane močno potrudijo, da dobijo injekcijo opioidov, kokaina ali alkohola, se jim ne ljubi truditi še zato, da bi dobile konopljo.
Mogoče je, da telesna odvisnost tam, kjer drogo vsak dan jemljejo v velikih količinah, vpliva tudi na nadaljnje uživanje. Pri nekem poskusu v ZDA so tisti, ki so konopljo dobivali oralno vsake štiri ure na dan in noč, doživeli milejšo obliko abstinenčnih motenj, ko so jim prenehali dajati...
-TOBAK: abstinenčne motnje se razlikujejo od kadilca do kadilca, najpogosteje pa nastopi razdražljivost, slabo razpoloženje, nemir, živčnost, omotičnost, lahkomiselnost, izguba energije, utrujenost, nespečnost, nesposobnost za zbrano mišljenje, tresenje, neenakomeren utrip, glavobol,... Poleg tega se tisti, ki postanejo strastni kadilci, nagibajo k večji jeznoritosti in z večjo težavo prenašajo zavore, predpise in oblast kot zmerni kadilci in nekadilci.
17. ROŽNIKA 1999
n rvTfi n
-ALKOHOL:	telesno odvisnost je
Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot stanje prilagojenosti, ki se kaže v hudih telesnih motnjah, kadar začasno odtegnemo drogo. Hkraten razvoj odpornosti in telesne odvisnosti vodi k večji porabi, ker je za dosego enakega učinka potrebna velika količina alkohola, poleg tega pa je verjetno, da se bo pitje nadaljevalo zato, da bi se izognili dejanskim ali pričakovanim abstinenčnim motnjam.
ČEŠENEVESTE...
joint (džojnt) - mešanica hašiša (marihuane) s tobakom zavita v cigaretni papir
ganja (ganda) - ena od večih imen hašiša
THC - (delta devet tetrahidrokanabiol) leta 1965 sta R. Mechoulam in Y. Gaoni identificirala to substanco kot povzročiteljico omame; nahaja se v smoli, katero izločajo majhne dlačice v cvetu konoplje
Katja S.
EKO-ŠOLAVZAGORJU
V četrtek, 10. junija se je z dnevom odprtih vrat predstavila OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. Ves dan so pekli, se igrali na računalnike, pod mikroskopom raziskovali živali in rastline, predstavljali šolsko knjižnico, razstavljali slike šolskega foto-krožka in lesene likovne izdelke likovnega krožka, pokramljali o gledališki dejavnosti in učenju tujih jezikov, poleg vsega pa predstavljali EKO-ŠOLO, katere dejavnost so pričeli pred dvema letoma in kar neutrudno dograjujejo naprej, celoten sklop pa so sklenili z nastopom recitatorjev	in	Otroškega
pevskega zbora, ki ga vodi Tanja Medvešek. Kot je dejal Bronislav Urbanija, ravnatelj OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja, na šoli spodbujajo kvalitetno delo na vzgojnem in tudi drugih področjih šole, katere rezultat je tudi eko-zastava, ki so jo pridobili. Predstavila pa seje tudi specialna pedagoška služba, ki otrokom pomaga pri specifičnih učnih težavah, jih izboljšuje ter o teh osvešča pedagoge in starše. Na OŠ Toneta Okrogarja je interes otrok pomemben, kar so prikazali s spektrom šolskih krožkov, med temi pa jih posebej spodbujajo za okoljsko vzgojo in ekološko
VIRI: MAMILA - Jaffe Jerome MOJ OTROK SE DROGIRA - W.Harm, A. Schumacher...
DROGE V SVETU IN PRI NAS -L.Miličinski,...
POGOVORI O DROGAH
IN KAKŠEN JE OBČUTEK KOSKADIŠ JOINT?
Travo redkokdaj kupim sama, no včasih pa le... za jurja. Nimam problemov, da bi s pomočjo trave bežala od njih. Travo kadim, ker vstopim v svet, kjer je pomemno le moje počutje in nisem pod vplivom pravil, ki nam jih nalaga družbeno življenje. Ponavadi se ga zakadimo s prijatelji, potem pa se največkrat umaknem na samo in opazujem ljudi okoli mene. Vsi so tako smešni, na njih vedno opazim stvari, ki jih, ko sem "normalna" ne bi. Ko si zadet, razmišljaš in premlevaš zelo počasi - z zamikom. Zelo dober je občutek, če lahko poslušaš glasbo; trava te umetniško inspirira - vprašajte
kakšnega umetnika... (: Včasih berem, vendar nikamor ne pridem, vsaka beseda igra tako pomemno vlogo, da jo trikrat razčlenim in premislim, če bi jo lahko zamenjala s katero drugo. Noro! Ja, pa veliko se smejiš, zelo veliko in čisto brez razloga. Razpoloženje po tem, ko skadiš joint je zelo odvisno od razpoloženja pred tem. Če te je že prej kaj mučilo, se bo s travo to še stopnjevalo, lahko zapadeš v depresijo. Nekateri zelo veliko govorijo, ko so zadeti. Razlagajo stvari, ki jih sicer ne bi. Zdi se mi, da nekako prikličeš podzavest in opaziš koliko stvari čisto samoumevno hiti mimo tebe. Trava je sprostitev za dušo, čas da odklopiš materialistični svet, čas da odkrivaš, kako čudovite so nekatere stvari. Morda zvetd čudno, ampak velikokrat, ko sem zadeta, razmišljam, kako lepo je dihati, kako vdihnjen zrak potuje preko nosa do pljuč... vsak dih me očisti.
V času šole, kadim le ob koncu tedna, ker se enostavno ne morem zbrati za učenje, med počitnicami pa je trava pravi balzam!
"Otrok cvetja" iz Zagorja
naravnanost, o čemer dovolj zgovorno priča tudi urejena okolica šole. "Mmmmm, dobro," pa je dejal marsikdo, ki je poskusil katerega od slastnih zavitkov, potic ali tort, ki so jih pripravili učenci gospodinjskega krožka.
ER.
REVUAODRASUH PEVSKIH ZBOROV
Zveza kulturnih društev Trbovljeje organizirala in izpeljala v petek 4. junija ob 18 uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Na reviji so se s po tremi pesmimi predstavili tile zbori: Lovski pevski zbor Zasavje-trbovlje, p.v. Alberta Ivančiča, ŽePZ Kulturnega društva Dobovec p.v. Nande Guček, MoPZ Društva upokojencev Trbovlje p.v. Mihe Hercoga, ŽePZ Društva upokojencev Trbovlje p.v. Nande Guček, MoPZ Zarja p.v. Blaža Rojka, KD Svoboda Center MePZ Slavček p.v. Ide Virt in KD MePZ akademik p.v. Blaža Rojka. Med koncertom je predstavnik republiškega sklada ljubiteljskih dejavnosti Marko Studen ob primernem nagovoru in utemeljitvi izročil bronasto plaketo pokojni Jelki Rojšek, ki
jo je prevzela njena hčerka. Visoko priznanje so podelili pokojnici še za časa njenega življenja, vendar ga zaradi bolezni ni mogla prevzeti na osrednji prireditvi v Ljubljani. Priznanje soji podelili na temelju obširne utemeljitve. Program revije je povezoval Staš Butkovec. Domala 200 pevk in pevcev vseh zborov je bilo
deležnih dolgega ploskanja skoraj polne dvorane poslušalcev. Vsak zborovodja je dobil s strani organizatorja priznanje v obliki šopka cvetja. Pevci in pevke vseh zborov so znova dokazali, da s pridom in uspešno nadaljujejo več kot stoletno tradicijo trboveljskega zborovskega petja.
IL.
SLIKAR IN PESNIKSE PREDSTAVITA
V	avli Delavskega doma Zagorje je 27.5. svoje slike na ogled postavil likovni pedagog Bojan Čoki. Razstavljene slike so iz daljšega časovnega obdobja, kar se vidi tudi iz stila, kakor likovne tehnike. Na otvoritev so prišli njegovi mladostni sosedje iz Lukarije, z Gorišnice, med njimi tudi Zlatko Šugman, ki so s svojo prešernostjo ustvarili resnično prisrčno druženje.
V	priložnostnem kulturnem programu smo slišali pesmi našega
sodelavca Igorja Gošteta.	Tekst in foto MM
Ropotija
tombole
Navadno so vsa človekova prizadevanja usmerjena v doseganje sreče. Ta mogoče kdaj terjajo potrpežljivost, zato so marsikdaj glede sreče dosti bolj zanimive igre na srečo, čeprav niso zastonj. Za nekatere je sicer treba biti športni navijač, na kakšno srečko pa sleherni kdaj "zaigra" kar mimogrede, kadar ga "daje" pomlad ali se prav dobro počuti. O sreči na loteriji so debatirali tudi anketiranci.
Tekst in foto: Petro Radovič
Janja Škofič, dijakinja iz Hrastnika:
"Ne igram na srečo, čeprav sem včasih radovedna, ali bi imela srečo
s srečkami."
Anica Kastelic, upokojenka iz Trbovelj:
"Sem že kupila srečke 3x3, pa ni bilo nič.
To so res igre na srečo in nasplošno nerada tvegam."
Marida Hernaus, gospodinja iz Trbovelj:
"Redko igram na srečo in če dobiš, si vesel, sicer je pa vseeno v redu."
Ismet
Muminovič, tesar iz Trbovelj:
"Ja, igram na srečo in sicer loto in 3x3. Vesel sem, kadar dobim, če pa ne, bo pa drugič več sreče."
Pavle Zupančič, rudar iz Kisovca:
"Včasih na loto kaj zadanem, včasih pa nič, saj
se pač pustiš presenetiti."
Nedžad Sejdinovič, dijak iz Zagorja:
"Haha,
nisem
tak
srečnež,
da
bi dobil v igrah na srečo."
Magdi Jerman, kuharica iz
Zagorja:
"Redkokdaj igram na srečo, saj je res treba
imeti srečo, da
kaj dobiš.”
Angela Logar, upokojenka iz Zagorja:
"Pri igrah na srečo več
izgubiš kot pa dobiš, tudi
dobitkov je vse manj."
Katarina
Huber,
upokojenka iz Zagorja:
"Pri igrah na srečo ne smeš biti razočaran, če ostaneš brez dobitka. Če pa ne igraš, te pa nič ne preseneti."
Ostrožnik, učiteljica iz Zagorja: "Igre na srečo me ne zanimajo, kajti v življenju seje treba za srečo potruditi."
Marko Sitar, dijak iz Zagorja:
"Ne igram na srečo, ker imam občutek, da ne bi imel sreče."
Marta Grabnar, upokojenka iz Zagorja:
"Če igram na srečo? Včasih, čeprav nimam
zaupanja v igre na srečo."
Vili Ocepek, upokojenec iz Zagorja:
"Včasih bolj za hec igram na srečo, ko res ničesar ne
pričakujem."
Angela Lebeničnik, gospodinja iz Zagorja: "Kdor ima srečo, naj igra v igrah na srečo, sicer se pa to ne splača."
V?iTi.n,i3 h.ian
17. ROŽNIKA 1999

Jože Ovnik
(zapisano po spominu...)
NOHŠIHT...
je že za nami, pa se mi je vendar ves ta čas grenko kolcalo, da bi nemara le zapisal, kar se mi je pripetilo, naključnemu obiskovalcu, te, končno ponovno oživljene vsetrboveljske fešte ...
Pridem, Se postavim za sank...nekaj evforičnega je v zraku, gneča Mi vzame Ego. Naročil bi, a Me nihče ne vidi, še manj sliši. Razumem, ko je pa praznovanje občinskega praznika, sicer že malo proti jutru, na višku. Pa sklenem prisesti, tako, na blef k starejšem možakarju, ki je sede sameval - čudno - na edini prazni £/0/?/... Sključen, ob že skoraj prazni steklenici črnega, gladko obrit, z nazaj počesanimi lasmi. Skromna, a obenem svečana obleka na Njem Mi govori, da prihaja iz nekega drugega časa, časa, ki Ga ni več. Zanimiv tip, Si mislim...bi veljalo kakšno z Njim spregovoriti. Pozdravim, a Oni...nič! Dobro. Kje je Ta kelner’ca, da nekaj popijem in grem. Ne bom Mu težil...če ne mara ...
...ob hladni pijači opazujem Ljudi. Malo, zelo malo Jih Je še, ki ob Batičevem spomeniku vedo, kaj danes slavimo. On še vedno strmi predse, s palcem gladi zadnji kozarec črnega in...diha...In nič drugega.. .vztrajam poleg Njega, kot nadloga, ki trpi nadlogo. Čutim, nekaj grenkega sedi med Nama. A On, kot da Mu za vse to ni mar... Užitek je neznanski! Kaj vse ponuja nocoj parada obrazov...glasba Me para na pol, malo je zablodilo, zrak je vlažen a prijeten...is mislim vstati, ko Me ostro pogleda, kot Bi hotel reči: „Sedi!„ Ne vem, ali Sem razumel Njegov pogled, toda, nekaj Me je v šusi pripopalo nazaj na hladno klop...in...Ga vprašujoče gledam. Nekdo Me, v vsespološnem medmiznem osvajanju prehoda, sune od zadaj, da se mu je hladno pivo pocedilo po Mojijakni...a^egov pogled me odvrne od vsake takršne misli...strmim Vanj. Počasi obriše rob kozarca, potegne kratek curek, Ga zadiži pod jezikom in odloži preostalo vsebnost nazaj na majavo in od jutranje rose vlažno mizo ...
„Čigav pa Si?„ je zadišala po merlotu vprašujoča sapa iz Njega...
,,Od ata pa od mame ...,, v hecu butnem nazaj, nagnem Coca Colo, vesel, da le ne sedim poleg mumije. Ni trznil, samo nadaljeval Je, ne da Bi trenil z očmi:
„To, da Si prisedel, Sinko, ni slučaj, kot ni slučaj, da Sem do sedaj med Vsemi sedel Sam ...„
,,A ja??!,, Radoveden, Se sklonim malo naprej in odmaknem vstekleničeno sintetično vsebino ...nekaj je v zraku, čutim... ,,
„...ker ne veš, kaj preži Nate jutri, kot tega Nisem vedel Sam v Tvojih letih, Se potrudi, le daj, da Boš srečen nocoj. Vzemi majolko vina, Fant, in sedi v mesečni svit ter popivaj, rekoč, da Te bo luna morda jutri iskala zaman!,,
,,No krasno, imam pa srečo,, Si mislim,, Ta Mi misli težit'...,, Naokoli prihodi utrujena kelnar 'ca. Zagleda Jo...nekapozabljena iskra v Njem se prebudi:
„ Vina!! Še!!Dajte Mi vina, močnega, kot hudournik! Naj Mi poje po žilah! Naj Mi v glavi zavre! Dajte čaše...
Hočem biti pameten in Ga pomiriti ...
„Umolkni! Vse je prevara. Čaše sem!...hitro! Jaz sem že star...toda, vsa Moja mladost Je danes na novo vzbrstela! Vina! Dajte Mi vina! Naj Me objamejo zublji Njegovi... Vina!! Vseeno kakšnega. Jaz nisem izbirčen. Najboljše, verujte, bo grenko, kakor Življenje!,,
,,Joco, še bo vroče! Od kod Je pa Tale prišeeel!!??,, Mi gori v glavi, medtem, ko mrzlično iščem svinčnik in	Sklonil Se Je čez
majavo mizo, daje Ta zarjavelo zaškripala pod težo Njegovega Časa:
„ Pij vina, Fant, zakaj, dolgo Boš spal pod zemljo.. .brez Prijatelja in brez Žene. Zaupam Ti tajnost: uvele tulpe ne vzbrste nikdar več .. .Poslušaj, kar Ti ponavlja Modrost dan za dnem: „Življenje je kratko, in Mi Nismo v ničemer podobni rastlinam, ki poženejo znova, potem, ko So Jih že pokosili.. .Življenje, ja... In kaj Je Življenje?? Je zgolj enolična Igra, kjer Boš zanesljivo zadel le dve srečki - Bolečino in Smrt.,, Smrt, je izgovoril z nekim posebnim, blagim tonom, kot...
„ln kaj je Smrt?,, Je nadaljeval, da Sem, verjamem, buljil Vanj „Poslušaj! Ko je osvetlila prva Zarja svet, je bil že Adam zgolj bolestno bitje, kije klicalo Noč, kije klicalo Smrt. Iskal sem onstran sveta in še dalje, da Bi
našel Nebo...ali Pekel. Pa mi pravi Nekdo v Meni - Nebo in Pekel Sta v Tebi.. .In predno grem, naj Ti zaupam skrivnost Življenja: Nikoli, poslušaj Me dobro, nikoli ne poskušaj prikrivati Svojih napak! Jaz še ne vem, ali je kje Pravičnost in ali je Usmiljenje ... vendar pa Sem poln zaupanja, kajti vedno Sem bil in ostal odkritosrčen!! Kaj Me tako gledaš!??,.
Ko bi Ti vedel Tujec! Mraz Mi ledi hrbet, da ne vem, ali od ranega jutra, ali od Tvojih besed! Medtem Si Je On ponovno privoščil slasten požirek, ne da Bi odmaknil pogled raz Me. Pogledam okoli Naju. Davi Me občutek, da nocoj ne spadava Tu. Nenadoma!...po glavi lovim spomin: „Le kam Sem vtaknil ta prekleti svinčnik...tole Si vendar moram zabeležiti!,, Ne slišim več množice, glasba je vstopala v mojo zavest od Tam, ne vem, ali je Noč ali je Dan...roki Se Mi v iskanju treseta. Le kam Sem Vaju vtaknil, prekleto, aha, olajšanje, tukaj Sta. Skrijem Ju pod mizo, da bi On ne sprevidel Moje namere. Kar bo, pa bo. Nocoj ne smem prepustiti Nepovratu ... Sklonjen v iskanju od zgoraj zaslišim Njegov: „ Plačam...!!,,
Nenadoma Je vstal. Se poravnal, položil denar pod pepelnik, za trenutek postal in brez pozdrava izginil v množici... Sem ostal Sam
Petra Radovič
FLOSKULA
Kakšenkrat o zunanjosti rečemo, češ, saj to je bilo že videno. Pa to ni mogoče. Najbolj možno v tej zvezi je spominjanje, ko gre za ponovno omenjanje zgodbic, dogodivščin, včerajšnjih srečanj, ali za razgovorljive pomene o barvah, stilih, mimiki. Ali zgolj navezovanjih o nekdanjih vtisih in doživljanjih. Zelo malo je ostalo tudi od najbolj bežnega stika, če ni vpet v današnjost. Da vsaj nasmeh razkrije, da posreduje ne več predvčerajšnjo zamero ali včerajšnjo žalost, marveč vsaj današnjo zadrego.
Tudi moda je nezanimiva, kadar se govori o najnovejših trendih, pa je v njih zaslediti koketnost, brez priokusa doslej še ne zaznane simpatičnosti ali morda zadržanosti. Lahko se stegne tja v sedemdeseta, kadar zaživijo nek preporod sedanjosti, ko se zdi, da modernost kipi' trenutek in ga niti najmanj ne prehiteva. Kljub vsemu je za tančico ponošenih kavbojk možno ugledati eleganco, naj bo še tako 'štorasta'. Neprimerno je sicer računati, da se nihče ne bo obregnil ob raztrgane ženske hlačne nogavice na kakšnem večernem koncertu. Toda z malce veščine se lahko izrazi, kako je v vsej naglici zmanjkalo časa.
Precej neprijetno je sovpadati z modernostjo, ker morebiti ni širokega dometa izbire barv, saj ima marsikdo občutek, da mu pristoji le par barvnih odtenkov. Toda modnost ni le v predstavljanju najnovejših artiklov, po katerih lahko nekateri posegajo bolj od drugih. Je tudi v sodelovanju, ki poraja še največ idej in spodbud. Ne uspeva vsem enako, da dodelajo svoj stil oblačenja, kakor jim paše ter izkažejo navzven čustva, občutke do drugih ali se razgovorijo o teh. Kajti v zunanjosti je tudi željnost videti nekoga, se ubadati, kako izcimiti ustrezne besede, da mu že kmalu ne bo nelagodno. Floskule, pravijo. Toda glede besedičenja bi slehernemu prijalo zabavanje ali laskanje. A pronicljivost ždi še v nemarnih, na hitrico izmenjanih debatah, saj nemalokrat prednjači, kaj bi nekdo, iz prijaznosti vsaj, lahko rekel, pa ni.
Ampak zroč v filmsko platno, četudi gre recimo za Katherine Hepburn, ki velja za povsem klasično igralko, vedno loveč takt časa, ko igralka nehote izražala več, bo vsak hip igrala in korakoma razpletala vlogo. Ta navideznost skuša presegati obremenjenost, da kaj reče na nepravi način, trudi se tudi ugajati, kljub izgledu neurejenosti, in navsezadnje stremi po tem, da pritegne še tako odbijajočega gledalca. Zato se igralstvo le rekdokdaj zdi rutinersko, čeprav pogled kdaj uide zbranosti in prestreza detajle, o katerih tehta povsem trenutno razpoloženjsko. In ravno pristopnost pogostoma naredi zunanjost prijetnejšo, zanimivejšo. Ne le to, kar odveč se zdi razpredati tudi o tem, na katero struno hoče "zaigrati", ko kaj pove. Slejkoprej nikoli dovolj zadostno posvečanje zunanjosti dovolj zgovorno nakazuje, da tudi medčloveški odnosi terjajo prisrčnost, pozornost in tudi pestrost.
17. ROŽNIKA 1999
^	J ■	•— •— £ f —
J , J J . 11 Ti J , \» t| N
Marjan Korošec
Glasba odgovarja tudi najintimnejšim doživetjem
Deset let je pripomogel krojiti usodo Glasbene šole Trbovlje, ki letos praznuje šestdesetletnico delovanja, ko so skozi vse šolsko leto organizirali razne koncerte in tudi gostovanje priznanega svetovnega trobentarja Richarda Stuarta, ki je priredil še glasbeno delavnico. Izdali pa so tudi zgoščenko in brošuro: Glasbena šola Trbovlje 1939-99 in s pihalnim orkestrom AVE posneli videospot: Trbovlje, srečno! In Marjan Korošec, ki se mu čez dve leti izteče delovni staž, se je z glasbo srečal že v družini, trobento pa je doštudiral ob delu v Slovenski filharmoniji, saj je veliko igral z anasambli, med drugim z Ansamblom Slavka Osterca, v ljubljanski Operi, še prej pa je seveda igral tudi pri takratni trboveljski delavski godbi. Ob prihodu v Radijski simfonični orkester je pridobil številne izkušnje o filmski glasbi, ki jo je večinoma komponiral Bojan Adamič, z orkestrom pa so skorajda vsak dan snemali in veliko nastopali, tako da so izvedbe terjale usklajeno in dovršeno orkestralno zasedbo. Od vsega pa ima v glasbi še vedno najrajši atraktivnost.
Kaj bi povedali ob šestdesetletnici Glasbene šole Trbovlje?
Da je bila Glasbena šola Trbovlje prva šola v Sloveniji, ki je bila namensko grajena kot glasbena šola. Precej časa smo zbirali podatke o organiziranih začetkih delovanja trboveljske glasbene šole, da smo ugotovili, kako so glasbeni entuziasti že pred drugo svetovno vojno stremeli po ustanovitvi Glasbene šole Trbovlje, ki je nekaj let delovala pod nemško okupacijo, nato pa s šolskim letom 1945/46 že štartala kot trboveljska glasbena šola, ko so določili tudi status glasbenega šolstva, ki naj bi obsegal nižjo, srednjo in visoko šolo. Trboveljska glasbena
šola je delovala v prostorih takratne meščanske šole in od leta 1962 v Delavskem domu Trbovlje. Z letom 1977 pa so zgradili zdajšnjo Glasbeno šolo Trbovlje. Sprva je bilo sicer razvidno več zanimanja za ene in manj za druge inštrumente, zdaj pa vpis na posamezne inštrumente pove, da je za vsak inštrument dovolj interesa. Glede učilnic pa smo naknadno poskrbeli, da se glasbeni pouk ne sliši iz ene učilnice v drugo. Sledimo tudi glasbenemu napredku ter skladno s tem spreminjamo tehnologijo in metodologijo poučevanja. Na glasbeni šoli delujejo Orffov orkester, orkester harmonik, godalni orkster, mladinski pihalni
orkester AVE in balet.
Tudi glasba je dovzetna za vplive, kako ohranjate kvaliteto?
Kvaliteta raste s kvantiteto in s konkurenco. Učenci pa imajo možnost, da se glasbeno izpopolnjujejo pri vrhunskih glasbenikih, ki po slovenskih glasbenih šolah priredijo glasbene delavnice. Več možnosti je za dodatno glasbeno izpopolnjevanje. In čedalje več otrok si želi znati igrati na kak inštrument.
Je uspeh pomemben?
Dostikrat že dober pristop h glasbenemu pouku nakazuje uspeh, saj če učenec veliko vadi in je v nadaljevanju še marljiv in priden, lahko uspe. Tudi motivacija, katero učencu dajejo glasbeni pedagogi, starši, prijatelji, je pomembna. Navsezadnje je vsakomur všeč, da tisto, kar zna, izraža drugim. Res pa je, da je za sleherni razvojni proces potrebno učenje in zorenje, kajti stvari ni treba 'forsirati' na vsak način.
Ali skozi vse šolsko leto skrbite za nastope učencev?
Važno je ohranjati naboj, zato imajo učenci možnost, da nastopajo, saj
tako glasbeni pedagogi kot starši pričakujejo skozi koncerte neko rast. S tem dobivajo tudi samozavest za nastopanje, čeprav tremo ima verjetno vsakdo, stremimo pa k temu, da učenci igrajo sproščeno in muzikalno.
So za vpis učencev v glasbeno šolo glavna spodbuda starši?
Vsako šolsko leto priredimo koncerte po vrtcih in osnovnih šolah, da tudi na tak način še koga spodbudimo za učenje inštrumenta. Dogaja se, da nekateri starši, ki so si želeli igrati inštrument, a za to niso imeli možnosti, spodbujajo svoje otroke za glasbeno šolo in včasih se zgolj staršem na ljubo, vpišejo v glasbeno šolo. Dobro je, če ima otrok veselje z igranjem inštrumenta. Kot kaže, pa otroke še najbolj motivira, kar slišijo od sošolcev.
Kaj iščete v glasbi?
Rad imam zelo dobre skladbe malo mlajših skladateljev in izvrstnih izvajalcev. V glasbi iščem zadovoljstvo in na koncertih zmeraj čakam, kako ga bom našel. In kljub dovzetnosti za nove stvari, me ravno klasična glasba zmeraj znova navduši.
Na slavnostnem jubilejnem koncertu je bilo v izvedbi pihalnega orkestra AVE, ki mu dirigirate, slišati prvo izvedbo vaše skladbe Relax; kako je s komponiranjem?
Doslej sem napisal več skladb za ansambla: Zasavci in Interval, komponiral sem tudi skladbe za otroški pevski zbor. Leta 1964 sem za skladbo: Urškina polka prejel prvo nagrado.
17. ROŽNIKA 1999
n n.
r, rs ri7,i n.
Dipl. ing. Alenka Knez:
"Uspeh je sod skupnega dela"
S padem*: prua cit ij jpi mg Aier iKd r J 4lZ je peta z ie*
Komponiranje pa je svojevrstna | zadeva, saj ko že dobiš idejo za | neko melodijo, rabiš poznati še druge inštrumente, da vidiš, kako bi skladba pridobila na zvočnosti.
Je sodelovanje v orkestru za vsakega učenca svojevrstna izkušnja?
Orkestri so na glasbeni šoli najpomembnejši. Ne dajem poudarka tekmovalnosti, čeprav se učenci Glasbene šole Trbovlje udeležujejo tekmovanj in so se nekateri uvrstili tudi naprej na državno	tekmovanje.
Pomembneje je namreč, da učenci skupaj muzicirajo, saj je to spet nov pristop do glasbe in predvsem vsak glasbenik stvari drugače doživlja pa tudi odziv publike je torišče vzgajanja nastopa. Mnenja sem, da v orkestru zares uživajo, ko igrajo in kar je največ, da se namreč učenec veseli nastopati in se veseli tudi igrati.
Kaj pa petje; ali opažate, če zna vsakdo kaj zapeti?
Seveda, saj je petje bistveno za vsakega glasbenika. Tudi pri pouku inštrumenta dostikrat rečemo učencu, naj si zapoje, ko igra. In nasploh je fino, da znaš čimveč zapeti.
In publika?
V Trbovljah je veliko zanimanja za glasbo, koncerte in menim, da bi takšen odnos do glasbe lahko ohranili. Tudi nastopajoči so veseli, kadar nastopajo pred polno dvorano. Menim, da mlade vzgajamo tudi za poslušalce oziroma da bi jih pritegnili in bi šli zvečer namesto gledanja televizije rajši na koncert.
Ste zelo družabni?
Rad sem v družbi, mislim pa, da smo se vse manj vajeni pogovarjati.	Spoštujem
argumentirane pogovore. Komunikacija med ljudmi je pomembna, čeprav gre marsikdaj bolj za uveljavljanje kot pa za poslušanje in pogovarjanje. In kar zavidam nekaterim, ki tako zlahka oproščajo.
Petro Radovič Foto: Branko Klančar
Je letošnja trboveljska prvojunijska nagrajenka. Že 26 let na Srednji strojni šoli v Trbovljah poučuje mehaniko, tehniško risanje, tehnologijo in osnove strojništva. Sodelovala je tudi pri večih inovacijah, ki so učencem olajšale pouk in razumevanje predmeta. Pravi, da se v zadnjem času stvari hitro izboljšujejo in je zaznati razvoj. Tudi v družini so ustvarjalni in spodbujajo delovne navade.
Kakšni občutki vas prevevajo ob dobljeni prvojunijski nagradi?
Ko se je treba za kaj zavzeti oziroma v samem poteku dela, se počutim bolj ugodno kot pa, ko te izpostavijo za zasluge, ki so marsikdaj sad skupnega dela. Ampak nekako je to le spodbuda, da je naše skupno delo opaženo in na nek način vrednoteno. Morda je s tem tako, kot pri nogometu, ko igra ni dobra, če nihče ne da gola. Moj delček je pri vsem malenkosten, skupno smo bili zagreti za delo in razvoj, ki je v svetlejši luči kazal tudi trboveljsko srednjo strojno šolo.
Kako pa recimo sploh uspejo inovacije?
Sreča je na strani pogumnih, pravijo. In tega se skušam držati tudi takrat, kadar ugotovim, kako bi neka stvar lahko boljše delovala. Da se prepričaš ali se motiš ali ne, pa je najbolje, da stvar poskusiš, čeravno zadeva ne vžge. Večleten trud je bil potreben za številne izboljšave na Srednji strojni šoli Trbovlje, ki smo jih zelo veseli, tudi športno halo bomo dobili. In če ne bi bili vsi tako vztrajni, verjetno temu ne bi bilo tako.
V čem je bila konkretna pridobitev katere od inovacij?
Z inovacijo: Modulna učila za mehaniko je ta, sicer teoretičen predmet, postal prijetnejši. Modulna učila povečajo atraktivnost predmeta. Kajti z
modulnimi učili za mehaniko učenec aktivno sodeluje pri pouku mehanike in najprej opazuje določene pojave, potem pa po razlagi sledi še debata, ko lahko na podlagi demonstracije razložijo pojav. Za inovacije pa rabiš zagonska sredstva in četudi se ideje kar krešejo, je brez njih težko kaj realizirati.
Je na trboveljski srednji strojni šoli dovolj praktičnega pouka?
Tudi v šolstvu se kdaj zgrnejo hudi časi, s čemer hočem poudariti, da smo bili zelo prizadeti, ker lahko letošnja generacija opravlja le zaključni izpit po opravljenem šolanju. Poleg vsega je še vpis na tehnične šole zmanjšan. Seveda se pa šolski programi tudi prenavljajo, čeprav sem mnenja, da ni najboljše, če učenec vse počne zgolj za oceno.
Bi lahko nasplošno povedali kaj o praktičnosti mladih?
Zagotovo so sedanje generacije mladih, tudi zaradi tovrstnega načina življenja, manj praktične. Včasih je fizično delo pogojevalo, da si tudi bolj spreten. Vendar je spretnost pri delu povsem nekaj drugega kot usposobljenost. Pogosto še teoretično znanje ni dovolj za praktičnost.
Se kdaj hudujete na koga, ki je izrazito nepraktičen?
Ne, nikoli. Izjemno rada imam mladostnike, rada tudi poučujem in mnogi učenci se od tistih 15-
letnikov v času šolanja kar krepko spremenijo, ko kot 19-letniki zapuščajo srednješolske klopi. Na nikogar se zaradi nepraktičnosti še nisem jezila, saj mladi rabijo spodbujanje za pozitivne stvari. Venomer jim poudarjam, da je stvari treba početi, kajti le s tem, da stvari počneš, postajaš tudi bolj pripraven.
In prosti čas?
V družini smo vsi bolj strojniško usmerjeni in učni delovni zvezki za pouk mehanike nastajajo kar skupno. Sicer pa, treba si je le pravilno razporediti čas, pa ga za vse dovolj ostane.
Kaj najrajši počnete?
Najrajši počnem take stvari, da prizadevanja obrodijo sadove.
Kaj pa je vaše vodilo za uspešno pedagoško delo?
Rad moraš učiti in mlade moraš razumeti.
Sc navdušujete nad tehniško gimnazijo, ki naj bi štartala v naslednjem šolskem letu?
Vsekakor, saj so nam z maturo vzeli nekaj, kar je bilo dobro. V Zasavju pa rabimo tudi tehnični kader in generacija generaciji omogoča boljše pogoje.
Kaj spoštujete v medčloveških odnosih?
Pri ljudeh spoštujem zaupanje in odkritost. Menim, da preveč osebno reagiramo in štedimo s pohvalami. Odprt, prijazen način komuniciranja pa je največ.
Petro Radovič Foto: Anton Podbevšek
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP
(»statlitfi DL
dat!
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584

NAJBOLJ GLEDANA . LOKALNA TELEVIZIJA j V SLOVENIJI
lllllli i .
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
Iz središča Slovenije v Vaše srce!
Radio GEOSS 89,? mhz
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija
Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
mn n^rlslvTi.
17. ROŽNIKA 1999
NA OBISKU PRI ALBINU TROHI
Bine Troha ima z balkona stanovanja lep pogled na nekdanji kisovški rudnik, kjer je delal.
Albin Troha iz Kisovca, se je rodil leta 1923 na Primorskem kraju Pečine. Takrat je ta del Slovenije pripadal Italiji. Doma so seveda govorili slovensko. Obiskovati pa je moral italijansko šolo, vse do 14. leta. Kasneje je poprijel za različna priložnostna dela. Očetu drvarju je pomagal v gozdu pri spravilu lesa, občasno so drvarili tudi s prijatelji. Nekaj denarja je zaslužil z delom na kmetijah v soseščini, žgali so tudi apno. »Doma nismo živeli v izobilju. Imeli smo le eno ali dve kravi, pa enega prašiča,« je povedal Bine, kot mu rečejo prijatelji. Pravi, da otroci niso čutili, da neprostovoljno živijo v drugi državi. Na slabše pa seje Slovencem obrnilo po letu 1936. Predvsem so iz vseh občinskih in državnih uradov, iz cerkva in tudi drugje začeli izganjati slovensko besedo. »Po letu 1939 se spomnim, da so bile maše že v tu jem jeziku (latinskem, op.p.). Ali se duhovniki resnično držijo napotkov oziroma ukazov italijanskih oblasti, s katerimi so prepovedovale v cerkvah maševanje v slovenskem jeziku, le tu so se vsaj enkrat tedensko zbirali zavedni Slovenci, so Italijani neprestano kontrolirali. Tako hudo je bilo, da so že tudi v gostilnah, trgovinah zahtevali uporabo italijanskega jezika. Bog ne daj, da bi kdo govoril slovensko«.
Albin, ki pred drugo svetovno vojno ni imel redne zaposlitve, pripoveduje, da so v začetku leta 1941 morali mnogi slovenski fantje, njegovi sovrstniki, oditi na prisilno brigadno delo. Nad Idrijo, na takratni državni meji med Jugoslavijo in Italijo, so delali obrambne bunkerje. Vojna je bila blizu.
V ITALIJANSKI VOJSKI NA SICILIJI
Ko seje začela 2.svetovna vojna, se je želel priključiti partizanom, vendar so bili le ti v njegovih krajih, v začetku slabo organizirani in so takrat mnoge slovenske fante odklonili. Njega in še mnoge druge Slovence pa so v začetku leta 1942 rekrurtirali Italijani. Prejel je ukaz za vpoklic v italijansko vojsko. Kjer je bilo zapisano, da se mora javiti oktobra istega leta. »Tistih nekaj tednov, ko smo bili še doma, smo opazili, da nam Italijani ne zaupajo kaj dosti, saj so nas neprestano nadzirali. Vsakih nekaj dni smo se morali
javiti na občinski urad. Ne vem zakaj, a do mobilizacije je prišlo že 16.marca 1942. Torej mnogo prej, kot je pisalo na vpoklicu. Morali smo se javiti v Udine, v vojaški štab za Primorsko. Od tam so nas poslali v Arezzo, kjer so nas vojaško usposobili za lahko poljsko artilerijo. Tu, pretežno Slovenci, le častniki so bili Italijani, smo bili vse do decembra 1942. Spomnim se, da smo vseskozi iskali priložnost, da bi prebegli k partizanom, o katerih smo imeli kar nekaj informacij. Upanja je zmanjkalo, ko so čez noč celotno slovensko divizijo (fante s Krasa, Primorske in Istre), nekaj dni po Božiču, strpali na živinske vagone, ki so jih zapahnili in kar nekaj dni smo se vozili do Kalabrije na jugu Italije. Takrat je bilo v Kalabriji zelo vroče, sadja, predvsem pomaranč, je bilo v izobilju. Istočasno so zavezniki (Američani in Angleži) že dokaj redno bombardirali jug Italije, predvsem železniške proge, z namenom, da bi preprečili italijanskim vojakom dostop na Sicilijo. Ko so Italijani progo usposobili, smo se peljali naprej, z vlakom do morja, tam pa so nas vkrcali na ladje. Do kapitulacije Italije smo bili nameščeni na Siciliji. Bolj kot vojaki, smo bili njihovi ujetniki. Celo brez oborožitve smo bili. Očitno nam niso zaupali,« pripoveduje Bine.
V AMERIŠKI VOJSKI V ALŽIRIJI
Slovenski fantje, pripadniki italijanske vojske, so bili nameščeni po večih krajih Sicilije. »Po
kapitulaciji in prihodu zaveznikov, je z nami ostal le en italijanski podčastnik. Drugi so odšli. Po desetih dneh so nas obiskali predstavniki Ameriške vojske. Sprva sc nismo najbolje sporazumeli, saj smo govorili različne jezike. V vrstah ameriške vojske, pa je bil tudi v Ameriki živeči Slovenec, ki je znal govoriti še prav dobro slovensko. Povedal nam je, da bodo poskrbeli za nas, da sc nimamo kaj bati. Kmalu so nas odpeljali v taborišča, razdeljene po narodnosti. V enem takem, dobro preskrbljenem, smo bili Slovenci mesec in pol. Ni preteklo veliko časa, ko je prišel ukaz, da nas kot pripadnike zavezniških enot izkrcajo v Afriko. Z bojno
ladjo, kamor nas je šlo okoli 25.000, smo se vozili polnih 16dni z osem dnevnim postankom na Sredozemskem morju. Moja enota je bila potem skoraj eno leto v Alžiriji, kjer smo opravljali različna vojaška dela: stražili smo vojaške in druge objekte, odhajali smo v pristanišče raztovarjat in tovorit vojaške ladje, ena skupina, v kateri sem bil tudi sam, pa je na letališču iz poškodovanih vojaških letal in drugega orožja, sestavljala nova. Mnoga ta letala so kasneje delovala tudi v Jugoslaviji,« se spominja Bine in dodaja, da so bili ameriški vojaki, predvsem temnopolti zelo prijazni in dobri, Angleži so bili bolj vzvišeni.
V PARTIZANIH V BEOGRADU
4.junija 1944 so mnogi slovenski fantje v vrstah zavezniških enot, podpisali pristop k jugoslovanski partizanski vojski. Do oktobra istega leta so bili še v Alžiriji, kjer so s poškodovanega orožja sestavljal i novo in pripravljali pošiljko le-tega za jugoslovanske partizane. Oktobra so odpluli do italijanskega pristanišča Bari, otovorjeni z raznovrstnim orožjem. Binetova letalska enota je iz Dubrovnika odšla, preko delno že osvobojenega ozemlja, do Beograda. Kljub temu, da so na poti do Beograda potekali manjši in večji bojni spopadi, je imel Bine srečo, kotje med najinim pogovorom dejala njegova žena, da se ga ni »prijel« noben izstrelek.
POJASNILO-V knjigi Rafaela Perhavca Letalci prekomorci, kjer je na nekaj fotografijah tudi Bine, je vse to kar navajamo, zelo natančno opisano.
Pot od Dubrovnika do Beograda je
trajala več kot 20 dni. »Ko smo
prispeli v Beograd, smo nekateri kot mehaniki skrbeli za letala na letališču Batanjica. Po končani vojni so me premestili v letalski center v Pančevo. Popravljali smo letala. Včasih je bilo potrebno iti na poskusni polet in spomnim sc, da je ob neki priložnosti letalo, v katerem sem bil, strmoglavilo. Na srečo, brez hujših poškodb. V vojski sem bil vse do lO.oktobra 1946, ko je, končno prišla zamenjava - mehaniki. »
PRVIČ DOMA
Ko je bil Bine prvič doma, kmalu po končani vojni, je dobil tritedenski dopust, in prišel v drugo državo. Odšel je iz Italije, vrnil se je v Jugoslavijo. Sicer takrat še ni bilo povsem gotovo ali bo Primorska slovenska ali italijanska. Nekaj pa je bilo drugače. Povsod seje govorilo slovensko. Starši, ki vsa ta leta o Albinu niso imeli nobenih informacij, prepričani, da je mrtev, in so bili snidenja zelo veseli. Kako tudi ne, po štirih letih seje vrnil sin.
Bine tudi potem, ko je po več kot letu dni po končani vojni slekel angleško vojaško suknjo, ki joje nosil tudi kot partizan, kar nekaj časa ni našel zaposlitve. Nazadnje jo je le dobil, ne preveč navdušen, kot policaj. To delo mu ni preveč dišalo, ni bilo v skladu z njegovo nravo. Kolikor hitro seje dalo, a takrat v povojnih časih to iz znanih razlogov ni bilo najlažje, si je poiskal delo drugje. Sprva v Jaršah, kjer je spoznal ženo, s katero sta skupaj že petdeset let, in kasneje v rudniku, kjer seje z več kot 40 leti delovne dobe upokojil.
Teskt in foto Igor Goste
17. ROŽNIKA 1999
18
J. M
J J T- I r J .
BANKA ZASAVJE: PODELITEV NAGRAD ZA VARČEVANJE IN PROMOCIJA PRVEGA RAČUNA
V sredo, 2.junija je na prostorih košarkaškega igrišča OŠ Trbovlje potekala prireditev, ki se vrsti že3 leta in je v okviru banke Zasavje. Gre namreč za varčevanje osnovnošolcev in dijakov, ki varčujejo pri banki Zasavje za kakšen končni izlet, ekskurzijo ali pa za druge namene. Tokrat je bila prireditev drugačna od prejšnjih, saj je le-ta potekala zunaj, zraven pa so sodelovali še učenci s svojimi plesnimi točkami in ŠKL, kije odigral nekaj tekem. Podelili so tudi nagrade in sicer je banka Zasavje letos spet podarila dve glavni denarni nagradi, in sicer:
50.000 SIT za 8.a razred OŠ Dol pri Hrastniku ter 100.000 SIT za 3.c razred gimnazije Trbovlje. Te nagrade vsako leto podelijo tistim učencem in dijakom, ki tekom leta zberejo največji znesek, ki ga varčujejo pri banki Zasavje.
Poleg tega je imela banka Zasavje na ta dan še promocijo Prvega računa, ki je namenjen vsem mladostnikom do 18 let. Ti mladostniki lahko s tem računom poslujejo brez nadzora staršev, vlagajo ali pa dvigujejo trenutne zneske. Prav tako dobijo lastniki Prvega računa tudi bančno kartico, s katero lahko poslujejo na vseh bančnih avtomatih.Prvi račun je torej prva priložnost, da se vsak mladoletnik tudi na finančnem področju izkaže kot odgovoren in zaupanja vreden. Banka seje za takšen način odločila zato, ker menijo, da lahko zaupajo otrokom in upajo, da jim bodo znali zaupati tudi starši.
Alma Mujiae
___________________________________________________________________Foto: Igor Zibelnik
ZDRAVILNE RASTLINE
ŽENTKEU
Pokojni pater Simon Ašič je zapisal, daje to do 50cm visoka trajnica, ki raste v vlažnih listnatih gozdovih. Cvete od maja do julija. Plodovi so glavice s kaveljčki, s katerimi se prijemajo obleke. Nabiramo cvetoče zelišče z listi vred in posušimo v senci. Korenine kopljemo jeseni. Ker je čaj pripravljen iz te rastline neprijetnega okusa, ga sladkamo z medom. Že v srednjem veku je veljal kot odlično zdravilo za zdravljenje ran.
Čaj čisti kri, zdravi črevesje, želodec in zmanjšuje krvni tlak. Zdravi tudi zasluzena dihala, bolna pljuča in lajša kašelj. Kdor ima težave z vnetimi dlesni, naj redno grgra malo močnejši čaj iz ženiklja. Koristenje tudi za ustno votlino in bolno žrelo. Nadalje utrjuje majave zobe ter odpravlja afte v ustih. Tudi ženske rade pijejo ženikljev čaj, saj jim lajša težave pri menstruaciji. Če imamo kožne izpuščaje, nam nemalokrat pomaga, čejih izpiramo s čajem. Kot obkladek pomaga pri podpludbah, oteklinah in hemoroidih. Ker pa ženikelj zožuje kapilare, je bolje, da bolniki z angino pectoris, sklerozo, trombozo in ledvičnimi boleznimi ne pijejo tega čaja.
KAKO LAHKO Z RASTLINAMI ZDRAVIMO BOLEZNI
Doslej smo v tej rubriki podali opis že za okoli 100 zdravilnih rastlin. Pomagali smo si z ljudskim izročilom ter z mnogimi knjigami, brošurami, kjer so bolj ali manj poznani zdravilci ali zeliščarji (pokojni, živi, naši, tuji) objavili svoja poznavanja o zdravilnih rastlinah in o tem, kako si lahko pri posameznih boleznih pomagamo oziroma se obvarujemo, da do njih ne pride. Že v prejšnji številki smo zapisali, nekaj pa tudi že prej, s katerimi zelmi si pomagamo, če smo bolni. Pa nadaljujmo z naštevanjem bolezni in z rastlinami, ki le te odpravljajo.
AFTE- plavica, repinec, vijolica, vrtni janež, žajbelj, ajbiš, bazilika, kopriva, korenje, majaron,robida, vrtnica, ženikelj.
Dober nasvet- žvečimo sveže liste marjetice.
ALERGIJA-vsa zelišča, ki blažijo čistijo kri, posebej še česen, glog, krvavi mlečnik (zunanje), lipa, meta, prstasti pesjak in žajbelj. Ašič prisega na repik.
Dober nasvet - mešan čaj iz: bazilike, rožmarina, timijana, in janeža.
ARTERIOSKLEROZA- vsa zelišča, ki čistijo kri, posebno še arnika, artičoka, badelj,bela omela, breza, glog, gorčica, korenje, kreša, krvavi mlečnik, lipa, majaron, melisa, meta, plešec, regrat, repuh, rosnica, rožmarin, šetraj, šipek, timijan,vijolica, vrtnica in žajbelj.
Dober nasvet-kot preventivo vedno jejte česen in pijte mešanico čaja iz majarona, mete in žajblja.
ASTMA- vsa grenka in aromatična zelišča proti krčem: angelika, arnika, artičoka, bedrenec, bezeg,brin, bršljan, gozdna jagoda, bršljanastagrenkuljica, česen, evkaliptus, gorčica, hren, janež, kamilica, kopriva, krvavi mlečnik, lapuh, lučnik, majaron, mak, melisa, meta, ohrovt, bela omela, oman, redkev, repik, repuh, rožmarin, sivka, sliva, slezenovec, sporiš, vrednik, zlata rozga, smreka, šetraj, timijan, verbena, žajbelj.
Pripravil Igor Goste
ZAHVALA
Na OŠ Ivana Kavčiča Izlake je po svečanih dnevih ob 115-letnici šolstva na Izlakah in 70-letnici šole še vedno slovesno. K temu so prispevali tudi sponzorji, saj v teh dneh z zbranimi sredstvi nakupujemo potrebna učila in pripomočke, s podarjenimi pa naši učitelji in učenci že delajo. Zato se jim za kakšenkoli prispevek (denarni ali v obliki učila) najlepše zahvaljujemo.
Pomagali so nam: Občina Zagorje ob Savi, Trgovina Grošelj Izlake, Kmetovalec Izlake, Vitasan Izlake, Jože Smrkolj Podlipovica, Gostišče Vidrgar-Žibert, Franci Vidmar - ELVI Izlake, Odvetnica Milena Lukmar Zagorje, Deloza Zagorje, GP Dolacom Kisovec, Mladinska knjiga Zagorje, Steklarstvo Cestnik Izlake, Soboslikarstvo Lavrač Izlake, Zasebna zobna ordinacija Biljana Cosič, Zasebna zobna ordinacija Vlado Barič, Intact d.o.o. Zagorje, Krajevna skupnost Izlake, Smrkolj d.o.o. Izlake, Ansambel Ajda Izlake.
Učenci in kolektiv OŠ Ivana Kavčiča Izlake
Davek na omahljivost.
Kdo ga bo plačal?
So stvari, ki jih ne moremo predvideti. Druge lahko. Tokrat zares velja: čas je denar.
Izkoristite čimprej številne ugodnosti pri nakupu avtomobilov Hyundai:
•	dostopne cene,
•	ugodni kreditni pogoji z izjemno nizko obrestno mero,
•	vsi avtomobili Hyundai imajo garancijo, ki velja 3 leta ali 100.000 km.
iIVTOlUOTOir
d.d.CELJE
TEHNIČNI PREGLEDI, SERVIS, TRGOVINA
Savinjska cesta 36, TRBOVLJE, tel.:0601 27-664, 27-110
Generalni zastopnik: Hyundai Avto Trade, Brnčičeva 45, Ljubljana, tel. 061 302 091. Internet: www.hyundai-at.si
<e>
HVUDDPI
Vedno na dobri poti
TURISTIČNO DRUŠTVO I	MLINŠE VABI
'	NA
FANTOVŠČINO
IN	!
DEKLIŠČINO, ki bo 1 19. junija ZVEČER V GOSTILNICO ZUPANC V KOSTREVNICI IGRA ANSAMBEL AJDA
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
,\V7	ITF"___
««► j tim ju
do 144.000 sit popusta pri menjavi staro za novo
TWINGO - ob nakupu darilo platneno strešno okno
tel.: 0601/27-666,27-525
REPUBLIKA
SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike SLovenije Davčni urad Trbovlje OKLIC o javni dražbi
Na podlagi 75.člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 18/36) odreja Davčni urad Trbovlje javno dražbo predmetov, zarubljenih v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti.
Javna dražba bo v četrtek, 24.6.1999 ob 13.uri v prostorih "IPOZ"-a Trbovlje, Kolonija 1 maja 24b.
Na dražbi bodo naprodaj naslednji zarubljeni predmeti:
1.	Oblačila (hlače, trenirke, majice, kopalke...)
2.	Šolske torbe
3.	Igrače
Ogled zarubljenih predmetov je mogoč 1 uro pred pričetkom dražbe na dražbenem prostoru.
Kupec mora položiti Znesek kupnine, od dosežene prodajne cene plačati prometni davek ter prevzeti stvari takoj po javni dražbi. Če so predmeti prodani pravni osebi ali zasebniku, za namene iz 6. ali lO.člena zakona o prometnem davku, ob izpolnitvi 7.člena, se prometni davek ne plača oziroma se plača po znižani davčni stopnji.
Če zarubljeni predmeti na prvi dražbi ne bodo prodani, bo druga javna dražba v sredo, 30.6.1999 ob 13.uri na istem mestu.
Prodaja bo potekala po načelu VIDENO-KUPLJENO.
ELEKTROTEHNIKA - ELEKTRONIKA, PROIZVODNJA IN INŽENIRING
Podjetje Strip’s d.o.o. vabi k sodelovanju
koordinatorja proizvodnje
Od kandidata pričakujemo:
-	5. stopnjo izobrazbe, zaželjeno elektro ali strojne smeri
-	znanje tujih jezikov (angleščina ali nemščina)
-	vozniški izpit B kategorije
-	zaželjene delovne izkušnje, lahko tudi pripravnik
-	starost do 26 let
-	odslužen vojaški rok
Pisne prijave kandidatov pričakujemo v 15-ih dneh od objave razpisa na naslov:
Strip’s d.o.o.
Mlinše 33,1411 Izlake
17. ROŽNIKA 1999
F.fi.r^Tr Ci.77.J7.
uIsbslQo 7
JANEZ RUS
Del ambicij se mu je uresničil s tem, da je igral v filmu. Letos bo namreč skušal narediti sprejemne izpite za študij gledališke režije na AGRFT v Ljubljani, zanima pa ga tudi študij jezikov. In če ste si ogledali najnovejši slovenski film Janeza Burgerja:	V lerif,
potem bi še toliko raje zvedeli kaj o Janezu Rusu, ki ga morda poznate tudi iz predstav trboveljskega mladinskega gledališča Svoboda, ki ga vodi Nanda Guček in kjer že devet let sodeluje.
Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje mu ni dalo le izkušnje igralca, ampak tudi režiserja. Nazadnje je režiral Recital pesmi Cirila Zlobca in letos dobil tudi Štilček '98 za naj-režiserja. Zelo je samokritičen in pravi, da mu kot igralcu pristoji le ozek spekter vlog. V leru pa je film, ki seje nekako začel porajati že lani, ko je šel v Tolmin na poletno filmsko šolo. In s pristnim trboveljskim naglasom je simpatično popestril film, ki je dobil več nagrad na letošnjem festivalu slovenskega filma v Portorožu. Pravi, daje s filmom pridobil kopico doživetij, poznanstev, izkušenj. Nasplošno je s filmom zadovoljen, čeprav so ga zelo kratek čas pripravljali. Tudi tremo je omenil, daje imel kar dosti opravka s sramežljivostjo. Menda ga precej moti, ker odreagira sramežljivo, čeprav treme nima toliko pred novimi izzivi kot pa pred ljudmi, ki jih ne pozna.
Poleg filma, spremlja še glasbeno dogajanje. Rad prisluhne slow-rocku, veselje, kadar se ne kulturnem področju kaj dogaja, saj rad pobrska po knjigah, slikah in podobnem. Ne ganejo ga horoskopi in igre na srečo, marveč hlepi po pristnih medčloveških stikih. Zato ohranja prijateljstva, če pa pri ljudeh najde skupni interes, se bo gotovo zapletel v debato. Ker ima še tri brate, je vajen solidarnosti. "Vsakdo rabi ljubezen," pravi, "ker je najbolj pomembna, edina, ki traja vsemu navkljub." Zato zmeraj preseneti s pozornostjo in se ne obremenjuje z zamerljivostjo. Kajti poglobljene razgovore ima rad, skupne teme ga sprostijo in iskrenost bi težko zanemaril.
Skuša biti dejaven v življenju, z ljudmi in stvarmi, ki ga zanimajo. Naj bo plahost ali napake, vendarle mu dajejo svojevrstno doživljanje kontaktov in diinosti. Opaža ekstravaganco pri ljudeh, čeprav se "imidžu" ne posveča pretirano. Ampak z modernimi očali modrega okvirja svojstveno podaja stil. "Lepo je, kar ti ugaja," pravi in dodaja, da mu zunanji videz ni primaren, ampak pri ljudeh išče neko všečnost, da ga z nečim navdušijo.
Mnenja je sicer, da je za "njegovo generacijo" značilna ambicioznost, da pa vsaka generacija išče nove smernice, kar je v soodvisnosti z družbenimi pogoji. Tudi svetovne znamenitosti ga pritegnejo, zato je pred leti med počitnicami potoval po Ameriki. Za naprej pa si želi več kulture in kulturnosti v Trbovljah ter filmov, v katerih bi se lahko preizkusil.
Tekst in foto: Petra Radovič
SV. VID, MUČENEC (15. junij)
Mučenca Vida prištevamo med najbolj češčene svetnike na Slovenskem, saj je njemu v čast posvečenih kar 76 cerkva, od tega polovica župnijskih. Po mnogih so dobili ime tudi kraji (npr. Šentvid pri Stični, kjer je vsako leto srečanje slovenskih pevskih zborov). Cerkve sv. Vida so na Slovenskih tleh med najstarejšimi, zato nekateri domnevajo, da sojih postavljali na krajih, kjer so naši predniki častili Svetovida (oziroma Sventovida, slovanskega boga).
O življenju in mučeništvu svetega Vida se ni ohranil noben star zgodovinsko utemeljen opis, temveč le legendarna zgodba iz okoli leta 600 in različice zgodbe iz kasnejših časov. Zato so nekaj časa celo dvomili o Vidovi resnični osebnosti. Vendar pa je toliko pričevanj o njegovem češčenju iz zgodnejših časov krščanstva, daje dvom v resničnost odveč. Že dobro stoletje pred nastankom legend je znano, daje v času papeža Galerija I. (492-496) stala v Rimu cerkev, posvečena temu mučencu. Iz spisov sv. Gregorja I. (umrl je leta 604) je znano, da so se v 6. stoletju na Siciliji in Sardiniji po sv. Vidu imenovali nekateri samostani. Poleg tegaje svetnikovo ime vpisano v vse najstarejše koledarje tako na krščanskem vzhodu kot na zahodu. Vse to je morda vplivalo na to, da se za sam življenjepis svetnika niso zanimali, ker je bilo njegovo poznavanje samoumevno.
Rodil seje najverjetneje na Siciliji (v 3. stoletju), umrl pa je med preganjanji v času cesarja Dioklecijana ob Salernskem zalivu, in sicer še zelo mlad.
Legende mu na primer pripisujejo, daje iz obsedenega sina cesarja Dioklecijana izgnal hudega duha, ipd.
Iz srednjeveških spisov je znano, da so njegove relikvije leta 775 prenesli v samostan St. Denis pri Parizu, kasneje pa sojih razdelili in jih del prenesli na Vestfalsko ter v Prago (cerkev sv. Vida na Hradčanih).
O češčenju sv. Vida pa ne pričajo samo cerkve, ampak tudi različno ljudsko češčenje. Sv. Vida uvrščamo med ti. 14 pomočnikov v sili. Priporočali so se mu v najrazličnejših težavah: za zdravje živcev in oči (vida), zoper t.i. Vidov ples in božjast, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kačji pik, za ohranitev čistosti.
Za zavetnika so si sv. Vida izbrali različni poklici: lekarnarji, kotlarji, pivovarji, gluhonemi, viničarji, rudarji, celo odrski igralci in plesalci.
Upodabljali so ga na dva načina: kot mladeniča s palmo in krokarjem, knjigo ali levom, in mučenega v kotlu ali pa s kotličem v roki. Na ozemlju nekdanjega rimsko-nemškega cesarstva so mu na upodobitvah dodajali tudi cesarska znamenja (kot zaščitniku države); hermelin, cesarsko jabolko, orla ali petelina.
Ker je svetnikov god v juniju, ko zorijo češnje, dan paje najdaljši. Sveti Vid »nastopa« tudi v slovenskih pregovorih: »Sveti Vid je češenj sit«, ali »Sveti Vid noč in dan vid'«.
Branko Nimac
■w
Čestitamo vam ob 25. juniju, Dnevu državnosti in Vam
želimo prijetno praznovanje!
Q
W
VITASAN d.o.o. IZLAKE
Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43,1411 Izlake, Tel./fax: 0601 79 - 060
06 ‘Dnevu državnosti čestitamo vsem sodelavcem in občanom.
Vaše zdravstveno podjetje VITASAN
Ob 25. juniju fDnevu državnosti se čestitkam pridružuje tudi delniška družba gvea Zagorje, ki praznike pol stoletni jubilej.
Z iskrenimi mislimi za mirno prihodnost naših mladih generacij § ve a zre v jutrišnji dan. državljanom vošči lep praznik.
STANOVMtekO
POMSTJE
OS CMt
Cesta zmage 16/b, Zagorje ob Savi tel.: 0601-61 618,61 148,61 105;fax:61 242
Oč
canom in o
Ijaanlz
ara
žZacjovja dziHtamo olj HžnvEiju dvzau-noiti
m ze
lirao fj^ijstno
A
zaznouaniE!
17. ROŽNIKA 1999
zn.rR-r a.-.ji
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS
NAGRADIMO
Tudi tokrat ste skoraj vsi, ki ste sodelovali v literarni uganki, na kuponček napisali pravilen odgovor: Oton Župančič. Tako je napisal tudi Vasja Rataj , Trg F. Fakina 2b, Trbovlje. Prejel bo knjigo pisateljice Tatjane Polanc O možu, kije izgubil sebe.
Verjetno vam bo nova literarna uganka, ki smo jo sestavili tokrat, delala malo več preglavic. Naš reformator seje rodil leta 1538 v Vipavi. Študiral je na univerzi v Jeni. Leta 1563 je postal pridigar v Ljubljani, po Trubarjevem odhodu v Nemčijo pa superintendent slovenske cerkve. Umrl je leta 1567,
še zelo mlad za jetiko. V svojem kratkem življenju je izdal le dve deli:
1566-	Otročja biblija
1567-	Postila slovenska Pisal je tudi pesmi za druge protestantske
pesmarice.
Najizvirnejši del njegovih spisov je jezik. Izboljšal je Trubarjev črkopis. Izogibal se je germanizmom, pa tudi dolenjskim posebnostim, tako da se je bližal idealu knjižnega jezika, ki naj bo čim bolj dostopen vsem Slovencem in slovenskim narečjem.
Uganko sestavil Igor Goste
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:

___________Piše:UrošŠetina-Uji
Ameriških TOP 5 (4.-7.6.) v milijonih dolarjev
1.	Star Wars: Episode 1 - The Phantom Men-ace (207$, 14 dni)
2.	Notting Hill (28$, 7 dni)
3.	The Mummy (117$, 28 dni)
4.	Entrapment (69$, 35 dni)
5.	The Thirteenth Floor (4$, 7dni)
Kot ste opazili gre Vojni zvezd: Prva Epizoda zelo dobro, kar pomeni, da ni veliko filmov, ki se upajo priti v severnoameriške kinematografe. Glede na konkurenco kapo dol pred komedijo Notting Hill, ki je prvi konec tedna uspela prislužiti skoraj 30$ milijonov dolarjev. Ostala dva filma sta manj znana, a žal večjih filmov do prihodnje številke Zasavca še ni.
Notting Hill - kar nekaj let smo čakali na tako imenovano nadaljevanje britanske uspešnice Štiri poroke in pogreb. V resnici ima Notting Hill z omenjenim skupna scenarista Richarda Curtisa in producenta Duncana Kenworthya. Tokrat filmska zvezda (igrajo jo Juha Roberts) vstopi v majhno

V
f iti
n

potovalno knjigarno, kjer ji na nenavaden način prične dvoriti njen lastnik (igra ga Hugh Grant). Preko dve uri dolgo komedijo pričakujemo pri nas ga bomo videli oktobra.
Trippin’ - Vsi, ki ste preživeli srednje izobraževanje se verjetno še vedno spominjate zadnjih mesecev pred koncem četrtega letnika. Trippin’ je drama o mladeniču, katerega čaka kar nekaj težkih preizkusov in prihod dekleta, kije očitno
njegova resnična ljubezen, v času le nekaj mesecev pred koncem srednje šole oziroma gimnazije. Igrajo: Maia Campbell, Donald Adeosun Faison, Deon Richmond, Guy Torry in Countess Vaughn.
Tea \vith Mussolini - Franco Zeffirelli je režiral zrelo dramo postavljeno v italijansko pokrajino Florence. Zgodba sledi nezakonskemu otroku, ki se v
TRBOVLJE - DRAGI KRAJ DOMAČI
Tako je Janez Krajnc naslovil svoje literarno delo, s katerim se je na svoj poseben način spomnil praznovanja občinskega praznika. V uvodu je zapisal, da želi, spregovoriti do domačih ljudi, do rodnih Trbovelj.
Janez Krajnc je rojen v Trbovljah, svojo mladost je preživljal na tereziji, med knapovskimi otroci in njihovimi starši, zdaj pa živi in dela v Ljubljani.
Prigode iz trdega knapovskega vsakdana je doživeto opisal v pasameznih zgodbah in jih zbral v knjižici, ki jo je posvetil letošnjemu občinskemu prazniku. Med posamezne zgodbe je kot bisere nanizal svoje pesmi, ki govore o sreči, smrti, staranju, skratka o vsem lepem in manj lepem, kar je spremljalo delo in hrepenenje rudarjev od zibelke do groba. V njegovih pripovedih je opisano trdo in garaško življenje, ni pa pozabil, da so se knapi znali tudi dobro zabavati in da so bili vedno pripravljeni ušpičiti kakšno lumparijo. Ne le, daje ta knjižica najlepše darilo za praznik, ampak je tudi prikaz življenja rudarjev in njihovih družin, ki ga marsikdo med nami ne pozna več, čeprav izhaja iz takega okolja, še manj pa je to znano ljudem v drugih krajih.
Poleg knjižice Trbovlje - dragi kraj domači, ki nosi datum maj 1999, je v marcu 1999 izšla tudi knjižica z naslovom 20 let doma Franca Salamona v Trbovljah in 110 let rudarske stavke v Trbovljah in je tudi posvečena obema letnicama. Opremljena je s fotografijami z rudarskimi motivi, v njej pa najdemo ogromno zgodovinskih dejstev in podatkov o stavki rudarjev pred 110 leti v Trbovljah, sedanjost in spomine na preteklost.
Obe knjižici zagotovo zaslužita, da ju vzamemo v roke in preberemo. Ob tem bomo začutili veliko ljubezen do rojstnega kraja in njegovih prebivalcev, ki jo ima tudi pisec teh zgodb.
Trbovlje, 10.6.1999 M. Hrušovar
izgnanstvu bori za lastno neodvisnost s pomočjo umetnosti. Joan Plowright, Judi Dench in Maggie Smith, poleg ameriških igralk Cher in Lily Tomlin, so eksentrične ženske, ki ga učijo vrlin, ki se podajo popolnemu gentlemanu. Ali bo komedija prišla tudi na slovenska platna je zaenkrat še pod vprašajem.

Ob 0nevu državnosti čestitamo vsem partnerjem, sodelavcem in prebivalcem Zasavja.
k
VAROVANJE PREMOŽENJA
‘Prijetno praznovanje in iskrene čestitk^ ob 25. juniju -Dnevu državnosti.
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom
P^/COLAmč
1420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: 0601 30-640 fax: 0601 30-641
(D/j jinaznifzu [l5nz<ja državno sti čzs.tLiamo v±sm (jratdzam in (jnatozm !
V.\bimo k udobnemu mkupu!
Delovni čas: 7h-20h; sobota 7h-20h; nedelja 7h-12
SGP
ZASAVJE
TRBOVLJE
17. ROŽNIKA 1999
•^7 r-»- r- m £. —*
j. u. j j . r. 11 fi j. u
NAGRAJENCI ZAGORSKE ZLATE KNJIGE
V	ponedeljek, 14. junija, je bila v Medijskih Toplicah na Izlakah svečana podelitev priznanj učencev, ki so bili za odličen uspeh v osnovni šoli vpisani v Zlato knjigo Občine Zagorje ob Savi.
V	organizaciji Občine Zagorje
pa se je ob 11.30 uri odvila še prireditev, na kateri so priznanja za najboljše dosežke podelili učencem, ki so odlične rezultate dosegli na katerem od športnih, naravoslovnih ali tekmovanj iz vesele šole. Nagrajence je pozdravil zagorski župan Matjaž Švagan, kije obenem povedal, da bodo v Zagorju do leta 2000 dogradili tri nove pošte in obvoznico ter spodbudil mlade, da je treba biti zmeraj vedno boljši. Prireditve so se udeležili tudi ravnatelji, razredniki, starši in drugi, ki so nagrajence spodbujali tekom šolanja. Doslej je bilo v Zlato knjigo najboljših učencev Občine Zagorje ob Savi vpisanih že 695 učencev, letos jih je še 31, od tega sta dva iz Srednje šole Zagorje. In sicer iz OŠ Ivana Skvarče: Vladimir Sotlar, Uroš Napotnik, Janez Lipec, Violeta Kos, Ivana Matoševič, Ines Ramšak, Urška Šikovec, Nina Rink, Kristina Sotenšek, iz OŠ Toneta Okrogarja:	Karina
Medved, Karmen Drnovšek, Edis Turanovič, Tjaša Polc, Senad Sejdinovič, Matej Groboljšek, Nino Mumelj, Nina Juratovec, Staša Marinovič, Tina Poglajen, Neža Šabanovič, iz OŠ Ivana Kavčiča Izlake pa naslednji osmošolci: Mojca Kalšek, Jure Urbanija, Tina Jurjevec, Petra Lavrin, Anja Sluga, Alenka Vrtačnik, Marko Razpotnik, Matej Strmljan, Špela Rebolj in iz Srednje šole Zagorje: Barbara Mikelj, Mojca Razpotnik. Nagrajenci so od zagorske občine dobili knjižna darila, spodbudnih darilc pa so bili deležni tudi njihovi razredniki in ravnatelji. Za osmošolce so se torej že pričele počitnice, za zabavo v Medijskih Toplicah pa je poskrbel nekdanji odličnjak v osnovni šoli in zdajšnji znani
glasbenik Miran Rudan, ki je posebej za Zasavca povedal, da ga v glasbi ni nikdar gnala zgolj želja za uspehom, da pa z veseljem dela in glasbene uspešnice nastajajo povsem spontano. Tako je nastala tudi nova skladba: Ravno do neba, ki jo bo 21. avgusta v Portorožu "premierno" zapel in se nekako spogleduje z romantizmom, zanjo pa so ga navdihnili mladi, katerim se skozi glasbo pač skuša približati. To pa je menda le ena od skladb, ki bodo naslednje leto izšle na novi zgoščenki, katero z ekipo že pripravlja.
ER.
DRŽAVNO TEKMOVANJE 0 ZNANJU ANGLEŠKAGA JEZIKA
Med množico tekmovanj, ki so jim izpostavljeni učenci osnovne šole, je v aprilu potekalo tudi državno tekmovanje osmošolcev v znanju angleškega jezika. Tekmovanje je potekalo istočasno po celi Sloveniji, a na sedežih študijskih skupin. Tako smo 20. aprila že tretjič gostili najboljše mlade angliste in njihove ponosne mentorje na OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah.
Naši učenci so se odlično izkazali, saj so kar trije prejeli zlata priznanja za dosežene rezultate: Alja Oblak iz OŠ Tonče Čeč v Trbovljah, Katja Berger iz OŠ Trbovlje ter Mojca Kalšek iz osnovne šole Izlake.
Srebrna priznanja so prejeli: Staša Marinkovič OŠ Tone Okrogar, Zagorje; Nina Rink OŠ Ivana Skvarče; Maja Pešl OŠ Trbovlje; Rebeka Fakin OŠ Trbovlje; Peter Vrtačnik OŠ Trbovlje; Tadej Kanižar OŠ Ivana Cankarja Trbovlje; Helena Goznikar OŠ Tončke Čeč Trbovlje; Staša Nunič OŠ Litija; Elizabeta Marn OŠ Litija.
Šestnajst učencev pa je dobilo bronasto priznanje. ČESTITAMO!
Ob zaključku se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri izvedbi tekmovanja: učencem in delavcem šole Ivana Cankarja, članicama tekmovalne komisije ter Pekarni Žito Trbovlje.
Ponovno se bomo srečali prihodnje šolsko leto, ko bomo sigurno ponovili letošnji uspeh. See you then!
Mojca Lazar-Doberlet
Z DOLSKIM VRTCEM PRI POLICIJSKI KONJENICE
Zadnjo sredo v maju so se dolski vrtečani odpeljali na obisk h konjeniški policiji v Stožce pri Ljubljani. Kovancev, ki so jih zbirali celo leto, se je namreč nabralo za krajši izlet pa še praktične kape so kupili za privarčevani denar.
In kako so zajadrali prav sem, h konjeniški policiji? Enostavno so se spomnili povabila, ko sta jih spomladi obiskala dva policista s konjem. Malo smo si Zasavčani z njim tudi v žlahti, saj je komadir te postaje zadnja štiri leta Hrastničan Cveto Možina. "Pred šole in vrtec pridemo z našimi konji najpogosteje v začetku šolskega leta. Ljudje se tako počutijo bolj varni. Lažje se stiki navezujejo s konja kot iz avtomobila..." nam je povedal kasneje v razgovoru.
Sprejel pa nas je policist Uroš Pirnat, ki nas je po opozorilih za varnost odpeljal v bokse za konje. Najprej smo spoznali najstarejšega konja, ki ima že 23 let. Mur je letos nehal hoditi v patrulje, ker ima težave s srcem. Včasih je bil prvak v skokih čez ovire, zdaj pa mu rečejo tudi DEDI. Votan, črni vranec, je hiter in majhen, zato mu rečejo FERARRI. Otroci so jih lahko narahlo pobožali, na Devarju pa so se tudi slikali. Spoznali so sedlo, uzdo, videli, kaj konji jedo, kako so policisti oblečeni, kadar gredo na teren in podobno. Na terenu so ves dan, največ ob meji na področju Kočevja in Ribnice. Hodijo tudi na tekme in razne prireditve - na primer v Planico, na Koprsko noč... So mobilni, saj imajo kamion, dve vlečni vozili in dve prikolici na konje. Policijska konjenica je kar huda sila, saj so rangirani malo pred strelnim orožjem. Trenutno je zaposlenih 23 policistov, ki upravljajo s 14 konji, večinoma
hanoveranske pasme, dva pa sta lipicanca. Glavni konjar je sicer policist Brane, pomagajo pa mu vsi po vrsti, če je treba konje konje podkovati, nahraniti, očistiti ali pa jih kako drugače oskrbeti. Usposabljanje za to delo traja pol leta. Pridobijo si znanja iz veterine, jahanja in konjskih del. Opravijo tudi izpit C in E kategorije za vožnjo. Trenirajo na hipodromu, kjer ima treninge tudi konjeniški klub - kasači,galoperji in jahači. Nekaj elementov dresure smo tudi videli - bočni gibanje in galop.
Policijska postaja konjenice je edina v Sloveniji, obstaja pa že 25 let. Policisti so za svoje delo uporabljali konje že po drugi vojni - vse do leta 1958. Potem so prenehali in ponovna potreba seje prikazala 1974. leta. Začetki so bili skromni, nove, sodobne hleve so zgradili 1981. leta. Čez deset let so se jim pridružili še novi postajni prostori. Povezujejo se s tujimi konjenicami, ki imajo na tem področju že dobre izkušnje. Zadnjih nekaj let več pozornosti posvečajo promociji policije in navezovanju stikov z ljudmi. - In kaj je bilo posebno všeč	našim	malim
nadebudnežem?
-Ko smo lahko konje pobožali.
-Ko sem se lahko peljal s policijskim avtom in je bil vklučena sirena.
-Da imajo v boksih lastovke veliko gnezd in pojejo muhe, da ne pikajo konj.
-Všeč mi je bil policist Uroš, ki je podoben Jožetu Potrebuješ iz Čukov.
-Da nas je v avtomobilu spremljal policist Edo iz Hrastnika in pazil na nas.
Fanči Moljk
RAZSTAVA
V galeriji Delavskega doma Trbovlje je že nekaj časa odprta razstava likovnih del učencev osnovne šole Tončke Čeč in Šole s prilagojenim programom. Učenci so pod vodstvom učiteljev likovnega pouka dokazali, da so uspešni in nadarjeni in da so med njimi bodoči "ta zaresni" slikarji.
MAH
Mnogi mali narodi lahko o lastni državi le sanjajo. Nam je uspelo.
Pred osmimi leti.
Kako bomo iz včasih negotove sedanjosti zakoračili v bolj obetavno prihodnost, je v rokah tudi
nas Zasavčanov in Hrastničanov. Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti.
Župan občine Hrastnik Leopold GROŠELJ
Ob 25- juniju,
Dnevu državnosti, čestitam vsem občankam in občanom ter vsem Zasavčanom z željo,
da tudi v prihodnje živimo v samostojni, notranje ter zunanje urejeni in učinkoviti državi Sloveniji.
Župan občine Zagorje Matjaž Švagan
OB DNEVU DRŽAVNOSTI ISKRENO ČESTITAM VSEM OBČANKAM IN OBČANOM V OBČINI TRBOVLJE, TER VSEM ZASAVČANOM ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE
Župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar
Efl-
kmetijska zadruga izlakc. ».o.
OB DNEVU DRŽAVNOSTI VSEM ČLANOM ZADRUGE IN OSTALIM OBČANOM ZAGORJA ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO
ŠE NADAUNO KOREKTNO IN USPEŠNO SODELOVANJE
fr.	,
vsem/ {UalAanv ue Oeialcenv čestitama-oJ!e (ine\M/d/ižmma&tv!
EU«SJ4RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
VROČE CENE ZA VROČE DNI
•	AVTOAKUSTIKA (montaža) KENW00D, PHILIPS, S0NY, ALPINE, že od 17.950,00 sit
•	AVT0ZV0ČNIKI MAGNAT, PIONEER, JBL, KENW00D, PH0N0CAR že od 3.900.00 sit dalje (za par)
•	GSM TELEFONIJA PANASONIC, MOTOROLA, NOKIA, ERICSSON.. PANASA0NIC GSM 450 samo 25.950.00 sit
URADNI ZASTOPNIK ZA DEBITEL!
DELOVNI ČAS,- 9-12,16-19; SOBOTA 9-12
►► NAJEM SCOOTERJA p* RENT A CAR
KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE p* SPIRALNA VEZAVA
Ulica l.junija4, 1420Trbovlje,Tel.: 0601/26-360
GOSTIŠČE
KUM
Prešernova 1, Zagorje, tel.:0601-66-177
odpiralni čas vsak dan od 8. do 23. ure, petek, sobota od 8. do 24. ure.
(DUr !Z^/2£C7a dzlacmosti čestitamo in uam letimo jixijetno jiraznouanje !
w
it -k It -k
Sosiišče s prenočišči
SBibvgarju
Žibsrt Jože
Ob Onevu državnosti vsem čestitamo in želimo prijetno praznovanje!
1411 Izlake, Vidrga4, telefon: 0601/75 150, fax: 0601/75 272
Elektro Ljubljana
Elektro Ljubljana d.d.
PE ELEKTRO TRBOVLJE Trbovlje, Gimnazijska cesta 25
Ob ©nevu državnosti želimo vsem oc^emalcem lep, praznični dan!
IGM ZAGORJE Industrija gradbenega materiala d.d.
1410 Zagorje ob Savi Savska cesta
Ob Omni državnosti čestitamo vsem poslovnim partnerjem, sodelavcem in prebivalcem žtasavja.
DU Hrastnik Naselje Aleša Kaple 6a Hrastnik 1430
Oh ©nevu državnosti, krajevnem prazniku Steklarne in jetnika, rudarskem in občinskem prazniku, društvo upokojencev iskreno čestita vsem članicam, članom in občanom.
Spravni odbor
društva upokojencev ^Hrastnik
NAŠE OKOLJE d.o.o. Trbovlje, Kešetovo 4, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, Poljanska cesta 31, Ljubljana,
OBJAVLJA
javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja.
1.	Predmet prodaje je enosobno stanovanje št.2, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Vodenska cesta 47, Trbovlje, v izmeri 27,13 m2. Izklicna cena stanovanja znaša 866.250,00 SIT.
STANOVANJE NI OBREMENJENO Z NAJEMNO POGODBO IN ETAŽNA LASTNINA ŠE NI UREJENA.
2.	Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb:
a.	) Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati; naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze.
Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 20% od izklicne cene. Varščini ponudnik nakaže na ŽR prodajalca št. 52700-601-18049, pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu štela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v osmih dneh po izbiri.
Ponudbe brez vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine.
b.	) Javno zbiranje pisnih ponudb velja do 24.junija 1999 in sicer do 10.00 navedenega dne (dospelost po pošti ali prinos - osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici na naslov Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4,1420 Trbovlje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "Ponudba za odkup stanovanja - ne odpiraj”. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika.
c.	) O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za izdajo ponudb.
d.	) Stanovanje prodajamo po načelu: videno, kupljeno.
3.	Prometni davek, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik.
4.	Sklenitev pogodbe: izbrani ponudnik - kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem času pogodbe ne podpiše, velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo.
5.	Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku, velja, da odstopa od nakupa in plačano varščino zadržimo.
6.	Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine.
7.	Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Femc) tel. 31-040 ali 31-044.
NAŠE OKOLJE d.o.o.
Hiristično društvo Mlinše vabi na
Program:
• ob 14.30 uri sprevod po Zagorju, šranga

ob 17.30 uri sprevod v Vidrgi s kulturnim programom
Nastopajo:
MAŽURETKE,
NARODNE NOŠE IZ CELE SLOVENIJE GODBA NA PIHALA SVEA,
GODBA NA PIHALA IZ AVSTRIJSKE RADGONE, FOLKORNA SKUPINA IZ ADLEŠIČEV TER DRUGI.
Za razvedrilo po poroki bo poskrbel ansambel Igor in Zlati zvoki.
OHCET PO STARIH ŠEGAH IN NAVADAH SO LETOS OMOGOČILI:
Svea, Lesna industrija d.d., Zagorje, ETI Elektroelement d.d., Izlake, Pivovarna Union d.d., Ljubljana, Občina Zagorje ob Savi, Gostilna Pri Vidrgarju, Žibert Jože s.p., Kandrše, Ljubljanske mlekarne d.o.o., Ljubljana, Trgovsko podjetje Potrošnja d.d., Zagorje, Integral avtobusni promet in turizem d.o.o., Zagorje, Industrija gradbenega materiala IGM, Zagorje, Gostinsko podjetje Konšek d.o.o., Trojane, Siporex d.d., Kisovec, Ledas d.o.o., Celje, Agencija za razvoj, Zagorje, Nedeljski, časopisno podjetje Ljubljana, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, Zasavc, Zagorje, TV Center Trbovlje, Ljubljanska banka. Banka Zasavje, Trbovlje, OAZA s.p., Kisovec, Mladinska knjiga, Zagorje, Stenko d.o.o., Trzin, Farma Ihan, d.o.o., Okrepčevalnica Gasilček s.p., Kotredež, Elektro Ljubljana, Zavarovalnica Triglav d.d.. Območna enota Trbovlje, Zavarovalnica Triglav, Območna enota Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, Ljubljana, Kmetijska zadruga Izlake, Trgovsko podjetje Napredek Domžale.
S prodaja vozil Renault ✓'prodaja rabljenih vozil »/tehnični pregledi ✓'zavarovanja vozil ^podaljšanja registracij za Litijo
Zagorie ob Savi Trbovlje
Hrastnik
✓'servis vseh znamk vozil
✓'prodaja in montaža gum ✓'bistro
KOREKTEN ODNOS leprinasna 1. mestu!
✓'servis težke mehanizacij« ✓"ročna avtopralnica
peandiil j ®lk=f<8fe®t
08:00-13:00
14:00-19:00
08:00-12:00
Ponoviška llb, 1270 Litija, e-mail: tsc-laba@siol.net Telefon: 061/883-044, 883-920, Telefaks: 061/883-040
TURISTIČNA AGENCIJA KOMET s.p.
poslovalnica Trbovlje	poslovalnica Zagorje
Tra svobode 20	Cesta zmage 35a
teL/fax: 21-615^61.: 31-470	tel./fax: 68-210, tel.: 68-211
odpiralni čas: vsak dan: 8-12 in 16-19, sobota: 8-12
e-mail: info@metronic-comet.si internet: http://metronic-comet.si
NAGRADE * NAGRADE
*******************************
LETUJTE S TURISTIČNO AGENCIJO KOMET TRBOVLJE IN ZAGORJE TER SI PRISLUŽITE LEPO NAGRADO. OB VSAKI REZERVACIJI PREJMETE NAGRADNI KUPON ZA ŽREBANJE, KI BO KONEC AVGUSTA V TA KOMET TRBOVLJE.
NAGRADE SO IZLETI OZIROMA POČITNICE V PROTIVREDNOSTI:
REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVUENIV SEPTEMBERSKEM ZASAVCU. VIDIMO SE TOREJ V TA KOMET.
***•**!
!***«*:
ugodno v juniju
ugodni aranžmaji v termah
KELLV fAMILV Hala Tivoli 23.6. 3.500 sit, stadion v Mariboru
odrasli 3.000 sit otroci 2.000 sit
Portorož - 7 dni Ankaran - 7 dni Umag - 7 dni Rabac- 7 dni otok Hvar - 7 dni otok Korčula - 7 dni
od 29.100 SIT dalje od 30.500 SIT dalje od 23.S00 SIT dalje od 22.700 SIT dalje od 15.400 SIT dalje od 21.700 SIT dalje
Pojdite z nami na izlete z avtobusom ali letalom v London, Pariz, Madrid, Barcelono, na Nizozemsko, Ažurno obalo...
S Princem v Benetke že za 10.000 sit.
Gardaland - vsako soboto
SUPER UGODNA AKCIJA V PULI - od 5.6. -11.9. 1999 10 polpenzionov za samo 33.400 SIT!!!
MOŽNOST NAJEMA PRIKOLICE
NOVO - pogodbeni posrednik borzno posredniške niše llirikn
POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE! MOZNpST PLAČILA NA VEC OBROKOV!
A-S DOMŽALE
11 ono/v # m	■
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale. Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax 061/716-183
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999
TOUR1NG GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European	cena brez P.D. 2.626.250 1.821.660	MFC 3.151.500 NOVO 2.185.992
ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CBR 600 F Hornet	1.670.450 1.590.870 1.137.240 1.033.780	2.004.540 1.909.044 1.364.688 1.240.536 NOVO
SPORI CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR125R	1.511.200 1.431.700 1.312.300 683.600	1.813.440 1.718.040 1.574.760 820.320
CHOOPER GL 1500 C Valkyne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv	1.981.600 1.511.280 1.272.500 1.145.200 1.113.300 954.200 708.200	2.377.920 NOVO 1.813.536 NOVO 1.527.000 1.374.240 1.335.960 1.145.040 849.840 NOVO
ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R	1.495.300 1.272.500 1.001.900 834.800 787.800 635.800	1.794.360 NOVO 1.527.000 1.202.280 1.001.760 945.360 NOVO 762.960 NOVO
SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	370.000 366.000	444.000 439.200
CROSS CR 250 R* CR 125 R* CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98)	853.395 834.285 555.885 525.000	896.064 876.000 583.680 551.250
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% prometni davek. *. v MPC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene.		
Vinko Hrovatič s.p.
RAČUNALNIŠTVO
PRODAJA, SERVIS, IZOBRAŽEVANJE
TRBOVLJE
Šuštarjeva 42, 0601 26 040 LITIJA
Ul. M. Pregljeve 4, 061 883 546
Športno društvo Suzana
Cesta 9. Avgusta 106, tel.: 0601/63-315
prireja VELIKO TEKMOVANJE V PIKADU
v soboto, 19.6.1999 s pričetkom ob 19. uri.
Program: MOŠKI DVOJICE 301 D.O.
1.	mesto: 50% od prijavnin
2.	mesto: 30% od prijavnin
3.	mesto: 20% od prijavnin
4.	mesto: praktična nagrada Prijavnina za par 3000 SIT
MOŠKI POSAMEZNO 301 D.O»
1.	mesto: pokal + bogata nagrada
2.	mesto: pokal + bogata nagrada
3.	mesto: pokal + bogata nagrada
4.	mesto: praktična nagrada Prijavnina 1000 SIT
Vsak tekmovalec prejme brezplačno porcijo odojka - fešta do jutranjih ur.
Mirno roko in veliko uspehov Vam želi ŠD SUZANA. Vabljeni!
ČISTILNA IN LIKALNA TEHNIKA
Zakaj kupiti sistem
Eurowerk »ECOLOGIC« Eurowerk ^	^
-	globinsko čiščenje
-	klasično čiščenje
-	pometanje in poliranje
-	izpihovanje (kompresor)
-	učinkovit v boju proti hišni pršici
-	4 kratna filtracija
in aromatizacija zraka
Davčna olajšava pri odmeri dohodnine * Gotovinski popusti •* Servisna mreža po vsej Sloveniji, dpstz^ na do
sesalnik za suho in mokro globinsko čiščenje namenjen za čiščenje lokalov in bivalnih prostorov
-	mokro sesanje
-	suho sesanje
-	mokro čiščenje
z estrakcijo šampona
-	moč motorja 1200 W
-	prostornina rezeuvoarja 30 litrov
V KOMPLETU TUDI GLOBINSKA GLAVA IN
NASTAVKI ZA BRISANJE
Prauii	/-'''CENA
rKAMU 'KOMPLETNEGA SISTEMA ZA GOTOVINO 86.000,00

ZASTOPA IN PRODAJA
VTC, d.o.o. 1430 HRASTNIK
PE Celje Razlagova ulica 13, tel/faks: 063 484 801
Za več informacij nas pokličite na telefon 063 484 801 ali 041 708 271 , dogovorimo se lahko tudi za brezplačno,neobvezujočo demonstracijo NA ZALOGI TUDI PARNI ČISTILCI IN VODNI SESALNIKI TER P0TR0ŠNI MATERIAL ZA DRUGE GLOBINSKE SESALNIKE
F. ir. C. 7. j F
'VEDEŽEVAT1 NE POMENI ZAVAJATE AMPAK POMAGATE
Tako mi je zadnjič s svojimi besedami povedala vedeževalka Nataša, prikupna, mlada ženska, ki napove prihodnost iz kart. Šesti čut za vedeževanje je dobila že v srednji šoli in takrat seje vse začelo. Danes pomaga ljudem razkriti prihodnost in jim s tem olajšati morebitne težave. Meni, da se prerokba Nostradamusa, ki napoveduje konec sveta, ne bo uresničila, ampak bo v tem letu veliko hudih in slabih stvari...
NATAŠA, VERJETNO JE VAŠE ŽIVLJENJE PRECEJ PESTRO IN RAZBURLJIVO, POLEG TEGA PA ŠE NEKAKO DRUGAČNO OD DRUGIH. KDAJ	STE
PRAVZAPRAV ZAČUTILI, DA IMATE	ŽILICO	ZA
PREROKOVANJE?
Ja, to je bilo že zelo kmalu, v srednji šoli in to bolj naključno. Najprej sem prerokovala iz navadnih kart, ciganskih in tudi z nihalom na različne načine.
STE SE NAUČILI PREROKOVANJA OD DRUGIH?
Ne, to je prišlo samo od sebe.
KOLIKO ČASA POSVETITE KARTAM?
Glede na to, da se zdaj ukvarjam s tem bolj resno, temu posvetim kar nekaj ur na dan.
JE POTREBNO ZA PREROKOVANJE IZ KART VELIKO UČENJA IN PRAKSE?
Za pravo prerokovanje bi rekla, da je najprej potrebna intuicija - šesti čut, potem pa tudi nekaj učenja in več prakse. Imela pa bom delavnice "POSTANI SAM SVOJ VEDEŽEVALEC" in tečaj bo trajal 2 dni, naučili pa se bodo lahko osnove prerokovanja iz ciganskih kart.
KARTE POZNAMO ŽE IZ PRETEKLOSTI. LJUDJE SO JIH UPORABLAJLI ZA KRAJŠANJE ČASA IN ZABAVO. VI IZ NJIH NAPOVEDUJETE PRIHODNOST? KOLIKŠNO JE ZANIMANJE?
Glede na to, da delam na telefonu, moram reči, da kliče ogromno ljudi. Ne morem reči natančno koliko, se pa pojavljajo čez ves dan, nekaj jih pride tudi osebno.
PA POTREBUJETE ZA PREROKBO KAKŠNE ROJSTNE PODATKE ALI KAJ PODOBNEGA?
V bistvu glede na to, da prerokujem iz kart, načeloma ni potrebno dajati rojstnih podatkov.
KAKŠNE SO KARTE IZ KATERIH PREROKUJETE?
Največ prerokujem iz ciganskih kart, občasno s tarot kartami in z nihalom.
DOSEGLJIVI STE NA TELEFONU IN OSEBNO. KAJ LJUDI NAJVEČKRAT ZANIMA?
Predvsem ljubezen. Nato sledi zdravje, posel,..
SE VAM JE ŽE KDAJ
ZGODILO, DA BI SE KATERA OD STRANK, KI STE JI PREROKOVALI, PRITOŽILA, KER SE PAČ PREROKBA NI URESNIČILA?
Ne pritožila se ni še nobena. Ampak včasih se zgodi, da, ko povem tisto, kar vidim, oni to zanikajo.
MORDA JE VPRAŠANJE MALCE ČUDNO IN NE ZA V JAVNOST, TODA VSEENO ME ZANIMA, ALI JE VAŠA PLAČA NAD POVPREČNO PLAČO NEKEGA SLOVENCA?
Recimo, da je tam nekje v povprečju ali malo čez. Ne presega pa vrtoglavih vsot.
MNOGI LJUDJE NE VERJAMEJO V PREROKOVANJE.
POD KOŽO SMO VSI.
RUDI JANEŽIČ: »NAZADNJE SEM PREBRAL KNJIGO SVOJEGA NEČAKA JOŽETA OVNIKA«
Naš tokratni sogovornik seje rodil poleti leta 1942. Ima sina in dve hčerki. Njegova prva zaposlitev je bila v hrastniški Steklarni, nekaj časa je delal tudi na železnici, pred upokojitvijo pa je bil zaposlen v Rudniku Trbovlje. Čeprav je upokojen, mu dela ne zmanjka. Je namreč predsednik Društva invalidov Trbovlje, predsednik Društva
diabetikov Zagorje, koordinator za Zasavje in Posavje, predsednik Združenja zasavskih potrošnikov in pa aktivist Rdečega križa in seveda tudi krvodajalec. Ni kaj dodati. Mogoče le to, daje lahko mnogim za vzgled.
1.	Kdaj so bili invalidi bolj zaščiteni, v rajnki Jugoslaviji ali sedaj?
Mislim, da prave zaščite niso imeli NE v rajnki Jugoslaviji injoNIMAJO niti danes.
2.	Na kratko, kako se počuti Dolenjec v Zasavju? Pogrešate cviček?
Kot rojen Trboveljčan, sin dolenjskih staršev, se počutim v Zasavju še kar dobro. Cvička ne pogrešam, ker abstiniram že 25 let.
3.	Na zadnjih lokalnih volitvah ste nastopili na listi LDS. Torej ste s to stranko, ki je na oblasti že sedem let, zadovoljni?
Da, s stranko na lokalni ravni sem zadovoljen, ne pa s stranko na državni ravni.
4.Sprašujem vas kot
upokojenega rudarja, je oblast storila prav, da zapira rudnike?
Ta oblast je pozabila star slovenski rek: NE ŽAGAJ VEJE, NA KATERI SEDIŠ!
5.	Pravite, da ste edini predsednik diabetičnega društva v Sloveniji, ki nima diabetesa (sladkorne). Kako to?
Ker živimo v iluzijah, se tudi jaz rad malo posladkam.
6.	Prosim vas za pregovor, ki govori o invalidih.
Ne bodi vas treba.
7.	Kaj vas najbolj moti:
a.	) da je že (ali šele) sedem let predsednik slovenske vlade dr.Janez Drnovšek,
b.	) da je že in še kar naprej predsednik Slovenija Milan Kučan),
d.) da je slovenski metropolit dr.Franc Rode.
Najbolj me moti to, daje slovenski metropolit dr.Franc Rode.
8.	Za osamosvojitev Slovenije je najbolj pomemben dogodek:
MENIJO, DA JE TO ZAVAJANJE LJUDSTVA. KAJ VI MENITE O TEM?
Ja, mnogi resnično poskušajo zavajati ljudi, zame pa je vedeževanje bolj pomoč ljudem v stiski in napovedati prihodnost. Drugače pa je zame vedeževanje tudi bolj smisel svetovanja, pomoč ljudem, kako bi oni v bistvu prišli iz stiske.
ALI VEDEŽEVANJE VPLIVA NA VAŠE ZASEBNO ŽIVLJENJE?
Tako, da bi sama sebi prerokovala, ne. Raje o tem vprašam nekoga drugega.
VERJAMETE	V
REINKARNACIJO?
Ja, verjamem.
SE UKVARJATE ŠE S ČIM DRUGIM?
Po izobrazbi sem ekonomistka, tako da se poskušam še malo na tem področju, drugače je moj hobi slikanje na svilo, barvanje, umetnost.
KAJ MENITE O NAPOVEDIH NOSTRADAMUSA?
Jaz bi rekla, da konec sveta za leto 2000 ne bo, bo pa veliko težav, kar je tudi Nostradamus videl, vendar je bilo toliko vsega slabega, da je sam predvideval, da to pomeni konec sveta.
A.M.
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI!
Če vas zanima karkoli v zvezi z vašo prihodnostjo, nam na kupon, kamor boste napisali tudi svojo šifro, napišite, kaj bi radi izvedeli in na zastavljena vprašanja bo odgovarjala vedeževalka Nataša. Kupone pošljite na ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje, s pripisom Za vedeževalko:
KUPONČEK "za Natašo"
ŠIFRA:......
RAD (A) BI IZVEDEL (A):
a.	) druga svetovna vojna,
b.	) osamosvojitvena vojna,
c.	) Slobodan Miloševičd.)
Mislim, daje za ta dogodek najbolj pomemben Slobodan Miloševič. To pa zato, ker ni hotel v svoji veliki Srbiji Slovencev.
9.	Katero knjigo ste nazadnje prebrali ali jo še berete?
Nazadnje sem prebral knjigo PERKMANDELJC od svojega nečaka Jožeta Ovnika, sedaj pa berem roman Tatjane Polanc O MOŽU, KI JE IZGUBIL SEBE.
10.	Vaš najljubši hobije...
Igranje pikada, in če mi čas
dovoljuje, rad malo poležavam. Temu pravim popoldanski počitek.
Igor Gošte
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov,
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL.
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614
ZVOK IN SLIKA KOT SE ŠIKA. ZALOKAR PA PIKA
PNEUIVIATIC TRA.DE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
ZOO market KANI
Ulica 1. junija 7 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota-. 8.00-12.00
POPOLNA PONUDBA ZAVSE MALE ŽIVALI. ROVAL, CANNIN, HILLS, SERRA....
1. naslov za zlate zadeve
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel, 0601 71 675
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
ZASTAVUALNICA LITIJA
Toni Murn
Trg svobode 2 1270 Litija tel.: 061-881-362 gsm: 041-532-498
Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, motor, tehnični predmeti, zlato, poplačila starih posojil in urejanje novih.
Realizacija kredita takoj!
Delovni čas od 9h do 1 S'', sobota 9h do 11h
-INTEGRAL	.4-INTEGRAL	-A- INTEGRAL
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4
1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
WCD1IW^M S IKMPiMMJ
Hrvaška - tudi do 35% popusta m letalske aranžmaje
IllHll®
ZASTOPAMO: KOMPAS, GLOBTUR, ATLAS, BURIN, DOBER DAN, POTEPUH, VIA SLOVENIKA, TEN TOURS, ODISEJ...
PESTRA PONUDBA POČITNIC V ZADNJEM TRENUTKU
Vstopnice za koncerte skupine R.E.M. v Izoli 25.07.1999
vsako soboto 19.6.1999 odhod iz Zagorja
PRIJETNO PRAZNOVANJE IN ČESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTI

“IVHOaANl^r
TVHOaLLNI^
'ivaoaiNi^T'
i Trgovsko podjetje
J	V •
otrosn j a
^e&kai/sam&ti^oulna/...
Salon pohištva vam nudi veliko izbiro preprog različnih proizvajalcev, v ponudbi pa imajo tudi blago za prosti čas kot so vrtne mize, stoli, ležalniki, blazine, senčniki,...
Vse vrste pohištva za vaš dom pa lahko dobite tudi po ugodnih akcijskih cenah.
Pridite in se prepričajte o izredni ponudbi vsak dan od 8 do 19 ure, ter sobote od 8 do 12 ure.
LITIJSKI IZGNANCI SO ZBOROVALI
T.junij je Dan slovenskih izgnancev, žrtev vojnega nasilja 1941-1945. V spomin na dogodke izpred 58 let so se vrstile proslave in zborovanja v Ljubljani in drugod.
V ta namen smo se zbrali tudi izgnanci Krajevne organizacije DIS Litija. Glavna tema zborovanja je bilo pojasnjevanje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja 1941-45, ki razširja krog upravičencev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja. Spremembe zakona je pojasnjeval Albin Pražnikar, v imenu litijskega župana je pozdravil udeležence Martin Brilej in obljubil pomoč za uspešno delovanje društva.
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedle pevke
Društva upokojencev Litija in pesnice Pavle Šinkovec iz Kresnic ter skupnega kosila, so se izgnanci ob zvokih harmonikarja Marka Krebsa veselo zavrteli.
M.M.NI.
"ŽGALO " JE LE ŠE SONCE
V sončnem sobotnem dnevu, 5. 6. 1999, je športni stadion v Trbovljah gostil šestnajst poklicnih gasilskih enot iz Slovenije. Ekipe so se srečale na sedemnajstem delovno športnem tekmovanju,	katerega
organizacija je bila letos zaupana gasilskemu zavodu Trbovlje.
Sodelujoči so se pomerili v treh disciplinah. V gasilski disciplini so se izkazali domačini in zasedli prvo mesto, v kegljanju so bili najboljši iz Gasilske enote Nova Gorica, domači so bili četrti, in v namiznem tenisu so zmagali člani Industrijske polklicne enote Nafta Ledava. V skupni razvrstitvi so
bili najboljši gasilci iz Gasilske enote Nova gorica, sledili so jim trboveljski, tretje mesto je osvojila Poklicna gasilska enota Krško in četrto mesto Gasilska brigada Koper.
Vsi sodelujoči so dokazali, da so v svojem poklicu zares dobri in ga opravljajo srčno in z vso resnostjo ter strokovno, kar je zagotovo najbolj pomembno za vse nas, ki smo pogosto odvisni od njihovega dela oziroma pomoči v vsakdanjem življenju in v izrednih razmerah.
M. Hrušovar
ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE
Za prijeten zaključek šolskega leta mladih bralcev, ki so zaključili bralno značko, je poskrbela Matična knjižnica Litija. Zanje je v litijskem kinu organizirala ogled mladinskega filma. Mlajši učenci so se
nasmejali ob filmu Past za starše, za sedme in osme razrede pa so izbrali	Zaljubljenega
Shakespeara. Od ponedeljka do četrtka so pripravili 8 predstav, dve dnevno, ki si jih je ogledalo več kot 1200 otrok iz litijske občine.
IVANKA URŠIČ JE RAZSTAVLJALA V KNJIŽNICI
Znana trboveljska likovnica Ivanka Uršič, članica Relika, sicer pa upokojena učiteljica, je 1. junija odprla v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, samostojno razstavo svojih najnovejših del. Na ogled je bilo skupno 26 del, od teh je bila večina ustvarjena v malo znani slikarski tehniki pergamano, preostali del pa v pastelu. Vsa razstavljena dela so se motivično nanašala na cvetje v raznih aranžmajih. Razstavljena dela si je bilo moč ogledati do 15.
IŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAS
BRALNI ŠKRAT BRALČEK IN SREČANJA S KNJIGAMI
Že pred leti smo se vzgojiteljice starejših skupin odločile, da bomo posvetile več pozornosti in časa seznanjanju otrok z bralno kulturo iz vseh možnih vidikov -tekst, ilustracija, vsebina, oblike, velikosti idr.
Otroci so prav v predšolskem obdobju zelo dovzetni za spoznavanje novih vsebin, znanj in navad. Ta pot do znanja, do spoznanja novega in s seznanjanjem z različnimi
kulturami vsega sveta je najhitrejša in najlažja prav preko pisanih virov kot so knjige, slikanice, priročniki, časopisi in tudi ostali materiali.
Zelo pomembno je, da ne zamudimo tega zgodnjega obdobja pri pridobivanju znanj in otroku moramo na primeren način predstaviti bralno in tudi knjižno kulturo.
V predšolskem obdobju je pravljično doživetje najnujnejše. Otrok doživlja vsebine tudi preko ilustracije, ki je sestavni in ena-
kovredni del knjige in otroku le te pomenijo enako kot tiskana vsebina.
Pomembno je, da znamo vzgojitelji, starši in vsi, ki se ukvarjamo z otrokom, izbrati zanje ustrezne, kvalitetne in primerne slikanice. Pozorni moramo biti na literaturo in likovno primernost in kvaliteto knjig.
Če otroku bere starš oziroma vzgojitelj, sta si fizično in čustveno blizu in otrok si ob tem razvija varnost, toplino in čut pripadnosti. Estetsko doživljanje besede in slike je veliko bolj intenzivno, saj so občutki bližine in sprejemanja velik pospeševalec pozitivnih oblik vedenja in ravnanja.
Ravno zaradi vseh teh pomembnih sestavin razvoja otrok tudi preko govorne vzgoje oziroma preko bralne kulture smo želele vzgojiteljice s ponudbo te akcije spodbuditi starše k temu, da čim več časa posvetijo svojim otrokom.
Že pred dvema letoma smo se skupaj za delavkami in vodjo tedanje knjižnice v Hrastniku pogovarjale in dogovorile, da ponudimo staršem seznam primernih knjig za otroke in jih hkrati povabili, da bi se vključili skupaj z otroci v akcijo bralnih uric oziroma v izvajanje nalog v
akciji bralnega škratka Bralčka.
Starše smo želeli obvestiti in jim povedati, da ta seznam ni obveza, temveč da se po želji in po interesu otrok odločijo ali jim bodo določene knjige prebrali ali ne.
Želele smo tudi opozoriti, da to ni bralna značka šolarjev oziroma prisila k branju, temveč preživljanje časa ob pravljici skupno z otrokom.
Če otroku bere njegov starš, je marsikdo vesel, ponosen in hkrati zadovoljen, saj se mu utrdi in poglobijo vse vezi s starši -čustveno navezanost, potrebo po varnosti, zaščiti in ljubezni. Ena od nalog je tudi ta, da se otrokom približajo določene vsebine in da se ob njih čustveno odziva, oblikuje si svoje mnenje in razmišlja o njej.
Za izvedbo take akcije kot smo si jo izmislili mi, ni potrebno motivirati otrok, ampak smo potrebovali le še sodelovanje staršev.
V letošnji akciji branja knjig so se pridružili otroci starejših skupin iz vrtcev Dolinca in Sonček iz Hrastnika in vrtec Lučka z Dola pri Hrastniku.
Večina otrok, ki se je začelo truditi s tem, da so posamezne vsebine pripovedovali je tudi vztrajalo prav do konca. Morali

junija. Avtorica je ob tej priložnosti pripravila zloženko s spremno besedo Severine Trošt-Šprogar, dipl. oblik, vizuelnih komunikacij. Avtorica Uršičeva je vzbujala s svojim delom veliko pozornost in priznanje so ji izrekali številni obiskovalci razstave.
II.
HRASTNIŠKI ČLANI ZB NA POTI SPOMINOV
V soboto, 5. junija, so se člani ZB iz Hrastnika odpravili na pot spominov, ki vodi preko Čeč. Kulturni center je oskrbel ozvočenje, tako daje že ob 8. uri, ko so odšli s trga Franca Kozarja, donela partizanska pesem. Ljudje so jim mahali iz oken in to je že v začetku ustvarilo enkratno vzdušje, ki je trajalo vse do konca. Za to so poskrbeli iz društva slovenskih častnikov.
krajani, ki so jih pričakali ob vsakem obeležju ter jim celo postregli. Za dobro vzdušje so poskrbeli iz kluba mladih brigadirjev in člani pd. Pohodniki, bilo jih je 64, so se ustavili v Studencih, v Bobnu, Govejem potoku, Ravnah; kjer je govoril Dušan Povše in zaključil ob zadružnem domu. Udeležence pohoda je počastil s svojo prisotnostjo spomeničar Alojz Ribič - Tone iz Trbovelj in hrastniški župan Leopold Grošelj. Le-ta je dejal, da si je med potjo dobro ogledal luknje v asfaltu pa tudi lepe rože na oknih.
Letos imajo v načrtu še dve etapi poti spominov.
Fanči Moljk
ZACELI SO Z OCENJEVANJEM KRAJA
Turistično društvo Trbovlje bo tudi letos podelilo pred koncem
leta, priznanje v obliki zlate vrtnice za najbolje urejeno hišo ali njeno okolico v letošnjem letu. Njegova komisija je začela že s spomladanskim ocenjevanjem urejenosti kraja, z delom pa bo nadaljevala v poletnih mesecih. Sicer pa ima to društvo v načrtu še dosti drugih nalog, ki jih žele v dobro svojega kraja tudi kmalu uresničiti. Ena teh je bila zelo uspešna izvedba kulturno zabavne prireditve Nohšiht 28. in 29. maja na območju Zasavskega muzeja in Delavskega doma Trbovlje.
IL.
ALPINISTIČNE NOVICE
Dne 1. junija zgodaj zjutraj se je podala na pot v Južno Ameriko, 14 članska meddruštvena alpinistična odprava v perujske Ande. Odpravo vodi Franci Gričar, ki ga sicer poznamo kot
dolgoletnega planinskega vodnika in alpinista, sicer pa kot prodajalca športnih potrebščin pri Bogo športu v Trbovljah. V tej odpravi so tudi štirje udelženci iz Trbovelj in to poleg vodje gričarja še Dragica Baloh, Tina Plevnik in Dušan Košir. Ostali člani odprave pa so iz nekaterih drugih krajev. Krškega, Kamnika idr. Njihova pot poteka v smeri Gradec-Frank-furt-Lima. Od tu dalje pa so poleteli na območje kjer bodo oz. plezajo. Njihov najpomembnejši cilj je vrh Alpamaja. Na ta vrh naj bi priplezali po raznih plezalnih smereh. Vrh je visok blizu 6.000 m. Seveda pa se bodo odpravarji skušali povzpeti po raznih smereh še na druge vrhove. Vrnili naj bi se v začetku julija. Po vrnitvi pa bomo o njihovem potovanju, pa tudi uspehih slišali in brali kaj več.
IL.
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
so pripovedovati vsebine petih različnih knjig, narisati risbico, oziroma zapeti pesmico o določeni vsebini ob pomoči staršev, vsebine so pripovedovali knjižničarki oziroma svojim vzgojiteljicam: Stanki Žekar, Maji Majcen Petan, Tatjani Avsenak, Tatjani Denovnik, Dragici Pasičnjek in Miheli Majcen.
Otroci so uživali ob pripovedovanju vsebin pravljic, zgodbic, deklamacij in pri petju pesmic. Zelo radi so tudi narisali risbico.
V	vrtcu Sonček pa že mnogo let deluje tudi knjižnica z izposojo knjig, ki je zelo uspešna.
V	vrtcu Lučka je v tej akciji sodelovalo okrog 20 otrok, 18 jih je tudi doseglo zadano nalogo.
V	vrtcu Dolinca je bilo vključenih 20 otrok in do konca je prišlo 17 otrok.
Iz vrtca Sonček pa je od 35 vključenih otrok 33 otrok dobilo Priznanje in zasluženo nagrado -kovinsko sovico z imenom otrok, ki služi kot kazalo.
Ni bilo pomembno le to, da so otroci dobili vse znake ob prebranih, narisanih oziroma zapetih vsebinah, ampak tudi to, da so spoznali tudi nove vsebine.
Veselili so se tudi srečanja s čisto pravo pisateljico in pesnico, ki piše tudi za otroke. To je bila babica Vida, oziroma ga. Vida
Bošnjak Logar, ki nas je ob podelitvi priznanj v kotičku za otroke v Knjižnici Antona Sovreta obiskala in jim ob ilustacijah ge. Bože Mlinar pripovedovala vsebino zgodbe Poročni šopek. Otroci so ji z zanimanjem prisluhnili in tudi sodelovali ob pogovoru z njo.
Veseli in polni lepih in novih doživetij smo se vsi skupaj razšli in si obljubili, da bomo naslednje leto prav tako pridni bralci in nam bo knjiga naša prijateljica in tudi naša sopotnica. Podelitve priznanj in srečanja vseh otrok dobitnikov priznanj so se udeležile tudi ravnateljica Vrtca Hrastnik ga. Slavica Pavlič in vodja knjižnice Antona Sovreta ga Miri Vučetič ter njihovi knjižničarki.
Mihela Majcen, vzgojiteljica
Z VRTCEM ČENČA IZ HRASTNIKA NA IZLET V PODČETRTEK IN OLIMJE
Varčevanje je ena izmed koristnih reči in nam v življenju velikokrat obrodi sadove. Toda tega se moramo naučiti in najbolje je, da že v zgodnjem otroštvu. Tako smo se tudi v našem vrtcu skupaj s starši odločili, da bomo varčevali. Že vnaprej smo bili prepričani, da
nam ob koncu leta gotovo ne bo žal, saj smo si želeli oditi na izlet, ker smo bili res pridni in skrbno varčevali kovance.
Odločili smo se, da bo to družinski izlet, na katerega bomo povabili tudi gospo ravnateljico. Za cilj smo si izbrali Atomske Toplice in Olimje.
Avtobus nas je odložil v Atomski vasi, kjer smo se sprehajali, si ogledali bazen, seveda pa ni šlo brez preverjanja, ali je voda tam tudi mokra. Na srečo pa je sonce poskrbelo, da so se naši "kopalci" kar hitro posušili.
Pot smo nadaljevali do turistične kmetije Amon, kjer smo si ogledali kmetijo in jahali ponije. Otroci so bili nad ježo izredno zadovoljni, tako da so nekateri otroci jahali večkrat.
Na Jelenovem grebenu pa otroci niso le občudovali jelenov, ampak so jih lahko celo nahranili. To je bilo veselje, saj so jeleni prišli povsem v njihovo bližino. A vsaka lepa stvar hitro mine in tako se je tudi naš potep bližal koncu.
Vendar zaradi tega sploh nismo bili razočarani, kajti, dogovorili smo se, da to drugo leto ponovimo.
Nuša Učesanek, vrtec Čenča
OTROCI VRTCA SONČEK SO OBISKALI ŽIVALSKI VRT
Otroci Vrtca Hrastnik, enota Sonček, so v mesecu maju obiskali živalski vrt v Ljubljani. Ker so nekateri otroci živalski vrt obiskali prvič, so bili še bolj radovedni in neučakani, kaj bodo doživeli.
Avtobus nas je pripeljal do živalskega vrta. Polni pričakovanj smo se najprej okrepčali in odžejali. Nato smo si ogledali živali. Otroci so občudovali pisane papige, belo-črne opice, medveda z mladičkom, kamele, volkove, jestrebe, kozoroge, ki so počivali v senci, rise, slone in še mnoge druge živali. Najbolj pa jim je bilo všeč hranjenje morskega leva, ki jim je prikazal tudi različne akrobatske spretnosti v svojem bazenu in ljubkovanje malih kozic v otroškem živalskem vrtu. Po ogledu smo si privoščili sladoled in šli tudi na plezala v otroškem igrišču. Tam so se otroci preizkušali v spretnostih plezanja pa skalah, plazenju po tunelih in spuščanju po taboganu.
Čas je prehitro minil in morali smo se vrniti na avtobus, ki nas je odpeljal proti domačemu kraju, kjer so nas pred vrtcem že pričakovali starši.
2IVJ0!
povonjcs/ ucolc
Tako, zdaj pa se bo prvo kar bom rekla, definitivno glasilo takole:"Končno počitnice!" Ja, pa smo jih resnično dočakali. Medtem, ko so eni mislili, da jih ne bo nikoli konec, se je zgodil tako imenovani čudež in nastopile so čisto prave počitnice, ki jih bomo vsi bolj kot ne zajemali z veliko žlico. No, kar se tiče tistih strašnih reči in dejstev, ki jim v praksi rečemo kar popravci, ne moremo trditi, da so ena lepših reči, lahko pa rečemo, da se splača stisniti zobe (in knjige) in jih tako uspešno narediti in s tem napredovati v višji letnik, saj veste, da se ne splača obupati za nobeno stvar. Potrebno je veliko volje, pa čeprav vem, da ste trenutno polni pesimizma in da si mislite, češ, kaj pa jaz vem o tem...Verjamem in razumem, daje težko, ampak, če boste sami sebe prepričevali v to, da ne boste naredili, morda res ne boste. Torej, potrudite se.
No, maturantje so poslovilne že naredili, škode itak nobene, razen parih mokrih glav in oblačil, pa to itak ni nič. Saj jim ne gre šteti v zamero, ker so navsezadnje tu zadnjič in se jih verjetno ne bo dalo več dobiti na šoli, razen parih izjem, ki bodo prevzeli vlogo profesorjev in "matrali" naslednike. To pa se tako ali tako dogaja že vse generacije. Zato torej ne pozabite uživati in se tudi naužiti poletnega sonca, vročine, ki nas obdaja in osvežujočega morja. Žurajte ponoči, spite podnevi, pa bo. Za konec naj zaželim še veliko sreče tistim, ki bodo do teh uživanj potrebovali še kar nekaj časa, in neprespanih noči, v upanju, da naredijo. Pa srečno!
Vaša Alma
Oti - PUNlAJ ti d>AfAI2J l PE_L
Trboveljski gimnazijci so se v okviru obveznih izbirnih vsebin podali na pot do Dunaja, kjer so preživeli dva dni in se tako imeli baje nepozabno. Tja so se odpravili na četrtek, kjer so si po prihodu ogledali znamenitosti, se zabavali, na koncu pa prespali (ali pa tudi ne) noč v enem izmed dunajskih hotelov. NAslednji da so se odpravili na pravi safari, kjer se prosto sprehajajo različne živali. V pozno popoldanskih urah pa so se v petkovo noč odpeljali proti Sloveniji in tako naredili dobro "turo" na sosednje.
Ostali pa so se v torek ta teden odpravili v Bohinj, prav tako v okviru OIV, kjer bodo tri dni. Namen teh izbirnih vsebin je predvsem športne narave, ker je veliko hribolastva. Ti dijaki pa se vrnejo domov v četretek zvečer, srčno pa upam, da bodo spočiti, ker jih že jutri čaka svečana podelitev spričeval.
IZELMJA IN NJE.fi 1
Za informacijo naj povem, da je na trboveljski gimnaziji potekala zaključna predstavitev kemikov in kemijskega krožka, ki so svoje celoletne poskuse predstavili širnemu gimnazijskemu in ekonomskemu občinstvu. Kemijski krožek, pod vodstvom profesorja Aleksandra Medveša je v letu 98/99 potekal na Gimnaziji in ekonomski šoli Trbovlje, obiskovali pa so ga dijaki vseh letnikov naše šole. Zaključek je bil uspešen, upajmo, da se bo naslednje leto nadaljevalo po istem ritmu.
V ponedeljek so na trboveljski gimnaziji podelili licence vrstniškim posredovalcem, ki so skozi vse leto pridno in vestno izpolnjevali pogoje za reševanje medsebojnih konfliktov. Licence je podelila ravnateljica gimnazije prof. Darka Lipičnik in to trinajstim dijakom. Licenca velja za vsa štiri leta, ker pa je to prvo leto, kar poteka to posredovanje, pričakujemo naslednje leto isto in enako pridno udeležbo.
PVJZJLbUJLM JE.
Ne vem, zakaj te potrebujem. Morda zato, ker si nekaj, kar je v moje življenje prineslo užitek, radost, ljubezen...Ali pa zato, ker prinašaš sonce kljub dežju, ki si ga natrosil. Preprosto ne vem... Misel nate je tako lepa, tako čudovita, polna upanja in sreče, da sploh ne morem opisati. Pri nama sploh ni pomebno, kaj čutiva. Preprosto veva, da nekaj je, nekaj, ampak tega ni mogoče opisati. To se pri tem, kar imava midva ne da. kako lepo je vedeti, da naju nekaj druži, da sva kot eno, ki se razide in po času spet najde. Ti morda tega sploh ne veš. Ampak saj ni bistvo v tem, da bi zdaj oba razumela. Bistvo je v tem, da so med nama vezi, ki jih ne more nihče pretrgati, pa če si še tako močno želi. Zdaj vem, da sem mogočna v vsej svoji majhnosti, ker razumem in hkrati ne, kaj se dogaja. Toda še vedno te potrebujem. Mogoče zato, ker se ob tebi počutim tako varno in tako preprosto, ne vem. Tvoje sence, ko se pojaviš pred mojimi očmi, so kot najsvetlejše sonce in sijaj tvojih oči, kot naglobje morje, prebudijo v meni kanček sreče, nepopisno ljubezen in vedenje, da si tu. Morda mi zaradi tega pomeniš vse in zaradi tega čutim takšno posebno ljubezen do tebe.
Zdaj razumeš, zakaj te potrebujem?
ALMA
E.NA. PVC- 0 &ALG.TU
Na GŠ Zagorje je baletni oddelek precej uspešen. Kot pravi pedagoginja Vojka Kokošinek le redne vaje omogočajo postopno napredovanje, razvijanje gibljivosti, koordinacije in smisla za ritem, ples. Spodbuda so tudi starši, ki pri, do deset let starih, otrocih prepoznajo interes za balet in jih vpišejo k baletu. V nastopanja vnašajo osvojeno baletno tehniko in dostojanstvo giba. Da je veselje še večje, zelo izbrano posegajo po glasbi, na katero zaplešejo. Ker so na vrsti počitnice, že komaj čakajo, da se jeseni spet vidijo. In če jih bo še več, bo zadovoljstvo pri novi predstavi, še večje.
Tekst PR., foto B.KIončar
hKTTOZlLbD
V
K^i^ANtrilJ
PRJ
L-UT^P2JU
25.,26.,27.6. bo v Moškanjcih pri Ljutomeru motoristični zbor, ki bo polno zapolnjen z glasbenimi gosti in ostalimi poživljajočimi dejavnostmi.
Vse se bo začelo v petek, ob 15.uri. Prvi večer bodo med drugimi nastopili: RES NULIUS (Slovenija), PERO LOVŠIN & KRIŽARJI, KUD IDIOTI (Hrvaška), PSIHOMODO POP (Hrvaška). V petek in soboto bo tudi striptiz, kot se za motoristično zabavo tudi "spodobi". V soboto bodo igrali naši, hrastniški AGENTI, njihov samostojen koncert bo v nedeljo. Agenti igrajo pesem Road Warriors, ki je posvečena motorističnemu klubu, ki zbor organizira. Za njihov nastop pa so se odločili predvsem zato, ker igrajo dobro glasbo. Poleg Agentov bodo v soboto, pred legendarno skupino MOTORHEAD nastopili še SAUSSAGES (Slovenija), DICKV B. HARDV (Slovenija), ATOMSKO SKLONIŠTE (Hrvaška) in mnogi drugi. Vrhunec večera bodo prav zagotovo Motorhead. Njihov prihod je potrjen, pogodba o nastopu je že bila podpisana, bili so tudi vnaprej plačani... tako, da je njihov nastop s strani organizatorjev 100%.
Na prizorišče se najlažje pride z vlakom, saj je železniška postaja Moškanjci le 50m oddaljena od glavnega vhoda. Cena vstopnice v predprodaji je 3700 SIT, na dan srečanja pa 4200 SIT. Vstopnica velja za vse tri dni, enodnevna ima isto ceno. Kampiranje je brezplačno, prostor za kampiranje je na površini
150 000 m2, poskrbljeno bo za tuše in WC-je, kot seveda tudi za hrano in pijačo. Se vidimo!
Katja S.
č?J0ČQ.C
'99
Tudi letos bo v okolici Otočca (sicer ne tam, kjer lansko leto), že tradicionalni žur Rock Otočec, ki je lani, po propadli Zgagi, še posebej dobro "odzvenel" (kako ne bi, ob takšnih skupinah - Buldožer, Demolition Group??).
Začelo se bo v petek, 2.7., preko sobote se bo žuralo do nedelje - vrhunca vikenda. Poleg mnogih drugih bodo nastopili DOG EAT DOG, LIQUIDO,	VLATKO
STEFANOVSK1 TRIO, ORLEK & PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE, THE BRANDOS, THE TOASTERS, CALEKICO, PERO LOVŠIN, BIG FOOT MAMA, ZMELKOOVV,...
Vstopnice so že v prodaji in bodo vse do 30.6. Cena v predprodaji je 2500 SIT za en dan, 5000 SIT za tri dni; nedeljska vstopnica na dan koncerta 3000 SIT. Prvih 3000 kupcev tridnevne karte bo dobilo CD z večino izvajalcev, ki bodo nastopili. Prodajna mesta v Zasavju: študentski servisi Trbovlje, Litija, Zagorje. See you!!
Katja S.
FAOIA GECSS IN ZASAVCA
5-piažA
Nagrado trgovine EUROTRADE prejme LUCIJA CVIRN, Dolenja vas 47, Zagorje. Š-PIČKO POSLUŠAJTE NA FREKVENCI RADIA GEOSS, VSAKO DRUGO NEDELJO, OB 17.30 URI!!!!!
1.	NIKA - ROK’N BAND
2.	PORNO POLKA - ORLEK
3.	LAURE NI VEČ - MIRAN RUDA N
4.	ZATE ŽIVIM - AURORA
5.	KO JE NI - FLIRT
6.	DRAVSKI MOST - NECA FALK
7.	TEMNI ANGELI USODE - DEMOLITION GROUP
8.	LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA
9.	KJE SI ZDAJ? - SOUND ATTACK
10.	(predlog) MOJA MALA ZAGORJANKA - ZASAVCI
S®PICHA
RADIA GE088 IN ZASAVCA
Glasujem za:
Glasoval sem:
ffad)
(fte§09m
EUK§?RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
17. ROŽNIKA 1999
77. ji n Jnc j Gn.n? jn£
SLOVENSKA LJUDSKA DEDIŠČINA-V DOMU UPOKOJENCEV
V počastitev občinskega praznika je bila v domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah otvoritev razstave poslikanih panjskih končič umetnice Darje Klevišar iz Ljubljane in poslikanih stenskih ur umetnika Jožeta Podpečana iz Šmartnega pri Ljubljani. Oba umetnika sta bila gosta Janeza
prav gotovo je.
Prisotne na otvoritvi razstave je nagovoril tudi župan Stanislav Ž. Žgajnar, ki je obiskovalcem, stanovalcem in zaposlenim v domu zaželel prijetno praznovanje občinskega praznika in uspešno delo in sodelovanje še naprej.
Otvoritev razstave je popestril ženski pevski zbor in Maja Lebar na violi.
Za vse tiste, ki doma upokojencev ne morejo zapustiti
Kranjca, ki je v splošno navdušenje vseh prisotnih gostil še profesorja Janeza Bogataja. Njegova zanimiva in izčrpna razlaga o panjskih končnicah in o umetniškem prizadevanju in ustvarjanju Darje Klevišar je pripomogla k boljšemu razumevanju in cenjenju dela, ki ga v svoje poslikane panjske končnice vlaga umetnica.
Čebelji panji, ki so bili poslikani, oziroma opremljeni s panjskim kočnicami, so bili že od nekdaj prikaz načina življenja in razmišljanja naših ljudi in sicer od srede osemnajstega do konca devetnajstega stoletja. Panjske končnice so zdaj samo še zgodovinski spomin, ki ga zvesto replicira Darja Klevišar in je v tem vrhunska umetnica. Ničesar ne spreminja in ne dodaja in se ne predstavlja kot avtor, ker le posnema slikanje, ki je imelo svoje zakonitosti, svoj način barvanja, svoj način potez s čopičem, skratka svoj način sistema poslikavanja. Treba je biti raziskovalec in razumeti filozofijo in tehnologijo tega načina slikanja, da lahko ustvariš to repliko in vsekakor vrhunski umetnik, kar Darja Klevišar, po besedah prof. Janeza Bogataja,
in se udeležiti osrednje proslave ob občinskem prazniku, je bila otvoritev tudi proslava ob obletnici napada na Orjuno -trboveljskem občinskem prazniku.
M. Hrušovar
NOV LIFT V DOMU UPOKOJENCEV
Vodstvo Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah, je imelo že dalje časa v načrtu, da zgradi na negovalnem oddelku nov lift -tovorno dvigalo. Pred kratkim pa so k temu delu dejansko tudi pristopili. Z zgraditvijo so že pričeli in to na zunanji, severni strani zgradbe. Dvigalo bo namenjeno	prevažanju
umazanega perila in posteljnine. Vsa dela bodo vredna vključno z montažo in gradbenimi deli, okoli 10 milijonov tolarjev. Stroške bodo krili iz lastne amortizacije.
IL.
TUDI BALINAJO USPEŠNO
V okviru zasavsko-posavske regije, ki zajema društva upokojencev na tem območju, so potekala v zadnjih tednih številna tekmovanja. Med temi
tekmovanji so bila tudi tekmovanja v kegljanju in balinanju. tekmovanje v kegljanju ekip upokojencev je potekalo 22. aprila tl. v Litiji. Doseženi so bili tile rezultati: L mesto DU-Trbovlje, 2. m. DU Hrastnik in 3. m. DU Radeče.
Balinarji so tekmovali 20. maja tl. v Trbovljah. Doseženi so bili tile rezultati: 1. mesto DU Trbovlje, 2. m. DU Radeče in 3. m. DU Krško.
Dne 27.5. tl. pa je potekalo na balinišču v Trbovljah tekmovanje žensk upokojenk. Doseženi so bili tile rezulatati: L mesto DU
Trbovlje, 2. m. DU Radeče in 3. m. DU Dol pri Hrastniku. Pri tem je treba omeniti, da je bila ustanovljena ekipa balinark pri DU Trbovlje šele pred kratkim tj. 12. aprila 1999. V izredno kratkem času so se s svojo igro uveljavile in dosegle v regiji na takmovanju prvo mesto. Pomerile so se že tudi z drugimi ekipami na prijateljskih srečanjih in so tudi zmagale. Ženska ekipa balinark pri DU Trbovlje šteje 8 tekmovalk. Zmagale so tudi že na srečanju z državnimi rvakinjami iz DU Velenje.
IL
SREČANJE UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV NA BOGENŠPERKU
V nedeljo, 6. junija ob 15 uri se je začelo srečanje upokojenskih pevskih zborov iz Zaloga, Moravč. Litije in Trbovelj. Bilo je prvo te vrste in to na pbudo zborovodkinje Lojzke Koritnik iz Litije. Iz Trbovelj sta se srečanja udeležila ženski in moški pevski zbor pod vodstvom zborovodin Nande Guček in Mihe Hercoga. Oba zbora sta nastopila tudi kot mešani zbor DU T. Vsak od nastopajočih zborov je zapel po tri pesmi. Srečanje je bilo prav prsrčno in je v vseh pogledih doseglo svoj cilj.
IL
Foto M Š
I ; TS
"KONCERT" CICIZBORA MURENCKI
V torek, 8. 6. 1999, je gledališka dvorana Delavskega doma v Trbovljah gostila mlade pevske "zvezde", ki prepevajo v otršokem pevskem zboru Murenčki, in goste.
Organizator prireditve je bil Vrtec Trbovlje, ki je že drugo leto zapored organiziral nastop malih pevcev. Obiskovalci so dodobra napolnili dvorano in po njihovem odzivu med prireditvijo sodeč, so vsi zelo uživali. Prav gotovo terja priprava takega nastopa mnogo truda od sodelujočih, še več pa od vzgojiteljic, ki so cicibane za nastop učile in pripravljale. Za to delo si zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Poleg Murenčkov so nastopili še Orffova skupina Glasbene šole Trbovlje, ženski sekstet Corona iz vrtca Trbovlje, za klavirjem pa so bili Špela Turšič in njena profesorica Ida Virt in Matjaž Kmet. Posebno priznanje za svoje delo pa si vsekakor zasluži zborovodkinja OPZ Murenčki in vzgojiteljica s srcem Karmen Lindič, ki je tudi vodilni glas seksteta Corona in tudi solo petje ji ni tuje.
Takih nastopov si starši, otroci in obiskovalci želijo še več.
ŠT) OTm
3
EVROPSKI MLADINSKI prvak v kajaku - ALEKSEJ B0ČK0:"Punce, odvacTte se kadit'!"
Letošnje Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah, ki je bilo 5. in 6. junija na Soči, je bilo za zasavske predstavnike zelo uspešno. Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik je osvojilo dve prvi mesti: mladinci moštveno in zmago mladinca, ALEKSEJA BOČKA, ki sije prislužil laskav naslov Evropskega mladinskega prvaka v kajaku. Kajak trenira 7-8 let, za seboj pa ima odlične dosežke: lani je bil drugi na državnem prvenstvu in sedmi na svetovnem prvenstvu.
Si zmago pričakoval?
Moja želja je bila uvrstiti se med prve tri. Seveda sem potihem računal tudi na zmago.
Kako je s tekmeci, konkurenco, se poznate?
Ja, poznamo se iz prejšnjih tekem, ponavadi se pripravljenost pokaže že prej, tako da vemo, kdo je dober in kdo ni.
Kako se pripravljaš na tekmo npr. pol ure pred začetkom?
Najraje sem sam in se psihično sproščam.
Kako potekajo treningi?
Veliko tečemo, hodimo v fit-
ness, veslamo na Savi, lx mesečno imamo reprezentančne priprave.
Na EP so tekmovala tudi dekleta. Kakšne so razlike?
Glede na moj rezultat in rezulat Evropske mladinske prvakinje, so približno minuto počasnejše.
Ali ni to bolj moški šport?
Ne, ni. Nekatera so še bolj telesno pripravljena kot mi.
Glede na to, da si treniral kajak že zgodaj v osnovni šoli, si ves čas nameraval na športno gimnazijo?
Ne, mislil sem se vpisati na
ekonomsko šolo. Zadnje leto sem se šele odločil za Športno gimnazijo Celje.
Si imel v razredu kakšnega znanega športnika, športnico?
Ja, tenisačica Katarina Srebotnik je bila moja sošolka.
Bi se iz trboveljske gimnazije prepisal nazaj na celjsko?
Ne, prepisal sem se tudi zaradi mature. Tu je večja disciplina in red.
Kaj nameravaš študirati?
Ne vem še. Če se ne bom mogel odločiti za nič drugega, bom šel na DIF.
Kak odnos imaš do alkohola, poživil, cigaret?
V tekmovalnem obdobju spijem kakšno pivo - za sprostitev mišic.
S poživili pa je tako: dovoljena so tista, katera lahko telo samo proizvaja (npr. glukoza), nedovoljena pa so telesu tuja. Dovoljena vplivajo na večjo koncentracijo, za pomiritev, krepijo mišice,...
Zelo me moti, če v moji bližini kdo kadi. Punce, odvadTe se kadit'!
Je resna zveza pri športnikih, glede na to, da ste veliko odsotni, sploh mogoča?
Je, če je iskrena.
Pa ste športniki iskreni?
To je odvisno od posameznika, ne glede na to ali je športnik ali ne. Jaz pristajam na romantiko.
Ko si zadnjič kupoval oblačila je prodajalka ugotovila, da ti pravzaprav pristaja vse, kar oblečeš...
Po njenih besedah sem spet bolj samozavesten.
Pa moški sploh kdaj izgubite samozavest?
Ja, če nas užali kakšna punca.
Katja S.
MALONOGOMETNI TURNIR NAČOLNIŠČAH
Na 6.tradicionalnem turnirju v malem nogometu, kije bil posvečen preminulemu dolgoletnemu članu Športnega društva Čolnišče, Francu Grabnarju, je tekmovalo 17 ekip. ŠD v tem letu praznuje tudi dvajset let delovanja, a o tem jubileju v eni izmed naslednjih številk. Kot je v
Čolniščah že v navadi, sije tekme na ravanskem igrišču ogledalo veliko število gledalcev. Povejmo še, da se ekipa Mexico Pancho KS Dol, kljub prijavi ni udeležila turnirja. To je ta ekipa storila že drugič zapored. Če nič drugega, je to neresno, toliko bolj, če vemo, da gre za sicer odlično malonogometno ekipo, ki premočno vodi v S.zasavski ligi.
V finale, kije potekalo v nedeljo.
b.junija, so se uvrstile tri ekipe. Prvo mesto in 40.000 tolarjevje osvojila ekipa TSC LABA LITIJA, prijavljena kot KMN AMACO, drugo mesto in 20.000 tolarjev je osvojila ekipa JUVENTUS, ekipa PGB TOMAS ŠPORT, pa je za tretje mesto prejela 10.000 tolarjev.
Foto Peter Ravnikar Tekst Igor Goste
OLMN HRASTNIK
RUDNIK S TEKMO VEČ V VODSTVU
Tudi po končanem 17.in IB.krogu OLMN Hrastnik, kjer tekmuje pet hrastniških ekip, je še naprej napeto. Vodstvo na lestvici, je z eno več odigrano tekmo, prevzela ekipa Rudnika. Do spremembje prišlo tudi pri strelcih. Zoran Presečki je na
prvem mestu zamenjal Kirbiša. Vsekakor bo v zadnjih dveh krogih prvenstva, ki sledita, še kako zanimivo.
REZULTATI 17.KOLA: TKI-LJILJANI	0:3,
STEKLARNA-RUDNIK 2:5, JUVENTUS prost
T8.KOLA:
JUVENTUS-LJILJANI 16:2, RUDNIK-TKI 3:0, STEKLARNA prosta. LESTVICA:
1.RUDNIK (40), 2.JUVENTUS (39), 3.STEKLARNA (22), 4. LJILJANI (20), 5.TKI (10) NAJBOLJŠI STRELCI: PRESEČKI,Juventus	(17),
KIRBIŠ, Rudnik (15), MIHAJLIK, Juvebntus (14), 4.RAMIČ, Steklarna (13).
Igor Goste
SPONZORJI TURNIRJA NA ČOLNIŠČAH:
BARTEC-VARNOST, GOSTILNA VRTAČNIK, TRGOVINA ČUKI, INTEGRAL ZAGORJE, OBČINA ZAGORJE, POTROŠNJA ZAGORJE
17. ROŽNIKA 1999

J.
II
NOGOMETAŠEM NK SVOBODA KISOVEC USPELO
Čeprav je bilo stanje na prvenstveni lestvici
l.MNZ-Ljubljana, kolo pred koncem, za člansko ekipo NK Svobode vse prej kot dobro, varovanci trenerja Edija Navratila niso vrgli puške v koruzo. Kakorkoli že, v zadnjem kolu je bila v igri le zmaga proti neposrednim konkurentom za izpad iz lige, ekipi NK Jezero. Tudi najbolj ugoden rezultat, zmaga Kisovčanov s 3:0, ni povsem zanesljivo zagotavljal obstanek v ligi, brez dosežene vsaj minimalne zmage, pa bi bilo vseh upov o obstanku konec. Oslabljeni, manjkala sta poškodovana Škofca in Janežič, so po samostojnem prodoru bočnega igralca Saša Gobovca domači povedli in na tribunah so zvesti navijači »ponoreli«. Do zaključka prvega dela tekme so si pripravili še nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. V drugem delu so si nekaj priložnosti priigrali tudi gostje, a je odlični vratar France Hace zaklenil domača vrata. Tik pred koncem srečanja, je žogo iz golove črte v kot izbil kapetan Vinko Kovač. Rezultat je do konca srečanja ostal 1:0 za NK Svobodo.
Ko je sodnik odpisal konec tekme, se kar nekaj časa ni vedelo katera ekipa bo izpadla (Jezero, Dolomiti, Dren, Svoboda). Ko so prišle novice iz Cerknice in Ihana (oba kluba sta gostila kandidata za izpad), so si domači igralci, trener in navijači oddahnili. Tudi naslednjo sezono bo NK Svoboda
Kisovec »prvoligaš«.
Še nekaj statistike: V prvem deluje NK Svoboda pod vodstvom trenerja Marjana Ocepka osvojila 6 točk, v drugem delu. ko so se okrepili z vratarjem Francom Hacetom. napadalcem Aleksandrom Kosom in trenerjem Edijem Navratilom, pa so osvojili 14 točk. Doma 13 in na gostovanjih 1.
DEČKI DO 10 LET NK SVOBODE KISOVEC TRETJI
Na nogometnem igrišču NK Svobode Kisovec, je v nedeljo (6.6.) potekal zaključni nogometni turnir, dečki do 10 let, kjer so pod vodstvom trenerja Metoda Dleta uspešno nastopili tudi domači upi. Kisovčani so tokrat dosegli dva neodločena izida in sicer z Olimpijo (0:0) in Ljubljano (1:1 , strelec vratar Miha Gracar) ter bili poraženi z ekipo Šmartno. S štirinajstimi osvojenimi točkami so Kisovčani osvojili tretje mesto.
In kaj je po zaključku tekmovanja po skupinah povedal trener Metod Ule?
»Vesel sem, da se je po uspešni poletni šoli nogometa Junija 1998, število otrok, ki trenirajo, podvojilo. Začeli smo s sedmimi, sedaj je v delo vključenih kar 16 mladih nogometašev. Z ekipo sem zadovoljen, saj
V SKAKALNEM CENTRU KISOVEC GRADIJO
Foto Igor Goste: V skakalnem centru giadijo zbiralni bazen za približno 30 kubikov vode. Ohlajeno vodo bodo uporabili za umetno zasneževanje ter za zalivanje plastične mase na skakalnicah.
Novice zbral Igor Goste
:	ZASAVSKA LIGA ftAALEGA NOGOMETA
1. LIGA
Rezulatati 20. kola: ATLETIKO - AMOCO 3:7, ČOLN1ŠČE - JUVENTUS 2:3, PL. DOM SV. G.:MALO PO MALO 3:3, ŠD IZLAKE - ŠD MLINŠE 1:3, TRBoVlNA W. BOY - POETOM AS S. 1:3, KOVINOSTRUG. GOBOVC prost,
TREMMIIIEII-I.lisa
1.	PEB-1CMAS SPORI	18 12 5 1 72:33 41
2.	KIJMAC0	18 10 4 4 79:65 34
HMNJIIVENIUS 18 8 3 7 57:54 27
4.	ŠD1MŠEI	18 8 3 7 43:54 27
5.	PLANIKI DOM SV. GORA 18 8 2 8 62:56 26
B.IOGOVINAIAIIBOI 17 8 2 7 41:46 28
7.	KOVI1SIRI1GABSTVO GOBOVC 18 8 2 8 56:54 26
8.	ŠD.IZ1AKE	19 8 1 18 45:57 25
9.	SIM MALO PO MALO 10 7 1 19 56:99 22
19.Š0Č9LN1ŠGE 18 5 3 10 45:49 18
11.KMNAILEIIK0 10 3 2 13 47:16 11
2,	LIGA
Rezultati 20. kola: ČOLNIŠČEII - MLINŠE III 1:6, STEKL. CESTNIK - PRAPREČE 6:3, ŠPORT PLUS - DOM OPREMA 3:2, ES POTOČNIK/ AŠIČ - PEKARNA 4:3, TRGOVINA ČOP - NI-DA-NI prek. 1:2, FEJST PUB - ŠENTLAMBERT neodigrano.
IflENUINII!BSINIRED-2.liga
1.	PEKARNA LENIČI 20 13 3 4 61:42 42
2.	SIEKIAOSIVO GES1NIK 20 12 4 4 72:55 40
3.	ŠENI1AMBE0T	19 11 3 5 48:33 36
4.	FEJST PUB 19 11 3 5 49:35 36
5.	ŠP0BI PLUS	20 11 2 7 82:53 35
6.	TRGOVINA ČOP 19 9 3 8 42:53 27
7.	ŠD MLINŠE III	20 8 2 10 59:59 26
8.	EL SEBV. POTOČNIK/PIZZ. AŠIČ 20 7 4 9 52.53 25
9.	DOM OPREMA 20 5 7 8 37:40 22
10.	ŠD ČOLNIŠČE II 20 5 3 12 38:97 18
11.	NI-DA4I	19 4 5 10 32:46 1)
12.	Š0 PRAPREČE	20 2 3 15 29:63 9
so otroci na treningih zelo prizadevni in tudi obisk le teh je zelo dober. Trenirali smo tudi pozimi in sicer enkrat tedensko v telovadnici, sedaj pa treniramo štirikrat v tednu. Predvsem pri tistih, ki so bili povsem začetniki, je napredek v znanju nogometa opazen. Zadovoljen sem tudi z rezultati v ligi MNZ-Ljubljana, saj smo uspešno tekmovali tudi s tako zvenečimi klubi, kot je npr. Olimpija.«
Povejmo še to, daje domači klub za vse ekipe pripravil kosilo, ki so ga sponzorirali veterani.
V sredo pa so dečki do 10 let iz Kisovca in Zagorja odigrali še prijateljsko tekmo. Z golom Denisa Nikoliča so zmagali Kisovčani.
KLEMEN LAVRIČ ZABIJA GOLE
Trboveljčan Klemen Lavrič, ki je član prvoligaša NK Rudar iz Velenja, je z dvema zadetkoma za mlado reprezentanco Slovenije znova opozoril nase. V kvalifikacijski tekmi za EP je na gostovanju dosegel izenačujoči gol proti reprezentanci Latvije, prav v zadnji minuti srečanja. Teden dni kasneje je proti reprezentanci Albanije zadel že v drugi minuti in tudi to je bil edini gol naših nogometašev. Žal se je Klemen še pred zaključkom prvega dela tekme poškodoval, tako da ni mogel nadaljevati tekme. Končni izid tekme tako v Latviji kot v Albaniji je bil 1:1.
BORILNE VEŠČINE
V prejšnji številki smo zapisali, daje na Svetovnem pokalu v Piacenci Klemen Buzina, član Pon-do-kwan kluba Zagorje, osvojil odlično tretje mesto. Klemen je bil v prvem krogu prost, v drugem pa je premagal Španca Costa z rezultatom 6:0 ter v nadaljevanju še Madžara Cesari-ja s 5:1. V borbi za vstop v fmale je izgubil s kasnejšim zmagovalcem iz Irske in sicer tesno s 5:7. Klemen se je z odličnimi borbami in doseženim 3,mestom znova približal A reprezentanci Slovenije, ki bo nastopila to leto na SP v Madridu. Nastop na SP pa si je s 5.mestom priboril Igor Kalšek, ki je tudi član zagorskega kluba. Mladi up Zagorjanov Klemen Juvan je na turnirju z zmago proti Italijanu osvojil 6,mesto. Ob tem je potrebno poudariti, da so slovenski tekmovalci, zaradi pomanjkanja denarja, na turnir prispeli le nekaj ur pred začetkom tekmovanj, kar daje odličnim rezultatom še večjo vrednost.
Foto [cnhiv PDK Zagorje): Klemen Buzina m ustali nosilci meaui|
3.	LIGA
Rezulatati 21. kola: ANTIMON - GOSTILNA KOVAČ 3:0, TIRNA - ŠD SAVA 2:2, ŠD MLINŠE II - UDARNIK-TSG 3:3, MEKICO-PANCHO - IAK-SCT 10:3, NLP - KOMMA 4:3, ETI EL. ELEMENT - VARNOST 3:1.
IRENOTNI VRSTNI REO-3. liga
1.	MEKICO-PANCHGKSDOL 21201 0181:51 61
2.	ŠD MLINŠE II 21 13 1 ) 86:53 40
3.	NLP 21 13 1 7 61:47 40
4.	ANTIMON	21 11 1 9 67:82 34
5.	KOMMA	21 10 2 9 84:7) 32
6.IAK-SE! 21 10 1 19 55:53 31
7.	ŠO SAVA 21 8 6 7 02:56 30 8.II0NA 21 9 2 10 54:40 27
9. Eli ELELEMENI 21 1 2 12 50:00 23 1D.U0ABNIK-ISG 21 5 5 11 43:70 20
11.	GOSTILNA KOVAČ 21 5 2 14 41:90 15
12.	BARIEt-VARNOST 21 3 0 10 25:120 9
4.	LIGA
Rezultati 21. kola: AVTO ŠVER - POTEPUHI 0:3, ŽELEZNIČAR - MERLI 8:2, BRANKO BAR
-	PANTERJI 3:2, BISTRO SLAVI - OKR. GASILČEK 4:1, MEDIJA - FRIZERSTVO IVI 3:5, GAMSI - ŠD PODKUM 3:1, BISTRO MALN
-	PIZZ. PEPITA 3:5, ČEMŠENIK : ZASAVC 3:3.
IRENOTNI VRSTNI RED-4. liga SK0PINA (A)
1.	DMNPANIERJI-AMADE0S 21 1 9 1 1 11 3:20 59
2.	BRANKO BAR 21 18 1 2 107:33 55 3.2ELEZNIČAB-IMPER1US 21 17 2 2 114:43 53
4.	POTEPUHI	21 13 3 5 78:30 42
5.	BIST0SLAVI	21 14 0 1 90:53 42
S. OKREPČEVALNICA GASILČEK 21 9 1 11 41:54 20
7.	AVI0ŠVER	21 9 2 10 54:45 2)
8.	MEREI	21 7 2 12 45:18 23
SKUPINA (0)
9.	FRIZERSTVO IVI 21 10 3 8 101:81 33
10.	GAMSI 21 9 0 12 40:51 27
11JSTR0MAIN	21	7	1	13	61:10	22
12.	ŠD POOKOM	21	7	1	13	47:10	20
13.	PIZZEBIA PEPIIA	21	0	1	14	55:96	10
14.	MEDIJA	21 3 5 13 55:107 14
15.	ŠD ČEMŠENIK	21	3	5	13	36:110	14
10.	ZASAVC 21 2 2 17 41:107 6
KALŠEK TRETJE LETO ZAPORED OSVOJIL 1. MESTO NA DUNAJU
Kot vsako leto sta tudi v petek, dne 11.06. 1999, odšli na Odprti pokalni turnir Dunaja ekipi borilnih veščin PON-DO-KWAN Zagorje in PON-DO-KWAN Izlake.
Zagorski klub so predstavljali tekmovalci: Juvan Klemen (-65kg), Buzina Klemen (-65kg), Bračič Primož (-80kg), Kalšek Igor (-85kg) in komaj 13-letni Stajanovič Sapo ter njihov trener Alojz Miklavčič.
Klemen Juvanje premagal poljaka Potockega s 3:0 in se poslovil od angleža Maisevsicka z rezultatom 5:9. V isti kategoriji seje Klemen Buzina povzpel na 5. mesto z zmago nad madžarom Farhasom s 3:0, avstrijcem Srtrado s 5:1 in klonil proti danes zelo dobro pripravljenemu vice evropskemu prvaku in državnemu reprezentantu Gabrovcu iz Ptuja 2:4. Primož Bračič je moral priznati premoč Kristjana Patererja iz Avstrije z 0:4 (bo pa drugič bolje).
Vse pa je prijetno presenteril in s prostim prvim kolom in zmago nad nemcem Rothomom s 7:5 in angležem Wrighterjem s 6:1 zavihtel na 1. mesto in tako zasluženo osvojil dunajski pokal dečki do 15. let, kategorije -55kg, mladi Sašo Stojanovič. Čestitamo, le tako naprej!
Vse večji pa je športni sloves Igorja Kalška po Evropi, posebno pa na Pokalnem turnirju Dunaja. Igorje že tretje leto zapored na Dunaju osvojil naslov prvaka v kategoriji -85kg, tako kot v letu 1997 in 1998 tudi letos ni dobustil nobenega dvoma, kdo je najboljši na borišču. Nemca braunmanlaje iz borbe izločil s 5:3, Madžara s 7:4, Turka Avslona s 5:3 in Ptujčana Šibilo, ki je moral zaradi poškodbe, pri rezultatu 4:2 v korist igorja borbo predati. S temi štirimi borbami pa je zasluženo, spet enkrat osvojil pokal Dunaja člani -85kg. Bravo Igor!
Čestitke vodstvu kluba Pon-do-Kwan Zagorje za odlične rezulatate na Dunaju.
Čestitke sigurno veljajo tudi za vodstvo Pon-do-Kwan kluba Izlake in varovancem Srečka Rozmana, kije na dunaj prispel z ekipo, ki sojo zastopali Blaž Plevnik, Miloš Rozman, Igor Vidergar, Jure Vetršek, Dejan Joger, Varushi Vozelj in reprezentantka Slovenije Brigita Plemenitaš.
Blaž Plevnik je izgubil v prvem kolu proti madžaru z rezultatom 2:0, enako se je zgodilo tudi Dejanu Jogerju, ki je izgubil proti nemcu Schneiderju z 2:5. s prostim prvim kolom je prišel v naslednji krog tudi Igor Vidergar, vendar ga je ustavil slovak Januš z rezulatom 2:4, tudi Jure Vetršek je proti Slovaku Barmanisu z 2:4 utrpel poraz.
Miloš Rozman pa je pokazal, da imajo izlačani v nogah tudi dobro orožje. Z zmago 3:0 v prvem in v drugem kolu proti avstrijcu Tromicu s 4:3, vendar je bil poražen v tretjem kolu proti madžaru Alurku zj 2:7 in v borbi za tretje mesto izgubil proti ptujčanu Vindišu z rezultatom 3:4.
Za konec pustimo še dekleta: Varushi Vozel je premagala tekmovalko Hrvaške 3:2 in izgubila z madžarko Peto 4:0.
Članica slovenske državne reprezentance, ki je dan pred tekmovanjem slavila svoj 17. rojstni dan, sije podarila 2. mesto z zmago nad Čehinjo Sobotke s 6:2 in Moravkovo s 4:3, ter v finalu izgubila za las s Slovakinjo s 3:4. brigita je v ekipnem tekmovanju okrepila vrste Ptuja in z dvema zmagama močno prispevala ženski ekipi Ptuja za osvojeno 1. mesto. Čestitamo brigita!
Fantje pa pozor, ne bodite predrzni v prisotnosti Brigite.
Omeniti je potrebno, da vsaj klub iz Zagorja, kljub odličnim rezultatom, ki jih dosegajo njegovi tekmovalci na vseh mednarodnih in domačih tekmovanjih še vedno nima sponzorja, kateri bi mu zagotovil finančna sredstva za še uspešnejše delo na športnem področju borilnih veščin in samoobrambe.
5. ŠMARJEŠKI TEK
V soboto, 12.6. 1999 je bil v Šmarjeških toplicah 5. Šmarješki tek.
Predstavnica zasavja, Heda Kotarje v absolutni konkurenci na 21 km ženske zasedla drugo mesto s.časom 1 39
I.Z.
15. PETELINŠKI TEK
Udeležeila sta se ga BOJAN KOTAR in HEDA KOTAR. V teku na 10 km je bojan Kotar dosegel absolutno 9. mesto. Heda Kotar pa v teku na 21 km 2. mesto.
Ludvik Grobolj{ek se je vrnil s 1000 km maratona FROM SYDNEY TO MELBOURNE ON WHEELCHAIR
Kisovčan Ludvik Groboljšek seje skupaj s še enim spremljevalcem in znanim invalidom-športnikom Mirkom Lebarjem pred časom vrnil iz 1000 km dolgega maratona po Avstraliji, kjer je spremljal Lebarja na njegovi poti od Sydneya do Melbourna. Ludvik je imel več nalog na tej dolgi in izcrpujoči poti po Avstraliji. Skrbel je za vzdušje in "toplino doma", ob tem pa je moral voziti avtodom ter pripravljati hrano. Ob koncu poti je Mirko Lebar doživel veličasten sprejem.
Sponzorji, ki so pomagali izvesti maraton: Občina Zagorje, GIP MTO Zagorje, Integral Zagorje, Foto Mavrica Lavrač Zagorje, Tapi Kisovec, Taxi Integral Zagorje.
Veličasten sprejem na cilju
POKAL BARCAFFE SKI OPEN 99
22. 5. 99 je bila na Otočcu zaključna prireditev za pokal Barcaffe ski open 99.
V posameznih kategorijah so se zasavski smučarji zelo dobro uvrstili. MOŠKI NAD 70 LET: L CVETO BEVC, Trbovlje MOŠKI NAD 60 LET: 1. POLDI RENKO, Izlake,5. FRANC DRNOVŠEK, Zagorje
MOŠKI NAD 50 LET: 5. SREČKO FORTE, Trbovlje, MOŠKI NAD 40 LET, 6. JOŽE OGRINC, Zagorje, 14. DRAGAN KNEŽEVIČ, Trbovlje MOŠKI NAD 30 LET: 5. IGOR ŠPAJZER, Trbovlje, 8. JANEZ ŠTROVS, Trbovlje
RANGIRANE CICIBAKE: 4. MARIJA TOPOLE, Trbovlje ŽENSKE DO 30 LET: 5. BETI ŠPAJZER, Trbovlje, ŽENSKE NAD 30 LET, 4. JASNA MALOVRH, Trbovlje
ŽENSKE NAD 50 LET: 1. HEDA KOTAR, Trbovlje
19. MEDNARODNI MARATON TREH SRC V RADENCIH
Udeležili so se ga tudi zasavski tekači, in sicer v kategorijah:
MOŠKI NAD 42 KM: 23. RADOVAN SKUBIC, 52. IGOR BEUERMAN
MOŠKI 21 KM: 36. BOJAN KOTAR
ŽENSKE 21 KM (NAD 46 LET): 2. HEDA KOTAR
I	^
za naj športnika/športnico meseca junija
GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
------------------------------------------------------->
17. ROŽNIKA 1999
| ČjiHT
j.
tr
Karavana tekmovalcev Turističnega rallyja treh dolin seje tudi letos, točneje 5. junija ustavila v Trbovljah. Na tradicionalnem 3. rallyju Avto Kovačič seje zbralo 28 posadk iz domala vse Slovenije. Manjša udeležba kot v preteklih dveh letih je odraz trenutnega stanja v tem športu, saj sta letos organizirani dve prvenstvi (turistični rallyji in avtoslalomi). To pa je razdelilo tudi tekmovalce. Kljub temu kvaliteta ni padla in gledalci so bili s prikazanimi vožnjami resnično
povprečnima turističnima rallyjema.
Štart in cilj ral!yjaje bil tokrat prvič na prostorih AMD Trbovlje na Neži, ki so se izkazali za izredno primerne, saj sama infrastruktura omogoča idealno izvedbo podobnih prireditev. Poleg tega so se s svojo pomočjo izkazali tudi člani AMD Trbovlje, ki so veliko pripomogli k nemotenemu poteku rallyja.
Trboveljski ra!lyje bil tretji po vrsti v letošnji sezoni. Za prva mesta so se spopadli vozniki, ki so letos že krojili vrh na posameznih rallvjih.
zadovoljni.
Letošnji rally je bil dolg 57 km, imel paje kar 6 spretnostnih voženj. Izstopalo pa ni samo število, temveč tudi dolžina preizkušenj, saj je skupni čas zmagovalca znaša! skoraj 7 minut, kar ustreza dvema
Korošec Franji Merkač je tudi tokrat dokazal, daje letos v izvrstni formi, prav tako pa mu odlično služi tudi yugo 65. Z vožnjo brez napakeje za malenkost ugnal zasledovalce, ki so tokrat malce preveč grešili. Na drugem mestu najdemo najboljšo
domačo posadko Andrej Dolinšek -Tomaž Brinjevec z yugom 45, ki jima je za uteho ostala zmaga v razredu do 1000 kubičnih centimetrov. Borut Žnidar, najboljši voznik lanskega leta, je v tretjem poskusu letos končno prišel do cilja brez diskvalifikacije. Na domačih tleh mi nu nihče ukradel
ostalim lastnikom zemljišč, na katerih so potekale spretnostne vožnje (Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Avtomotor in Občina Trbovlje) ter vsem ostalim, ki so omogočili brezhibno organizacijo prireditve.
Prav izvrstna organizacija vseh dosedanjih treh rallyjev in dobri
štartnih številk, tudi vsi dokumenti šobili na mestu, vendar več podrtih kegljev kot v celi lanski sezoni ni dovoljevalo boljše uvrstitve od tretjega mesta.
Letošnji rally Trbovlje paje prvič doslej tekmovalce vodil na spretnostno vožnjo v drugo občino. V zagorskem podjetju Svea so ljubeznjivo posodili veliko parkirišče pred skladišči, zato se jim organizatorji najlepše zahvaljujejo. Prav tako se zahvaljujejo tudi vsem
odnosi z AMTK Velenje so pripomogli ktemu, da bodo ljubitelji avtomobilizma prvič doslej lahko v Trbovljah občudovali tudi mojstre pravega rallyja za državno prvenstvo, saj bo ena hitrostna preizkušnja Petrol rallyja Velenje 99, ki šteje za evropsko prvenstvo v rallyju, potekala tudi v okolici Trbovelj. Po vsej verjetnosti bo to 24. septembra, več o tem pa v eni od prihodnjih številk.
Primož Kostanjšek
3 p ranam nlinnm
17. ROŽNIKA 1999
piše: Primož Kostanjšek
Skuterji so postali modna muha, zato ga želi imeti skoraj vsak najstnik ali najstnica. Poleg same modernosti so skuterji tudi izredno praktični, saj v času, ko postaja promet v mestih vse gostejši, predstavljajo najhitrejšo obliko prevoza. Prav tako nam olajšajo težave pri parkiranju, da o smešno majhni porabi goriva niti ne govorimo.
tako glede zmogljivosti in opreme, kot tudi glede cene. Podjetje Protes
d.o.o. iz Trbovelj, ki nam je omogočilo preizkus, omenjeni skuter tudi izposoja, tako da ga lahko preizkusite tudi sami.
Italijanski smisel za oblikovanje se tudi pri skuterjih hitro pokaže, saj ima FXR 180 SP prijetne osnovne linije, kijih še dopolnjuje posrečena rdeče-
Ponudba skuterjev se je v zadnjem času razcvetela tudi na slovenskem motociklističnem trgu. Med prvimi, ki so orali ledino, najdemo znanega italijanskega proizvajalca Gilero. Zato ne preseneča, da ima to podjetje po nekajletnem nastopanju pri nas v svoji ponudbi modele vseh cenovnih razredov. Preizkusili smo model FXR 180 SP, ki spada v sam vrh,
sivo-čma barvna kombinacija. Boki se proti zadku dvigujejo, reže na njih pa skrbijo za to, da nam športna naravnanost ne more uiti. Položaj za krmilom je sproščen, tudi ročne in nožne ročice so na pravem mestu. Merilniki po obliki in funkcionalnosti ne kvarijo dobrega splošnega vtisa. Sedežje dovolj dolg in prostoren, da sovoznice kljub dobrim pospeškom ne boste izgubili.
Pogonski agregat je dvotaktni zračni hlajeni enovaljnik s prostornino 176 kubičnih centimetrov. Uporablja seveda neosvinčen bencin, moč pa se na zadnje kolo prenaša preko avtomatskega menjalnika in jermena. Večjim zmogljivostim so prirejene tudi zavore. Tako najdemo na obeh kolesih kolute in sicer spredaj 220 mm, zadaj pa 140 mm. Zagon je električni, zaradi varnosti pa je motor možno zagnati tudi ročno(nožno).
Vozne lastnosti glede na vse zgoraj našteto ne razočarajo. Skuter nudi izvrstne pospeške, pri večjih hitrostih pa je zaradi sorazmerno majhnih gum potrebno nekaj vaje. Za razliko od šibkejših bratov, ki
stavijo bolj na okretnost, se Gilera FXR 180 SP v marsičem spogleduje že s "pravimi" motociklimi, zato jo večkrat oporabljajo tudi za opravljanje vozniškega izpita A kategorije.
Za konec naj povem, da skuterji niso le trenutna modna muha, temveč priročno, varčno in zaneslj ivo prevozno sredstvo, ki vam v mestni gneči prihrani težave in vas navda z občutkom svobode. V močnejši izvedenki, kakršno smo imeli možnost tokrat preizkusiti, pa lahko pomenijo tudi posrečeno kombinacijo vsenamenskega vozila za prosti čas. Zato tudi nekoliko višja cena (582.000 SIT) po treznem razmisleku sploh ni tako velika.
I
POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC MOTORNIH KOLES PIAGGIO, GILERA AKROS, TOMOS
PRODAJA
OPEKARNA 22	l\ MONTAŽA
TRBOVLJE	AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK
0601-29-886
PRODAJA KOLES VSEH VELIKOSTI

POLEG NAŠTETEGA NUDIMO TUDI:
-	NADOMESTNE DELE ZA MOTORNA KOLESA IN KOLESA
-	MOTORISTIČNE IN KOLESARSKE ČELADE
-	USNJENA OBLAČILA ZA MOTORISTE TER USNJENE DODATKE
-	AVTO DELE, AKUMULATORJE, ADITIVE
UGODNI PLAČILNI POGOJI OBROKI, KREDITI, POPUSTI
DELOVNI ČAS: PONEDELJEK, PETEK od 8 do 12, od 13 do 17, OB SOBOTAH od 8 do 12
Zasavski frker
MOTORIST PADEL
Hrastnik, 8.6. zjutraj je voznik motornega kolesa, švicarski državljan S.M. zaradi hitrega zaviranja za Savo v Hrastniku padel. Vozil je na prekratki varnostni razdalji. Ni se poškodoval, plačal pa je denarno kazen zaradi nepravilne vožnje.
NEPRILAGOJENA HITROST
Hrastnik, 12.6.99 ob 09.45 uri je V.M. vozil os. avtomobil znamke Renault Clio po mestni ulici iz smeri Črdenca proti reg. cesti I. reda na Dolu pri Hrastniku, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje kljub zaviranju trčil v nasproti vozečega voznika os. avtomobila znamke renault clio M.M. Na vozilih je nastalo za najmanj 175.000,00 SIT škode. Zoper V.M. so policisti podali predlog SR
STOP POMENI STOP
Hrastnik, 12.6. 1999 ob 19.55 uri je B.E. iz Trbovelj vozil os. avtomobil znamke fiat panda po glavni cesti II. reda iz smeri želežniške postaje proti savskem mostu v Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal do križišča z reg. cesto I. reda, je kljub znaku "ustavi" z vozilom zapeljal na prednostno cesto, po kateri je iz smeri savskega mosta proti Steklarni z os. avtomovilom znamke lada Samara pripeljal B.M. i čelno trčil v vozilo B.M. Pri nesreči sta sopotnica v vozilu B.M., B.R. ter sopotnica v vozilu B.E., kateri je pokazal kar 2.28 grama alkohola na kilogram krvi. Policisti so mu odvzeli voz. dovoljenje, zoper njega pa podali predlog SP, povzročitelju nesreče B.E. pa so zaradi neupoštevanja prometnega znaka izdali plačilni nalog.
VOZILO JE ZAGORELO
Hrastnik, 13.6. 99 ob 03.35 uri je K.R. iz Dola vozil os. avtomobil znamke jugo po regionalni cesti I. reda iz smeri riklovega mosta proti Dolu pri Hrastniku. Na Brnici je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, z njim zapeljal na pločnik, kjer je trčil v drog javne razsvetljave, nato podrl vrtno ograjo in se prevrnil na bok. V tem času seje vozilo vnelo, pogašeno pa je bilo s strani mimoidočih. V nesreči je sled poškodbe zadobil sopotnik J.M. Policisti so K.R. odvzeli reg. tablice, zoper njega pa podali predlog SP.
HOTEL OBRAČUNATI S POLICISTI
Trbovlje, 2.6. ob IS.uri so policisti ustavili voznika B.N., ki je kazal znake alkoholiziranosti. Prav tako je grozil policistom in postal nasilen, zato so policisti proti njemu uporabili fizično silo in plinski razpršilec ter ga vklenili. Pridržan je bil do iztreznitve.
Obiskal bo še sodnika za prekrške.
NEPRAVILNO PREHITEVAL
Trbovlje, 3.6. je K.E. z avtomobilom pri TET prehiteval v škarjice in trčil v nasproti vozeče vozilo S.R.-ja. Oba stajo odnesla brez poškodb. Ker je bil povzročitelj nesreče tujec, so ga policisti takoj poslali k sodniku za prekrške.
NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA
Trbovlje, 3.6. ob 8.48 voznik Z.F. ni upošteval prometnega znaka pred križiščem na Trgu Franca Fakina, zato je trčil v vozilo P.F. Poškodovanih ni bilo. Sledi predlog sodniku za prekrške.
TRČIL V AVTO
Trbovlje, 3.6. po 11.uri je neznani voznik kombija trčil v parkirano vozilo J.I. Policija voznika še išče.
VOZIL PO LEVI
Trbovlje, 3.6. ob 17.00 seje zgodila še tretja prometna nesreča v istem dnevu. Ž.L. je zaradi vožnje po levi trčil v vozilo S.S. Ž.L. je zaradi tega dobil plačilni nalog.
PREVRNIL SE JE
Trbovlje, 3.6. ob 22.30 so policiste obvestili, da se je na Koloniji l.maja prevrnil avto. Policisti so ugotovili, da se je z vozilom prevrnil Ž.D., ki je bil edini udeleženec in bo prijavljen k sodniku za prekrške.
Aufbiks
£ 2.6. ob 13.20 v Litiji sta se mož in žena sprla. Ker je imela žena predolg jezik, je možakar fizično obračunal z njo. Vendar tudi žena ni bila od muh in se ga je ubranila z udarcem lesenega dela motike po glavi. Oba bodo prijavili sodniku za prekrške.
£ 3.6. v Savi ob 19.uri sta se brata, oba vinjena, sprla in stepla. Svoja dejanja bosta pojasnila SP-ju.
£ 4.6. ob 22.25 so mlajše osebe kurile ogenj pri OŠ na CKS v Litiji. Ob prihodu policije skupina sprva ni hotela pogasiti ognja. Na kasnejše prigovarjanje so ga le pogasili in se počasi razšli.
£ 5.6. ob 7.10 so bili iz zagorske železniške postaje obveščeni, daje v čakalnici mlajši moški, kateri je pijan, se nespodobno vede ter razkazuje spolni organ. Ugotovljeno je bilo, da gre za D. V.-ja iz Zagorja. O "merah" ne poročajo, sledi pa predlog zoper javni red in mir.
£ 5.6. nekaj pred tretjo uro zjutraj so se pretepali pred lokalom Mesečina. Ko so policisti prišli na kraj dogodka, pretepa ni bilo več. Policija zbira obvestila, kako je do pretepa prišlo, kršitelje pa bodo prijavili.
£ Istega dne je policija intervenirala v Gabrskem za Iskro, kjer so razgrajali J.R.,
V.P., V.R. in D.M. Prijavljeni so k sodniku za prekrške.
6.6 v Gabrovki je patrulja morala na intervencijo, kjer je domačin vpil, grozil s strelnim orožjem, se ga napil in nato grozil, da bo naredil samomor. Zaplenili so mu puško in ga predlagali SP-ju.
6.6. so se na igrišču na Leninovem trgu sprli in pretepali košarkarji in hokejisti. Zaradi kršitve javnega reda in miru bodo I.S., Ž.M., Ž.A. in D.B. obiskali sodnika za prekrške.
£ 11.6.99 ob 21.05 uri so policisti posredovali pred Vako na Logu v Hrastniku, kjer so ugotovili, da se je pred športno dvorano na Logu nedostojno vedla mladoletnica P.Ž., katera je pijana hotela pretepati H.S. Ker se H.S. z mladoletnico ni hotel prepirati, je poklical PO za intervencijo. Tedaj pa je P.Ž. skupaj s svojim fantom Č.B. odšla do Vake, kjer so jo policisti izsledili in odredili, da jo bodo izročili staršem. V postopek pa se je vmešal njen fant Č.B., kateri je poskušal policistom preprečiti, da bi P.Ž. odpeljali z intervencijskim vozilom in to tako, da je poskušal policista celo udariti. Policisti so Č.B. s strokovnim prijemom obvladali, ga vklenili in zaradi utemeljenega suma, da bo s kršitvijo v pijanem stanju nadaljeval, pridržali do iztreznitve. Zoper P.Ž. in Č.B. so policisti podali predlog SP.
^11.6. 20.15 so policiste poklicali iz trgovine Mojca v Kisovcu, češ da v trgovini razgrajata dva mlajša moška, D.N. in R.T. Pred trgovino sta obrcala in raztresla koš za smeti. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da sta iz police odtujila dve steklenici vodke._______________________________
•Iv T D TL ir, TL r>
17. ROŽNIKA 1999
HUDO POŠKODOVAN MOTORIST
Trbovlje, 6.6. ob 12.38 se je na Trgu svobode zgodila hujša prometna nesreča. Voznik O.F. je izsilil prednost M.T.-ju, vozniku motornega kolesa. O.F. je peljal po Partizanski cesti, M.T. pa je vozil iz smeri Trga revolucije. Motorist je trčil v bok avta in padel. Pri tem si je zlomil obe zapestji in dobil poškodbo lobanjskega dna. Povzročitelj nesreče O.F. je bil lažje ranjen. Zoper O.F. bo podana ustrezna prijava.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Zagorje, 2.6. ob 8.40. Prometna nesreča na Cesti zmage, kjer je voznik osebnega vozila
L.	G. vozil po Cesti zmage v smeri železniške postaje in zaradi prekratke varnostne razdalje s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del osebnega vozila M. I.-ja. Nastala je samo gmotna škoda.
NESREČA S HUDIMI TELESNIMI POŠKODBAMI
Zagorje, 3.6. ob 15.30 je F.S. vozil motorno kolo iz smeri Izlak proti Kisovcu. Zaradi vožnje po levi strani vozišča je trčil v osebni avto. Po trčenju je padel po vozišču. Odpeljan je bil v bolnišnico Trbovlje, ugotovljene hude telesne poškodbe.
ZANESLO JO JE S CESTE
Zagorje, 11.6. ob 15.15. Voznica os. vozila
M.	J. je vozila iz smeri Izlak priti Kosovcu. Pri Obreziji jo je v ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo s ceste in je trčila v drog. Odpeljana je bila v bolnico Trbovlje.
Litija, 2.6. na Partizanski cesti so našli zapuščen avto jugo, ki gaje neznanec zapeljal do gozda in ga tam pustil brez tablic. Obvestili so pristojne službe. Lastnika bodo kaznovali.
Vernek, 2.6. je SCT obvestil, da občani samovoljno odstranjujejo znake za zaporo ceste, saj novi odsek uradno še ni odprt. Ukrepali bodo.
Litija, 4.6. ob 20.02 se je na magistralki v Maljaku zgodila prometna nesreča, ko je voznik avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozilom izven vozišča, pri čemer je voznik J.M. padel iz vozila in dobil hude telesne poškodbe.
Stranski vrh, 6.6. ob 17.45 se je Z.J. s traktorjem peljal po strmi cesti, pri čemer je po vsej verjetnosti napačno pretikal in traktor s prikolico je začel voziti vzvratno, se naslonil na bankino in se prevrnil ter drsel še 40 metrov.
Voznik je dobil sledi poškodb in verjetno pretres možganov.
Litija, 6.6. ob 20.40 sta dve vozili doživeli bližnje srečanje, saj sta se zadeli z ogledali.
Litija, 7.6. ob 14.15 je prišel voznik os.avtomobila iz Zagorja povedati, da je imel v Zgornjem Logu pri lokalu Kofetek prometno nezgodo okoli 12.ure. Do nezgode je prišlo, ko ga je neznani voznik tesno prehitel in zapeljal tik pred njega. Pri tem mu je poškodoval levo prednjo stran. Na kraju nezgode sta se oba ustavila, izstopila, nakar se je povzročitelj na hitro usedel v avto in odpeljal. Oškodovanec je šel za njim in ga v Šentjakobu dohitel in ustavil. Ker mu povzročitelj še vedno ni hotel dati podatkov, se je oškodovanec razjezil in razbil steklo na vratih. Povzročitelj je odpeljal naprej. Po podatkih iz registrske tablice so povzročitelja prijavili, oškodovanca pa bodo tudi preganjali, če ga bo povzročitelj prijavil za poškodovanje tuje lastnine.
Kradejo kot srake
Dne 2.6. ob 12.00 je bil prijavljen vlom v avto na parkirišču TET. Policija je ugotovila, daje bilo vlomljeno še v štiri vozila. Ukradeni so bili dokumenti, denar in avtoradiji.
Dne 10.6. 99 ob 07.00 uri je T.D. iz Dola prijavil, da mu je neznan storilec z rezervoarja za gorivo iz os. avtomobila znamke zastava 750, ki je bil parkiran pred stan. hišo, ukradel najmanj 10 litrov bencina. Policisti storilca še iščejo.
Dne 5.6. 18.40 so bili policisti obveščeni, da je neznanec vlomil v garderobno omarico na kopališču Medijske Toplice. S tem je oškodoval S. P.-ja za 8.000 SIT gotovine ter dve ročni uri.
Dne 7.6. 7.50 je policiste G. Z. obvestil, da je neznanec ponoči od 4.6. do 5.6. z delovišča v Dolenji vasi odtujil okoli 150 m električnega kabla. Škode je za okoli 100.000 SIT.
Dne 7.6. 19.30 nas je K. S. obvestil, da mu je neznanec med 6. in 7. 6. iz kleti na Polju odtujil žensko gorsko kolo, temno modre barve. Škode je za okoli 30.000 SIT.
Dne 8.6. so na Sallauminesu prijavili vlom v klet. Ugotovljeno je bilo, da je vlomljenih več kleti, storilci pa niso odnesli predmetov večje vrednosti. Storilca še iščejo.
Dne 13.6. 04.30 je policiste G. B.obvestil, da so K. R.-ju odtujili kolo z motorjem in ga vrgli v potok Medijo. Po opisu osumljenca so le tega izsledili policisti v Trzinu in bo zoper njega podana kazenska ovadba.
VERIŽNE KRAJE
Šmartno, 7.6. pred pekarijo so vdrli v
parkiran avto in iz denarnice vzeli 600 SIT ter izpulili avtoradio.
Naslednjega dne ob 8.30 so bili policisti obveščeni o vlomu v osebni avto v Šmartnem na Staretovem trgu in sicer med 23. in 8.uro zjutraj. Odnesli ao avtoradio.
Istega dne ob 11.uri v Litiji je voznik prijavil, da so mu iz odklenjenega vozila odnesli avtoradio in ga s tem oškodovali za 6000 SIT. Ob 16.uri so policisti našli storilca vseh treh tatvin in mu zasegli vse predmete ter jih vrnili oškodovancem. Seveda sledi prijava zoper njega.
NI IMEL PRAVIH TABLIC
Dne 12.6. 99 so policisti pri redni kontroli prometa ustavili voznika osebnega avtomobila znamke golf T. B. iz Rimskih toplic. Pri kontroli so ugotovili, da ima na vozilu reg. tablico, za katero so ugotovili, da jo je 9.6. ukradel s tov. avtomobila, ki je bil parkiran na Brnici. Med zbiranjem obvestil pa so policisti ugotovili, da sta bila s tov. avtomobila ukradeni dve reg. tablici, od katerih je drugo ukradel V.D. iz Rimskih toplic, kateri pa jo je zato, ker je ni mogel uporabiti (reg. tablica je bila nameščena na priklopniku, zato bi bila nameščena na os. avtomobilu takoj vidna kot neprava), odvrgel v potok Brnica, kjer so jo policisti našli. Zoper T.B. in V.D. bo na ODT podana kazenska ovadba, zoper T.B., ki je vozil os. avtomobil brez vozniškega dovoljenja pa še predlog SP.
OSKRUNJENI GROBOVI
Dne 5.6. je bila policija obveščena, da so neznanci na pokopališču v Gabrskem poškodovali grob. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je bilo poškodovanih več grobov. Storilci so z njih pometali rože in sveče, razbrcali zemljo in poškodovali plošče. Pred nekaj dnevi so policisti zadevo rešili -storilci bodo ovadeni na tožilstvu.
TRUPLO V VODI
Litija, 12.6. ob 16.40 je občan na Kresniškem mostu videl po sredini Save plavati neznano truplo. Policija je obvestila enoto litijskega PGD-ja, ki je ob 18.30 uri truplo ujela in ga pri Merkurju spravila na kopno. Ugotovili so, da je truplo že dalj časa v vodi. Primer so odstopili sodno-medicinski službi.
POSKUS SAMOMORA
Litija, 11.6. ob 15.30 so policiste prosili za intervencijo na Trgu na Stavbah. Ugotovili so, da je ženska skušala narediti samomor, kar ji je preprečil mladoletni sin, ji nudil umetno dihanje, nakar so jo odpeljali v KC Ljubljana.
JSllilA
l£3i
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico | in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20-julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan ločen naslov pošiljatelja. | Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
M.«. — — — — »I
I
CiCti.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
STRELSKO DRUfTVO TRBOVLJE ODDA
v najem poslovne prostore v izmeri 80 m2, dodatne informacije vsako sredo ali petek ob 18h v društvenih prostorih, Trg revolucije 17, Trbovlje.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM hišo s 4743 m2 zemlje na relaciji Trojane - Učak, informacije: Hrvatin, Zg.Izlake 13, 1411 Izlake ODDAJAMO v najem poslovni prostor z opremo v poslovno stanovanjskem objektu na cesti zmage v Zagorju, prostor je primeren za prodajo obutve in konfekcije, dodatne informacije RETINA d.o.o., tel.: 066/ 549-361, GSM: 041/625-054
PRODAM dvosobno stanovanje v Radečah, tek: 85-320
PRODAM gradbeno barako, tek: 041/766-177
ZAPOSLIMO FZdHči aTT pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tek: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tek: 063/715/735
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 3. JULIJA, PRAZNIKA OBČINE HRASTNIK, IN DNEVA DRŽAVNOST!
ČETRTEK, 17. 6. 1999: OD 10. URE - "Dan odprtih vrat Obrtne zbornice Hrastnik".
SOBOTA, 19.6.1999: OB 9. URI -počastitev 75-letnice delovanja nogometnega kluba Hrastnik s turnirjem za mlajše in starejše dečke v športnem parku na Logu; OB 11. URI -svečanost pri spomnmiskem bojnem znaku na KUMU v izvedbi Območnega združenja veteranov
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM VVV GOLF 1.3 B k 89, metal zelen, reg. 05/00, 165.000 km, 5.600 DEM, tek:041-560-010
ŽIVALI
PRODAM mlade zajce stare 3 mes. za rejo, tek: 28-440
RAZNO
PRODAM aparate za varjenje elektro in C02 vseh vrst, prodam -aparati so novi, Iskra, tek: 041/536-829
GOSTINCI, POZOR! V najem
TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž 1.kvalitete - cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT ni2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje .škarp - 950 SIT. Tek: 063/762-986 ^ Kuharica v pokoju ali dobra gospodinja, čista in prijetna dobi delo v kuhinji v soboto in nedeljo. Zaželjeno, daje iz Trbovelj, Zagorja ali Hrastnika. Tek: 041/745-665
vojne za Slovenijo Zasavje; OB 17. URI - otvoritev novih prostorov za mladino v zgradbi Pot Vitka Pavliča 6 v Hrastniku; OB 20. URI - mladinski žur z ansamblom DRINKERS na rokometnem igrišču v športnem parku na Logu.
SREDA, 23. 6. 1999: OB 19. URI otvoritev razstave fotografij člana RELIKA dr. Borisa SKALINA z oktetom Simon v novi galeriji Delavskega doma v Hrastniku.
ČETRTEK, 24. 6. 1999: OB 10. URI - otvoritev atletske steze v športnem parku na Logu, športna in
ODDAMO igralne aparate; ročne nogomete, pikade, fliperje, video igre, tel.: 63-315
POCENI PRODAM 150 kom. snegobranov za salonitno kritno, tek:28-440.
PRODAM pedsobno omaro in omaro za čevlje, tek: 21-296.
POČITNICE
NA OTOKU VIRU ODDAM APARTMAJA ZA 5 OSEB, 20 METROV OD MORJA, POKLIČITE 061/884-040, 061/883-822
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tek: 64-610
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tek: 64-425
INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tek: 28-391
ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tek: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tek: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tek: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tek ali fax: 48-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tek: 041/553-217
PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tek: 71-323
DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira
matematiko in predmete elektrotehnike, tek: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tek: 26- i 71
ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tek: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tek: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tek: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tek: 35-101
OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tek 061/881 -364.
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tek: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tek: 35-379 ali 041/669-297
DELO
IMATE 2-3 URE PROSTEGA ČASA dnevno za kuvertiranje na domu. Samo resni. Pokličite 040/223-772 ZAPOSLIMO resnega kuharja, redna zaposlitev za nedoločen čas v Trbovljah, tek: 22-033.
HONORARNO ZAPOSLIM simpatično dekle ali študentko za delo v bistroju. Brezplačno nudim stanovanje, tek: 063-881-789, 041/ 424-089.
FJ^LB.CD®QILKrllCD^.

zabavna prireditev za mlade; OB 16. URI - otvoritev razstave ročnih del sekcije Društva upokojencev Dil z ženskim kvartetom plavica in učenci Glasbene šp.e Hrastnik v gasilskem domu na Dolu; OB 18. URI - zaključek turnirja rekreativnih ekip v odbojki na mivki v centru tenis kluba Hrastnik; OB 19.30 URI - promenandni koncert rudarske godbe na pihala s skupino mažoretk Pihalnega orkestra radeških papirničarjev pred novo telovadnico na Dolu; OB 20.30 URI - otvoritev nove telovadnice na Dolu; OB 21. URI
- svečana kulturno-športna akademija v počastitev dneva državnosti v novi telovadnici na Dolu.
PETEK, 25.6.1999: OB 14. URI -"Dan odprtih vrat" za ogled nove telovadnice na Dolu; OB 15. URI -predstavitev ekip rokometnega kluba DOL TKI HRASTNIK; OB 18. URI -košarka - SLOVENIJA (kadeti) : GD HRASTNIK; OB 20. URI - rokomet -RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO: DOL TKI HRASTNIK.
SOBOTA, 26.6.1999: OD 9. DO 19. URE - tradicionalni nogometni turnir
ekip krajevnih skupnosti v malem nogometu za prehodni občinski pokal v KS Dol; OB 19. URI - zabavna prireditev "Dolska noč" z ansamblom ZASAVCI pred spomenikom na Dolu.
NEDELJA, 27.6.1999: OB 10. URI - slovenski pokal v kajaku in kanujih na divjih vodah za mlajše kategorije pri domu Brodarskega društva; OB 15. URI -otvoritev male telovadnice v novem športem objektu na Dolu za predšolske otroke in za rekreativno dejavnost upokojencev Dola; OD 16. DO 18. URE - predstavitev Cici maturantov s Steklarsko godbo na pihala in ansamblom ČUKI v novi telovadnici na Dolu; OB 19. URI-počastitev krajevnega praznika KS Dol s podelitvijo priznanj.
PONEDELJEK, 28.6. 1999: OB 10 URI - balinarski turnir ekip Društva upokojencev za pokal KS Steklarna; OB 16. URI - otvoritev razstave ročnih del Pododbora upokojencev Steklarne v Gasilskem domu; OB 17. URI - tekmovanje rekreativnih ekip v raftingu pod mostom na Savi; OB 18. URI - otvoritev razstave članov Foto kluba Hrastnik v MPZ Svoboda I v avli Zdravstvenega doma Hrastnik; OB 19. URI - počastitev krajevnega praznika KS Steklarna s steklarskimi pevci in godbo, otvoritev razstave starih fotografij ter podelitev priznanj in otvoritev športnih in komunalnih pridobitev v KS; OB 21.30 - baklada na Savi v izvedbi Brodarskega društva Steklarna Hrastnik.
TOREK, 29.6.1999: OB 17. URI - rokometni turnir veteranskih ekip v novi telovadnici na Dolu; OB 18. URI - otvoritev otroškega igrišča, igrišča za košarko ter novih parkirnih prostorov v naselju Novi Log.
SREDA, 30.6.1999: OB 16. URI - turnir ekip društev upokojencev v malem nogometu v novi telovadnici na Dolu; OB 16. URI - nogometni turnir veteranov v počastitev 75-letnice Nogometnega kluba Hrastnik v športnem parku na Logu in turnir v malem nogometu na travi; OB 17.30 - promenadni kocert Rudarske godbe na pihala in;
OB 18. URI - pričetek izgradnje zaključne faze pri urejanju parkovnih, poslovnih in drugih komunalnih površin v zazidalnem kompleksu rudnika, KOP in gostilne Senica.
ČETRTEK, 1.7. 1999: OB 18. URI - otvoritev posodobljenih društvenih prostorov borcev in invalidov, prenovljenega prka pri centralnem spomeniku na Cesti 1. maja v Hrastniku in obnovljene stavbe hrastniškega muzeja -1. faza.
PETEK, 2.7 1999: OB 17. URI - počastitev krajevnega praznika KS Rudnik v galeriji Delavskega doma; OB 18. URI - promenadni koncert Rudarske godbe na pihala pred Delavskim domom; OB 19 URI - svečanost s podeltvijo občinskih priznanj in nagrad za leto 1999 ob umetniškem programu simfoničnega orkestra Glasbene šole Hrastnik v Delavskem domu.
SOBOTA, 3.7. 1999: OB 7. URI - tradicionalni pohod "100 družin v gore" izpred spomenika borcev na Dolu v organizaciji Planinskega društva Dol; OB 10. URI - start 2. kolesarkega vzpona " GORE 99" pred OŠ NHR v organizaciji Kolesarskega društva Dol; OB 10. URI - počastitev dneva rudarjev z družabnim srečanjem v Trbovljah; OB 16. URI - počastitev krajevnega praznika KS Krnice -Savna Peč pred spomenikom Antona SOVRETA v Savni Peči.
ŠPORTNO DRUŠTVO P0LŠNIK
Turistično društvo Radeče
VABI
na dneve splavarjenja na Savi z naslednijm programom:
-20.6. ob 18. uri: Tekmovanje harmonikarjev v Domu kulture,
-21.6. ob 19. uri: Domoznanski večer o splavarjenju v Domu Svobode Zidani most,
-22.6. ob 18. uri: Otvoritev etnološke razstave o delu in življenju splavarjev v gostilni "Pri Rafkotu",
-23.6. ob 10. uri: Prikaz izdelave splava pri Ribiškem domu,
24.6.: PRIREDITVE NA PREDVEČER DNEVA DRŽAVNOSTI: koncert na splavu ob 21. uri in kresovanje na Savi ob 23. uri,
25.6 Otvoritev sredneveške tržnice ob 12. uri na Starograjski ulici, prihod Valvasorjeve konjenice ob 14. uri, koncert srednjeveške glasbe v cerkvi Sv. Petra ob 15. uri, splavarski krst z botrom ob 16. uri, vožnja s
splavom, zabavni večer s skupino Agropop ob 18. uri, ognjemet ob 23. uri. -26.6. ob 10. uri: Ribiški Ex Tempore v Ribiškem domu,
-27.6 obl0.30 uri: Petrovo žegnanje v župnijski cerkvi Sv. Petra, gledališka predstava na prostem ob 12. in 18. uri.
PRIREDITVE BODO OB VSAKEM VREMENU!
Loterija Slovenija
VABI
dne 30. junija ob 19.30 v galeriji Loterije Slovenije na trubarjevi 79 v Ljubljani na predstavitev pesniške zbirke Vinka Hrovatiča - Naša pomlad in naša jesen.
Vabljeni!
ŠPORTNO DRUŠTVO MLINŠE VAS VABI NA
na ogled 6. memorialnega turnirja Dejana Grdena v malem nogometu od 18. do 20. junija 1999 na Mlinšah
Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje
VABI
na razstavo pod naslovom SLOVENSKA LJUDSKA DEDIŠČINA, razstavlja - gostja Janeza Krajnca umetnica Darja Klevišar, v Domu upokojencev Franc Salamon, razstava bo na ogled do 21. junija 1999, vsak dan od 8. do 19. ure.
KC DD Zagorje
VABI
v čaetrtek, 17. junija 1999, ob 19. uri na celovečerni koncert Mešanega pevskega zbora, ki bo v veliki dvorana DD Zagorje.
Občina Trbovlje
VABI
na naslednje prireditve:
-petek, 18.6. ob 20. uri: koncert pevskih zborov Zarja in Akademik v Delavskem domu;
-sobota, 19.6. ob 1 l.uri: zasavska proslava 8. obletnice obrambe Kuma in dneva državnosti, ki bo potekala na Kumu;
-četrtek, 24.6. ob 16.30 uri: Zabavna prireditev ob zaključku šolskega leta, ki bo v Mestnem parku;
-petek, 25.6.: Družinski pohod na Mrzlico s slovestnostjo ob dnevu državnosti ob 11. uri; koncert simfoničnega orkestra Kamnik-Domžale s solistoma Jožkom Kotarjem in Matejem Zupanom ob 19.30 uri.
NOVA LOKACIJA KOVINSKIH ODPADKOV - OBVESTILO
Oddelek za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi
OBVEŠČA
občane Zagorje o novi lokaciji začasnega zbiranja kovinskih kosovnih odpadkov, s katero se nadomesti zbirališče na Kolodvorski cesti v Zagorju.
Nova lokacija je: KOMUNALNA DEPONIJA V ZAGORJU (nadlGM-om)
Podrobnejše informacije na telefon: 64-517 - kontaktna oseba Drnovšek Ivan.
Člani Foto kluba Hrastnik
VABIJO
na fotografsko razstavo, kjer se avtorji predstavljajo z deli različnih morivov, od krajine do portreta. Razstava je na ogled od 28. junija do 15. avgusta 1999 v Zdravstvenem domu Hrastnik.
KUD Primož Trubar in ZKD Sevnica
VABITA
na prijeten večer flamenca ob originalni glasbi in plesalki pod naslovom
Flamenco, flamenco, flamenco. V atriju sevniškega gradu bo v petek, IS.junija ob 20.uri nastopila skupina Por Los Caminos Flamoncos iz Italije.
Vabljeni!
Občina Zagorje in DPM
ORGANIZIRATA
prireditve za popestrtev počitniškega obdobja. Prek dvajset dejavnosti
bo pripravljenih za mlade, pričele pa se bodo v prostorih OŠ dr. Slavka
Gruma v četrtek, 1. julija ob 9. uri, kjer bo pod mentorstvom Valentina Kralja potekala DRAMSKA DELAVNICA. V petek, 2. julija ob 9. uri pa bo na OŠ Toneta Okrogarja pod mentorstvom Olge Drnovšek potekala PEKA PECIVA. Ker bodo aktivnosti porazdeljene za meseca julij in avgust, bomo sproti obveščali o prijetnostih, ki se jih ne splača zamuditi. __________________________Vabljeni!_____________
Rudnik Zagorje v Zapiranju, d.o.o, Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nakladalca
ki bo v ponedeljek, dne 28.06.1999 ob 7.45 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2.
1.
Predmet javne dražbe je delovni stroj nakladalec, tip KRAMER 516, moč 51 kW, leto izdelave 1988 z izklicno ceno 1,905.200.00 SIT.
2.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki So državljani Republike Slovenije.
Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom in izpisom iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
3.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 527020-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "varščina za javno dražbo".
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 30. dneh po končani dražbi.
4.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 15. dneh po končani dražbi.
Celotno kupnino mora kupec plačati v roku 15 dni po podpisu pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
5.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nakladalca lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64-100.
RUDNIKZAGORJEVZAPIRANJU, d.o.o.
TRBOVLJE
V ZAPIRANJU ko.«.
Rudnik Zagorje v Zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin ki bo v ponedeljek, dne 28.06.1999 ob 8.00 uri v sejni sobi rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2
1.
Predmet javne dražbe so naslednje nepremičnine:
-	pare. št. 61/5 - poslovna stavba 87 m2 in dvorišče 178 m2
-	pare. št. 738/5 - neplodno 47 m2
-	pare. št. 738/6 - neplodno 51 m2 vse k.o. Loke pri Zagorju.
V naravi gre za objekt bivše transformatorske postaje s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem rudnika v Kisovcu, katerega je v skladu z zazidalnim načrtnom mogoče preurediti v gostinski lokal.
2.
Izklicna cena za nepremičnini iz prve točke znaša 4,009.282,00 SIT.
3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
4.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "varščina za javno dražbo".
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15. dneh po končani dražbi.
5.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30. dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30. dni od dneva sklenitve pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana.
Prometni davek, druge terjatve in stroške v zvezi s prenosm lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno. :
7.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64-100.
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, d.o.o.
Td o tl d n ti o 3 i»
22.3.-20.4.
Prav je, da veste, kaj hočete, ni pa prav, da ste nes-trpni. Ni-česarne boste mogli izsiliti,
zato se naučite poča-kati. Ni res, da morate biti pov-sod prvi in najboljši. Bodite ma-lo bolj skromnejši in veliko bolj mirno boste živeli. Št.: 16.
Če se boste smilili sami sebi, ne boste daleč prišli. Več pozornosti posvetite stvarem, ki vam gredo dobro od rok, in ne dovolite si, da bi vam tisto, kar trenutno ni naj-bolje, jemalo voljo in zaupanje vase. Št.: 24.
Svoj odnos do ljudi boste morali v nekaterih pogledih spremeniti. Najprej morate spoznati, da niste najpametnejši, zato morate občasno
21.4.-21.5.

22.5.-21.6.
znati tudi utihniti in poslušati. Zavedli se boste, da ste na nekatere stvari preveč vezani. Št.: 3.
Nikar se ne postavljajte v vlogo človeka, ki na vsakem koraku nekomu ""\Tr /f I Pomaga in mu (^/l|	svetuje. Ma-
~ rsikaj, kar boste rekli v dobri veri, da bi pri-jateljem pomagli, lahko narobe razumejo kot vtikanje v njihove osebne stvari. Št.: 1.
Ne bodite preveč prepričani, da imate prav. Pretirana neposrednost ni vedno primerna, o čemer se boste tokrat tudi sami prepričali. Potrudite se, da boste obzimejši. Isto stvar je namreč mogoče povedati na različne načine. Št.: 20.
Razmišljanja o preteklosti vas bodo spravila v slabo voljo, zato se raje usmerite v sedanjost. Od ljudi, s katerimi boste v stiku, se boste imeli priložnost veliko naučiti o sebi. Imeli boste srečo, kar vam bo dalo pogum in vztrajanje na začrtani poti. Št.: 5.
24.8.-23.9.
/Vača bodočnost
/c faiziČKa, za.£onJ&
(A.Dunas)
Rezultati pa so pred vami: trinajst - sedem fantkov in šest punčk od 31.5. do 12.6.1999.
31.5.1999
Urška Kuhar, Majcenova 23, Trbovlje - sin Stojan 2.6.1999
Barbara Leskovar, Prešernova 45, Zagorje - hči Nika Marta Dimic, Sallaumines 3b, Trbovlje - hči Ana 3.6.1999
Olga Hočevar, Jagnjenica la, Radeče - sin Lovro Knavs
4.6.1999
Maja Trupi, Titova 29, Radeče - sin Luka Bezamovski Admira Lončarič, Neža 13, Trbovlje - sin Denis
6.6.1999
Nada Mlakar, Ulica 1 junija 34 b, Trbovlje - hči Anita Kos
9.6.1999
Eva Drnovšek, Loke 15a, Izlake - hči Klavdija
10.6.1999
Helena Čop, Murnova 14, Zagorje - sin Jaka
11.6.1999
Sabina Žnidar, Čerdenc lOa, Dol pri Hrastniku - hči Nika
12.6.1999
Nataša Juvančič, Keršičeva 21a, Trbovlje - hči Amadeja poljan
Petra Novak, Opekarna 2a, Trbovlje - sin Luka Forte Vlasta Arzenšek, Medlog 14, Celje - sin Marko Golouh
Cvetje, darila...
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12
egan
trgovina
r
1080®?
24.9.-23.10.
Najbolj bi vam ustrezalo, če bi za nekaj časa izginili in prepustili drugim, da rešijo zapleten položaj. Nikar ne čakajte, da se bo
m
24.10.-22.11.

23.11.-22.12.
zgodil čudež, znajti se boste morali sami. V ljubezni so možni presenetljivo ugodni zasuki. Št.: 24.
Z bežanjem pred težavami boste marsikaj poslabšali. Vaš občutek, da na stvari ne morete vplivati, je v glavnem posledica vaše pasivnosti. Partnerja boste spoznali v novi luči, saj se bo odlično znašel tudi pri stvareh, v katerih boste vi odpovedali. Št.: 7.
Čeprav boste imeli občutek, da niste posebno uspeš-ni, bodo rezu-Itati na koncu pokazali drugače. V nekaterih situacijah se boste zelo dobro znašli. Na koncu boste ponosni, da ste znali ukrepati sami in se niste zanašali na tujo pomoč. Št.: 21.
Ne slepite se s tem, da se bodo stvari uredile same od sebe, saj -bo vaše sodelovanje nujno potre-23.12.-20.1. bno. Zodlo-Čanjem ne boste imeli težav, saj so vaši cilji jasno začrtani. Samski Kozorogi boste imeli veliko oboževalcev. Št.: 9.
Delo vam ne bo najbolj dišalo, saj vam bodo po glavi rojile druge stvari. Znali se boste zabavati, znali boste zabavati tudi druge, vendar se bo prej ali slej pokazala potreba, da počnete še kaj drugega. Št.: 19.
Do drugih boste pogosto krivični in izkoriščevalski, zato ne pričakujte, da vas bodo dolgo nosili »na rokah«. Prej ali slej bodo od vas pričakovali tudi kaj drugega, ne samo da sedite in dajete navodila. Št.: 23.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA
					AVTOR: ARKO	LAHKI KO« «	RUSKI PISATELJ, NOBELO- Imihail)5	VZDEVEK DVVIGHTA EISENHO- VVERJA	KITAJSKO SLANO JEZERO TIBETU	SLOVENSK/ KK	KUBANSKI LJUDSKI PLES	ZAHODNI DEL NOVE GVINEJE
					PEDAGOG ZNANOSTI sIantin)							
					NAPRAVA, KI UGOTAVLJA KRAJ NAHAJANJA ČESA							
					STARO GERMAN- PLEME							
					KEMIJSKI S			MESTO V aBrals AkRega JEZERA	OPRAVILO	ANTUNAC MISELNOST		
						JUŽNO VUsWA						
					k Jr	:			: H		CIKLAMA (NAREČNO)	GLAVNO MESTO TURČIJE
												
INSTRUMENT ZA MERJEN JE. JAKOST! ELEKTRIČNEGA TOKA		SLOVENSK IGRALEC (“RADO- VEDNI TACEK")	JAVNO PF:A VNA USTAN									
			ČLOVEŠKA CUD									
PLODNIK, OVOJ, Ki OBDAJA ZARODEK							STOGLAVI ZMAJ V GR. MITOLOGIJI					
							zidovška DRŽAVA					
FRANC. POLITIK, KOMUNIST ;georges)									K GRČIJE			
UMAZANI- JAM ZRAKU				■	?^D	k2v°eFdKeAr			OČANEC			
						dakNO|T,2			NAZIV			
JUŽNO- AMERIŠKA DRŽAVA (OUITO)								TRSKA				
GRŠKA ČRKA			NAŠA PEVKA VII FR ITALIJAN. SMUČARKA MAGONI					ZMLETO MŠ				
NEMŠKI OPERNI BASIST (KURT)				V /	' j 1 1 : ...	ZArokavihA						PO SIRU ZNANO NIZOZEMSKO MESTO	ŽUPNIJA
NAŠA KOSTU- MOGRAFKA VOGELNIK				NORVEŠKI SMUČAR SKAARDAL					ŠVICARSKA SMUČARKA (SONJA)			
				PRIPADNIK INKOV					KONJSKI			
MESTO OB ZG.TOKU REKE PAD V ITALIJI (FIAT)							ZNAMKA češkega mAoTla					
PRIJATELJSKO KOSILO V STARI GRČIJI							POČASNE					
KEMIJSKI ZNAK ZA RADON			ARABSKI CAJ				KRONIČNA NADUHA					
SLOVARČEK- GROH: vulkanska kamnina LADON: stogiavi zmaj v grški mitologiji MOLL: nemški operni basist ' HA1NAN: južnokitajski otok KONGA: kubanski ljudski ples
MED PRIJATELJI
"Včeraj sem bil v družbi s tvojo ženo."
"No, in?"
"Nič, nič. Samo to sem ti hotel povedati, da ima res dober smisel za humor. Povedal sem ji vic in od smeha je skoraj padla s postelje."
NESREČA
"Kaj si pa ti tako potlačen?" "Zgodila se je železniška nesreča!"
"Kaj ne poveš. In ti si bil v vlaku, ko seje zaletel?"
"Bil, ampak ne ko seje zaletel. V predoru sem poljubi! očeta namesto hčere!"
NE UPORABLJA VEČ
"Zena, če si me morala prevarati, tega vsaj ne bi storila s potepuhom!"
"Kaj pa sem mogla storiti drugega? Prosil me je, naj mu dam tisto, kar moj mož že dolgo ne uporablja več!"
BOLEZEN
"Koliko let si že poročen?" "Osem."
"In koliko otrok imaš?"
"Sedem!"
"Samo?!"
"Vmes sem bil eno leto bolan"

...da je morska zvezda -Asterina phylactica, ki je razširjena tudi v Jadranskem morju, ena najmanjših, kar jih obstaja, saj ne presega 15 mm v premeru.
...da je prvi registrirani patent za pisalni stroj leta 1714 uveljavil Anglež Henry MUL Prvi pisalni stroj, ki je deloval po tem principu, je izdelal šele leta 1808 Italijan Pelle-grino Tuni.
...da je vodni kos razširjen po različnih gorskih regi-
jah Evrope. Najpomembnejšo hrano zanj pred-stavljejo vodni insekti (žuželke), ki si jo zagotavlja običajno tako, da hodi po dnu večjih ali manjših vodotokov in s kljunom išče hrano.
...da je bila v Salonu izumov v Ženevi nedavno predstavljena enostavna rešitev za dezinfekcijo mikrofona telefonske slušalke v kratkem času, potrebnem za izbiro telefonske številke. Na ta način uporabniki niso več podvrženi tveganju, da bi se okužili z bacili, ki bi jih tu "pustili" predhodni uporabniki javnih telefonov.
Iv Ti 7, Iv Ta"!
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 1.7. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.12/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius
3.	Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba
Imperius______________________________
Izžrebanci nagradne križanke 10/'99
(nagrade prispeva klub Imperius Izlake):
1.	: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: NUŠA PROSENC, Trg pohorskega bataljona 6, 1412 Kisovec
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: SLAVICA GOLOBIČ, Partizanska 3, 1410 Zagorje ob Savi
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: JASNA GABRIJEL, Maistrova 8, 1000 Ljubljana
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 21.6.1999 do 30.6. 1999 od 10.00 do 13.00 ure.
TRBOVLJE
Četrtek, 17.6. in 24.6.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 18.6. in 25.6.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Mladinski val
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 19.6. in 26.6.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 20.6. in 27.6.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel
8.30	Servis, dežurstva, cicivrtiljak
11.00	Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu
15.20	Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 21.6. in 28.6.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 22.6. in 29.6.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 23.6. in 30.6.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in
19.00
dnevni bar -nočni klub
Sp. Izlake 9, Izlake, telefon 0601-71-161
Ponedeljek, 7.6. in 14.6.1999
10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO,21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI
Torek, 8.6. in 15.6.1999
10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEKV POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00EPP,22:00 "ZADETEKV POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)”, VIDEOSTRANI
Sreda, 9.6. in 16.6.1999
VIDEOSTRANI, 10:OODOBROJUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI,21:45ZASAVJE DANES (P),22:00
EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI
Četrtek, 3.6. in 10.6.1999
VIDEOSTRANI, 10:OODOBROJUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10EPP,21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES(P), 22:05 EPP, 22:15VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 4.6. in 11.6.1999
10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVAH, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV- LOKA TV, 17:30 BINGO BONGa KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV. GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE. 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI
Sobota, 5.6. in 12.6.1999
VIDEOSTRANI, 10:00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZ ŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40 ZADETEKVPOLNO-PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZARH1VATV CENTER, 18:00 ZA PIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD.. 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00 VIDEOSTRANI
Nedelja, 6.6. in 13.6.1999
12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICA O VINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40,VIDEOSTRANI
17. ROŽNIKA 1999
j.j.jnr;:?.
Začel z reklamo je Renaultu, stroju,
a mu Audi firma v duši je gorela.
Mu kruha Ford ponudi, kosmatinu -
sta zdaj Mercedesin in foušija ga znorela ... !
.. rodil sem se pod sreeno zvezdo, toda ... tudi zvezde padajo ... Oj!... obiska ... Ojl...
Tiho, tiho, drobna vestička, ponavljali te bodo še in še ... Gospodarski napredek v občini Trbovlje je več kot očiten. Bogati postajajo še bogatejši ...
... natočili so si čistega vina ... zdaj jih pa vse glava boli... Oj!...
Človek lahko pobegne pred policijo, vojsko, UDBO, davčno ... in tudi pred državo, toda ...ne more pa zbežati pred svojo vestjo ...To,
zadnje, ugotavlja tudi zasavska politika belih ovratnikov. Verjetno se še spomnite Petjoreške graščine, a?? Vem, vem, še predobro se zavedam, ni bila bogve kaj... Pa kaj? Naša je bila!! Pa so nas, da jo bodo restavrirali, pa da bo tam disco, pa da bo tam restavracija, in kaj vse so nam še obljubljali ... na koncu pa so ta, v Zasavju edini takšen specifični arhitektorni primer - po liniji najmanjšega odpora, podrli!!. Pod izgovorom, da bodo postavili nov objekt... Sava pa mirno teče ...
... Merlot ženskam zelo dobro dene ... še zlasti, ako ga pijejo moški... Oj!...
Gospod Kalin se je, zaradi svojega čudovitega spomenika „Matere Z otrokom,, ki od lanske jeseni še vedno stoji pokrit, skrit, med trboveljsko pediatrično bolnišnico in stadionom Partizana (lokacija je posebej omenjena zato, ker vroče upam, da ga boste, poklicani za to, lažje našli) že začel obračati v grobu ... minister gre gor, pa nič ...(nadaljevanje prihodnjič ... danes smo 14. 6. 1999 l.)
...če oblast nima ušes, ki bi slišala podložnike, potem tudi nima glave, da bi jih vodila
...Oj!..
Kratek govor, dober govor ... zato začnimo. Če ljudje o čem govorijo, je bilo res ... ali pa še bo. Tako se nekaj govori, da se trboveljska davčna seli. Ne, ne. Ne iz Trbovelj, tolikšne sreče ne bomo dočakali. Pač pa v nove poslovne prostore bivšega hotela „RUDAR„. Pa se tudi sliši, da jim je že zdaj, ko še niso vseljeni, pretesno. Mnogo pretesno. Zato resno razmišljajo o dozidavi še enega nadstropja...
... kdor hodi bos, tega čevlji ne žulijo ... Oj! ...
Nekateri izbranci, ki zadnje čase veselo gostujejo na tej strani, me niti ne pozdravijo več, kaj šele, da bi mi odzdravili...
... kdor ves čas v nebo gleda, ima hitro potolčen nos... Oj!...
ZAGORSKI FUZBALIST NAMESTO, DA BI IGRAL, DAJAL GOLE (ZA KAR SO TUDI PLAČANI), PRETEPE ŽENSKO....
(Res so horukerji navadni!)
Čudna je kultura zagorskih fuzbalarskih navijačev, da sodnike s pivom polivajo...
(PIVO JE SICER ZA SPIT', A ČE GA PREVEČ, GRE TJA, KJER JE PRAZNO, POTEM SE VEDEJO
PORAZNOI hiki - HORUIL.}
V LITIJI SO IMELI ČUDOVITO PRIREDITEV ZASAVSKE GODBE SO JIM PRIŠLE GOSTI. KAR TAKO, SREDI DNEVA. POPESTRITI SIVI VSAKDAN. SVETOVNE PRVAKE SO LAHKO POSLUŠALI NA DVEH MESTIH. PA NIČ.
NEKAJ NAKLJUČNIH MIMOIDOČIH IN PAR TISTIH, KI SO VEDELI S PLAKATOV IN SICER, KAJ SE DOGAJA. TISTIH, KI SO V BELI LJUBLJANI, V “TA HAUPT” HIŠI PLAČANI, DA ROŽICE SADIJO, NI BILO...
(kultura In prosveta naša bo osveta! še vedno - hooruk’)
IMPERIUS - NASTOP 2 ALIVE VIVIANBo kar Arta\o-. 2Alive in Vivian!
(pijača dela svoje)
POSLANSKI PRIVILEGIJI, TOŽILCI IN »ZMAGOVALCI«
NAJ SE VE, KATERE STRANKE SO PODPRLE ZAKON O POSLANCIH (privilegij predčasnega upokojevanja) IN KATERE SO BILE PROTEZA so glasovali vsi prisotni poslanci LDS, razen Jaklič, Lenič in Kopač, vsi poslanci SLS, razen Brenčič in zasavski poslanec Rokavec (Mirko Kaplja LDS, tudi zasavski poslanec je bil za), trije poslanci SNS z Jelinčičem na čelu, nekaj poslancev SKD ter po ena poslanka DeSUS-a in ZLSD. PROTI je bilo poleg že omenjenih, še pet poslancev ZLSD, trije poslanci DeSUSa in vseh 11 prisotnih poslancev SDS-a. (Igor Gošte)
Darja Lavtižar- Beblerje po glasovanju dejala, daje prepričana, da če poslanci ne bi podprli predčasnega upokojevanja poslancev (po domače privilegijev), bi se za poslanca odločali le še šlosarji, vodovodarji, štromarji, Šuštarji itd. Draga poslanka Darja, kdo pa pravi, da bi bili omenjeni slabši kot ste sedaj razni dohtarj i, prfoksi, inženirji, novinarji, večni politiki itd. (Igor Gošte)
Predsednik Slovenije Milan Kučan je na Brdo pri Kranj u povabil vse najbolj pomembne slovenske tožilce, čeprav mnogi menijo, da te pristojnosti nima. In kakšen je bil rezultat »žuriranja« pri
predsedniku? Iz mesta vodje skupine tožilcev za posebne zadeve je odstopila Barbara Brezigar, edina slovenska tožilka, kiji po javnomnenjskih anketah sodeč, Slovenci zaupaj(m)o. Še ena izgubljena bitka za brata Podobnik in SLS, kije prav B.B. predlagala za generalno državno tožilko (in pogorela) z grožnjo, če B.B. ne bo izbrana, da bo izstopila iz koalicije. Pa ni. Barbara, še bo prišel tvoj čas! (Igor Gošte)
Ko je Gričarjeva komisija ugotovila, poročilo pa obelodanil tednik MAG, marsikatero nevšečnost (beri-svinjarijo, ki po besedah gen.dr.tožilke Cerarjeve ni kazniva), ki so jo storili ministri in drugi »patroni« stranke LDS, so po stari navadi LDS-u naklonjeni mediji (Delo, Mladina) in novinarji v precep vzeli drugo vladno stranko SLS. SLS-u so očitali grehe izpred nekaj let (Mladina), zbombardirali pa so tudi Gričarjevo poročilo (Delo), ki sicer kaže LDS prav v čudni luči- za nevedne. Tako je to v lepi naši Sloveniji. Ko se ugotovi kakšna svinjarija (in teh ni malo) pri naši vodeči LDS, je takoj treba udariti nazaj in preusmeriti zanimanje naroda na druge lopove. Ja, če imaš oblast in s tem denar, se pri nas vse da. No, čisto vse ne. Zasavca in še nekaj redkih izjem, se razen na prodajnih mestih ne da kupiti. (Igor Gošte)
Jugoslovani slavijo naj večjo zmago v tem stoletju. Le ne vem, zakaj? Če slavijo mir, ki je prišel po skoraj treh mesecih bombardiranj in umiranj, jih povsem razumem in tudi želim jim ga. Če slavijo to, da so skoraj etnično očistili Kosovo, jih pa že ne razumem. Kosovarji se bodo pod kontrolo in varovanjem NATO-vih enot na Kosovo zagotovo vrnili, vprašanje pa je, če bodo tam živeči Srbi ostali na Kosovem. Če slavijo »mirovno« politiko svojega predsednika Slobodana Miloševiča, jih razumem še manj. Naj ga, če so prepričani, daje mirovnik, pošljejo v Haag, pa bodo videli ali ga bodo tamkajšnji sodniki obsodili kot vojnega zločinca ali pa mu podelili Nobelovo nagrado za mir. B1 bilo pa dobro, da se Jugoslovani (beri-Srbi) vprašajo, ali ne bodo v tej svoji največji zmagi v tem stoletju, izgubili poleg Kosova še Vojvodino in nenazadnje še Črno goro. (Igor Gošte)
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
zavarovalnica triglav, d.d.
Celje - skladišče
D-Per
6/1999
/O ) banka zas HIIH111
Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
PRVI RAČUN BANKE ZASAVJE
- za mladoletne
/ o jo. tvoja priložnos t
izkoristijo!
lianka Zasavje - v korak tudi z mladimi