Št. 48. T Crorici, v četrtek dne 27. aprila 1911. Te&d XLI. hhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K •-"/*¦.-. .»?*.:./ 10 v ¦' < Posamične številke stanejcnorviif.**!**' - V Oorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. nS0ČAu ima naslednje izredne priloge : Ob novem letu nKažipot po Goriškem in GradiManskeml in dvakrat v letu nVozni red že-leznic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramoi »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrif. Uredništvo t nahaja v Gosposki ulici št. 7 Oorici v I. nadstr. na demo. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na leTO v tiskarni. Naročnino in. oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. .*¦".'¦ Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavfciČ v Corici. Telefon It. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabfifc) tiska in zal. Kratke trte pred Tržaško deželno sodnijo. Usi obtoženci oproščeni V torek se je ¦pred Tržaško deželno sodnijo nadaljevala razprava proti kratkim županom in drugim uglednim posestnikom, ki so bili obtoženi goljufije potoni nepravilnih manipulacij pri razdeljevanju trt. Na zatožni klopi so-sedeli: Josip Dugulin, bivši župan v Škrbi-ni. Josip Volčič, bivši župan v Komnu, Mihael Štolfa, bivši župan v Oorjan-skem. Kristijan Pečenko, trgovec v Komnu. Josip Pipan, trgovec v Preserjih, Ivan Forčič, posestnik v Preserjih, Ivan Čo-tar, občinski tajnik v Komnu. Josip Sirca v'Mavhinjah, Alojzij Pipan, kovač v Pre-serjah in Vineene Rudež iz Gorjans>ega, ki so obdolženi, da so predložili c. k. na-mestuištvu v Trst falzificiraue. oziroma iingiraue izkaze o prosilcih za brezplačno oddajo amerikanskih trt. Sodnemu dvoru, predseduje dež. sodni svetnik* Štegn. prlsedrtiki so svetovalci Parismi. Pacor, Lusich, 'Zapisnikar av-skiiltant »dr. Zigon. Državno pravdništvo zastopa namestnik drž. pravdništva Zurnin, obtožence branita odvetnika dr. Slavik in dr. Rvbaf. Navzoči so vsi obtoženci. Namestili-štvo. kakor zasebnega vdeleženca, zastopa g. Zabavnik. Obtožnica. Iz obtožnice posnernljemo sledečem V preteklih letih oddajalo je c. kr. na-mestništvo v Trstu amerikanske trte iz državnih trtnih nasadcb za sadenie v občinah okuženili po trtni uši. Pri tem se je tako postopalo, da prosilci so vložili svoje prošnje pri županstvih, k teraso na podlagi došlih prošenj izpolnila posebne izkaze in jih potom pristojnega c. kr. okrajnega glavarstva predložila omenjenemu namestništvu. Občin« in društva, ki rabijo trte za napravo trtnic in vzornih vinogradov, so imela dobiti trte brezplačno. jiriigi prosilci bi bili morali plačati trte po tinifiiili cenah. C. kr, okrajno glavarstvo v Sežani je Pii naslednje izjeme oznanilo: »Brezplačno se bodo trte oddajale le v naj roc|ke»j ih slučajih in to le tedaj, če Imele ivvščina povsem dokazana in to lutli zabeleženo v izkazu. Po znižanih cenah dobe pa trte le mali posestniki; boljšim posestnikom se pripnste arneri-kmiske trte po znižani ceni še le tedaj, ko se fcadovoli utemeljenim zahtevam malih, h nov iti trtorejci pa sploh ne morejo zahtevati trt i/, državnih trtnic po tarifnih cenah«, paije je bilo tudi izrecno predpisano, Ua naprositi je samo toliko kolčij oziroma bili. kolikor potrebuje vsak prositelj. Toda ravno v sežanskem političnem in sicer v konieti.sk eni sgUjicni okraju se ui.iiioglo ru^deiij ur|iei;il . . . 24'— K ostane . . 370'-- K Alojzij Svara, župan v Gabrovici, je brez vednosti v izkazu napisanih oseb vdobil in slednjič odstopil Ivanu Forčiču 11600 reznic v vrednosti . . 116'—K plačano po tarifi.....26'40 « ostane . . 89'60 K Miha Štolfa, župan na Oorjaiiskean, je tudi brez vednosti petentov ali na fingi-rana imena -množino amerikanskih trt naročil in je prijel 26600 reznic v vrednosti . 3700 korenjakov .... skupaj plačal v gotovini stane . . 294'04 K Ker je pa osumljenec Miha Štolfa na trtah izročil nekaterim resničnim prosilcem po L4'5() K in nekaterim izročil korenjake mesto naprošenih reznic v večji vrednosti po 3 K, mora se od navedenega zneska odbiti ...... i7\50 K nepravičen dobiček znaša torej 276'54 K Osumljenec je pozneje odstopil nakazane trte Ivanu Forčič, Alojziju Pipan in Vinceneiju Rudež> ' Kristjan Pečenko je na imena tretjih oseb naroČil in vdobil najmanj 38.000 trt v vrednosti najmanj 380 K ter jih za-se pridržal. Josip Štrekelj je na isti način prejel 22.000 reznic v vrednosti . . 220.— K ker je plačal ...... 72,60« ostane torej . . 147'40 K Josip Pipan, trgovec s trtami v oddelku Preserje, je dogovorno s Komen-skim županom Josipom Volčič m tajnikom Ivanom Cotar, ktera sta mu vedoma pri stvari pomagala, na .podlagi izkaza tudi fingiranih petentov prišel v posest 30.000 reznic v vrednosti . . 300'— K odbivši v gotovini plač. znesek 99*— « ostane dobiček ...... 201'— K Nered pri dobi vonju amerikanskih trt je šel tako daleč, da leta 1908 osumljenci Alojzij Pipan, Ivan Forčič, Josip Sirca in Vinceneij Rudež so sklenili z nepristnimi listinami veliko množino trt direktno od c. kr. naniestništva izmamiti in potem med seboj razdeliti. V to svrho so si sestavili izkaz za trte baje prosečih oseb, ne da bi bile te-le osebe o tem kaj znale (pisal je izkaz Alojzij Pipan.) Pipan je Ivanu Forčiču zapisal izjavo, da navedene osčbe potrebujejo amerikanskih trt, in si dal isto potrditi od občinskega urada v Mavhinjah, kjer je dobil županovega sina, kateri ni o stvari bil informiran. Konečno. je Josip Sirca šel v Trst in podal prošnjo na namestništvu. Tukaj so še le takrat prišli goljufiji na sled, ko je bilo ustanovljeno, da občina Mavhinje je že dobila amerikanske trte in tako ni prišlo do izvršitve zločinstva. Poskus je šel za 71.000 reznic v vrednosti . . . . . . • . . 710'— K in za 14.530 korenjakov v vrednosti....... . 435*90 « skupno . . 1145,90 K VELIKA VAS, Romati. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje,) »Moj Bog, moj Bog«, zdiliuje ona dalje, o te) bo sedaj pri nas lepo! Ali kaj ti je vendar bilo? Ali nisi mogla držati jezika za zobmi? Torej zato te je očo vzel $set>o|,da si mu to.naredila! Tisoč frankov nas stane ta. Sala. Tisoč: frankov! Oče bo divjal! Kaj te je premotilo, da storiš kaj takega, saj da župnik očetu vedno odvezo.« »Jako slab in nepošten mora biti ta žujpnik. da kaj ta-cega pripusti«, si je mislila Lucija, pazila!se.je pa, da ni izrazila svojih misli na glas. . Mati pa vzdihuje in toži. .-Tisoč frankov bom moral plačati, tisoč frankov! Strašno! Koliko nas staneš! O Bog. zakaj sem vendar dovolila, da si šla na sodnijo! O Bog, o Bojj! In oče p>usti vrhu tega Še neumno stvar samo med moškimi. O. |3og» kaj bo šele doma, oče'bo norel ...« Medtem je prišel Monestrel v Rovbono. Obnašal se je res. kakor divjak, bil je tako utrujen, ko je prjšel, d« se ju.sesedel naklop pred klubovo kavarno. Kmalu ga je obkrožila cela kopica ljudi, ker je. vstavljal'vsakega,'in mu pripovedoval, kaj se mu je pripetilo. »Da, to mi je napravila moja hči«, ie sklenil. »Moja hči! Saj ni moja hči, ne more biti, satanova hči jf ';o!« »Ali.gospod Monestrel, hotela vas je samo Qbvaro>vati krive prisege«, pravi Allard, ki je bil med poslušalci. »Kriva prisega! Ne bila-bi kriva prisega, kajti ja>. ni* sem temu capinu nič dolžan. Da bi ga vzel vra^' tisti dan, ko mi je prodal polje, kajti vragu je že davno zapadel. Tat je on! Ukrade mi tisoč frankov! Tisoč frankov vzame ubogemu možu, kakor sem jaz, kar iz žepa!« >Toda Monestrel, ne delajte se vendar revnega moža, saj vemo vsi, da ste bogati!« »Jaz bogat! O, ko bi le bil bogat!« »Imate najmanj dvestopetdeset tisoč frankov vredno posestvo.? »Dvestopetdesettisoč frankov! O Bog, rad bi, da bi jih imel. Toda nimam ne polovice, ne Četrtine, še osmine tega ^mam.« »Le pustile to, poznamo vašo posest in vemo, koliko je vredna. Razcntega pa imate še razposojenega precej in gotovo tudi doma spravljeno kako vsotico.« ».laz kaj spravljenega! Toda to ni res, nimam niti vinarja doma. Da. ko bi bilo res, da imam kaj doma prihranjenega, dal bi rad teh tisoč frankov temu tatu Berge-rou. Toda nimam nič, pa moram dati tisoč frankov, obresti in stroškov še ne računam zraven. Moj Bog, kje naj vzamem denar! Ta satanova hči! Vrag jo naj vzame! ,PaPa, vzemi me s seboj k sodniji,' se je dobrikala, a jaz neumnež sem jo vzel s seboj — toda, saj nisem mogel naprej vedeti, da me bo izdala!« »Če vas je izdala, potem je vendar vedela, da ste dolžnik »Nič ni vedela in jaz nisem nič dolžan; tega tudi nisem liotel reči, toda vi stoji* ¦ si tu zato, da moje besede obračate in njtli pomen kvarite,« zavpije in gre domu. Vsi so se smejali za njegovim hrbtom in so hiteli pripovedovati dalje. Kakor ogenj, se je razneslo po Rovboni, da je zgubil Monestrel pravdo, ker ga je njegova hči obvarovala" krive prisege. Komaj je prišel Monestrel domu, ko pride Ohanat k njemu. »Ali je res, kar sem ravnokar slišal«, je vprašal. Izgubili ste pravdo?« »2alibog da.« »Po krivdi hčere?«____ »Saj to ni moja hči, satanova hči je.« »Ne razumem, kako je gospodična Ladja mogla1 narediti kaj takega. Vi ste trdili, da Bergerouu niste nlič dolžni?« ; ..... .•,'• »Ponovil sem to in odločno zavrnil vsak dblg.« »Pod takimi pogoji ste morali priseči in ker tega niste storili, ste s tem skoraj priznali, da ste preje lagali! To je vendar sramotno in to se vam mora pripetiti po lastni hčeri. Ne, to je grozno.« »Da, da, gospod Chanat, spravljame skoraj ob čast.« »Skoraj popolnoma.« »Moj lep denar! ...« »Ne morem razumeti gosopdične Lucije!« »Ali mislite, da jo jaz razumem?« »Ubogi prijatelj Monestrel.« »Satanova hči, vrag naj jo vzame!« »Lahko si mislite, ljubi Monestrel, da stvar tudi zame ni prijetna, kakor veste, sem pisal predsedniku, dn vas ne I smatram dolžnega.« I »Seveda ni stvar prijetna za vas, toda končno vendar ' ne morete vedeti...« I Zunaj je pozvonilo, Monestrel gre odpirat, vstopil 'je župnik. i »Pravili so mi čudne stvari o gospodični Luciji, ki 1 jih skoraj ne morem verjeti, zato ...« 1 t (Dali* prih.) 1814 fclu naprošene Trte : . '. 6OT2K . 516'46 K | .«Sfejti*nIjiend^ pnianavajo sploh gori navedene dejanske navedbe, ugovarjajo le, da ftisb nimelf natmena, koga oslepar-iti ali klkjrfcsebi odnosno sami sebi nepravičen dibVcek •'-prisvojiti- ' | Na Krasu je neki navada, da prosijo za yM tri, kakpf potrebujejo, ker namestil jštorp skrČuje.1 pri nakazahju število na-pfošenega trtja. Toda, če navedena oblast pj-i .^razdelitvi trt tako -postopa, to kaže, dji Se* krati.njeno pravico razdeliti trte po pbtpbi prebivalstva, ako se njo pri-pfavi v zmoto glede števila prosilcev in rtnojino naprošenega trtja. **—fij-taistega razloga ostanejo osum-ljerjcijpred kazenskim zakonom odgovorni, tudi če so pozneje kmetom, ki so po- . ^ovali trt, nekaj vže cepljenih trt iz- ; Zaslišavanje obtožencev. ^otern, ko je bila prečrtana gornja obfotoa z dodatkom drž, pravdn:štva, d^Šo namreč imeli obtoženci namen, oškodovati namestništvo v njegovi pra-49i>?; razdeljevati trte po potrebi prebivalstva, je začelo zasliševanje obtožencev. ^Kakor prvi je. bil zaslišan obtoženi J"os,jp Sirca. Izjavil je, da ga je obtoženi Alojzij Pipan prosil,' naj gre na namestni-šlvb po trte. Obljubil mu je plačilo za pot. Vltheki gonilni v Trstu je Pipan napravil fifeftz posestnikov, na katerih ime se je jnfelo zahtevati trte. Ta izkaz smo nesli nYnamestmštvo, kjer so nam rekli, da je občina Mavhin/e že dobila trte. Koliko nt se je zahtevalo, ne ve. Preds.: Ali ste znal, da s tem naročilom ni vse v redu? ... Sirca: Nisem znal, da to ne bi bilo nvAr prav. "¦.'.'" Preds.: Potrdilo, ki ste je vdobili od županstva, da so namreč dotični posestniki siromašni, ni podpisal župan, ampak njegov sin. ' Sirca: To je res, pa to se večkrat ;#" Obt. Alojzij Pipan pravi, da ni kriv. ^''Širco sva se dobila v vlaku, kjer sva potem napravila izkaz, pa ne za tako ve-fšb svoto, kakor to iz izkaza izhaja. On lif šel na namestništvo in ne ve. kaj je ^frct še napravil z izkazom. i:(1° Zabavnik: Ali ste imeli trtnico? ""' Sirca: Ne. Obt. Forčič pravi, da niso imeli namena goljufati. Hoteli so le dobiti trte za cepljenje, da bi povzdignili trtorejo, ki je -bilk zelo zanemarjena, ker so ljudje večinoma delali v kamnolomih. -"*! Preds.: Kak dobiček bi bili vi imeli, če bi se dobilo trte? f Forčič: Le za cepljenje bi bil zaslutil, ker se baviin s cepljenjem. Vinko Rudež izjavlja, da ni kriv, ker pf*i vsej stvari ni imel nič opraviti. » -jI f, Sirca: Rudež je bil le v družbi s Pi--panom, a ni bil udeležen. A u Alojzij Pipan potrjuje to izjavo Sirce. Josip Pipan pravi, da ni potegnil 38 -itisoč reznic iz državne trtniee, marveč le 32.000. On je naprosil nekatere posestnike, naj mu dovolijo, da zaprosi v njih imenu reznice; odškodoval jih je s tem, da jim je dal zato nekaj cepljemk. Ostanek je ..jpjidiržal za-se. Vinarski nadzornik Posti sam je rekel obtožencu, naj vzame trte za več skupaj, da ne bo imel sitnosti z razdeljevanjem, . 3;j,0 Dr. Slavik zahteva, da se to zapiše. !'tSf< Josip VoKič pravi, da ni res, da bi bil :;(y sporazumu s Čotarjem dobil protizakonito 18.000 trt! On je bil župan v Komnu jp je.le naročil Čotarju, naj z izkazi postopa tako, kakor prejšna leta. KolUco trt so posamezniki dobili, ne ve. V prejšnin letih je en prosilec večkrat naročeval tudi za svoje sosede. On: ne ve, če so bile trte slabe ali dobre, ker ni trtorezec, ampak mizar. oihj-v *van Cotar, občinski tajnik v Komnu, Jf^rayi,,4a;.iii kriv. izkaz je napravil on. Pipan je prišel k njemu in naznanil, 'da tagnosi tudi za druge. Zadnjih dveh v izkazu ni zapisal on. [,;l{, Pipan pojasnjuje, da sta to ona dva, glede katerih je g. Post! žele!, da prevza-,j me on — Pipan — za nju trte. Čotar pravi, da je že 10 let tajnik v fCamnu. Odkar je on tajnik, so vedno na-rocevali eden za drugega, to je eden za več tiiih* „. NajnestoiŠtvo je dajjalo vedno maniVTrf iaTtftr se Wi je T&TOčev^to. Razdeljevalo se je trte na županstvu. Ko so prišle trte, so hoteli imeti vsLfriie, tudi taki, ki $i$%prosHi. Tudi kradli so županstvu trteflfivadno so bile trte zelo slabe. Dostikrat so županstvu trte ostale, ker so bile tako slabe, da jih posestniki niso-hoteli s-prejeti. Mihael Štolfa, bivši župan na-Gor-janskemi je izjavil, da ni kriv. Preds.: AK vi ste naročil trte na ime enega petletnega in enega * devetletnega otroka. Stolfa molči. Qr. Slavik: To so bili posestniki in je torej obtoženec imel pravico, da je kakor oskrbnik istih naročil trte na njihova imena. Preds.: Vi ste naročeval trte tudi na irne žene in otrok. Štolfa molči. Dr. Slavik: On je želel napraviti vinograd in ker je znal, da dobi mnogo rna-r«je, kakor bo naročil, zato je naročil več trt. Josip Dugulin, bivši župan v Skrbi-"ni, je rekel, da je bila navada, da se je vedno naročevalo več trt, kakor se jih je potrebovalo. Znal je, da če naroči 20.000 trt, jih dobi le 5000. Od dobljenih trt je obdržal za sebe le 8000 reznic, a od teh se jih je prijelo le kakih 800, ker je bila suša. Za druge trte je izročil v izkazu navedenim posestnikom druge trte, katere je on naročil iz1 Ogrske. Za sebe je porabil le trte, ki so ostale. Dr. Rvbaf: Ali vam je znano, da je tudi prejšnji župan tako delal? Josip Pipan: Tudi prejšnji župani so naročevali trte na račun oseb, ki sploh ne eksistirajo. Drž. pravdništva namestnik dr. Zu-min izjavlja, da si pridržuje pravico postopati tudi proti prejšnjemu županu. Kristjan Pečenko je izjavil, da so prišle mesto rupestris moriticola trte riparia katerih naročniki niso hoteli prevzeti. Zato je obdržal trte za sebe. Sicer je pa rekel vinarski nadzornik Posti, da je vseeno, če trte dobe oni, ki so jih naročili ali ne, samo da ostanejo trte v Avstriji. Zaslišavanje prič. Prvi je bil zaslišan Ivan Gabrovic, sin župana na Oorjanskem. Orr je imel od očeta poblastilo, da sme v njegovem imenu reševati občinske zadeve in tako je v očetovi odsotnosti i-zdai tudi Sirci, Pipanu in Forčiču zahtevano potrdilo za trte. Pri tem niso mislili nič slabega ne on ne obtoženci. Niso znali, da bi bila v tem kaka nepravilnost. Blaž Gabrovic je kakor župan v Ga-brovici dal svojemu sinu dovoljenje, da sme v njegovem imenu podpisovati. O zadevi glede trt je doznal šele pozneje. Priče Josip Besednjak, Josip Pipan, Ivan Švara in Josip Terčon niso povedali nič novega. Priča Adoli Posti, vinarski nadzornik v pokoju, je izjavil, da se ne spominja, da bi bil rekel, nič ne de, tudi če ne dobe trt oni, ki so jih naročili, samo da ostanejo v Avstriji. Ne izključuje pa, da ni rabil teh besed. A če jih je rabil, jih je rabil v šali. Škode nima država nikake. Trte, ki so ostale, se je zažgalo. Dr. Zumin: A kako mislite vi o tem, da fe dobil trte tudi Pečenko, ki je trgovec s trtami in torej ni opravičen, da bi bil dobil trte iz državnih trtnic. Dr. Rvbaf (upade): Tudi sinovi dvornih svetnikov- dobivajo štipendije, ne da bi bili opravičeni v to. Posti pravi potem, da je res rekel Pipanu, da lahko tudi za druge naroči. Na vprašanje, če je res, da ga je Štrekelj opozoril večkrat, in tudi pismeno na nepravilnosti, ki se dogajajo pri razdeljevanju trt, je priča Posti odgovo-' ril, da se na to ne spominja. Predsednik je na to odredil četrturni odmor. Predlogi. Po odmoru je dr. Rybaf predlagal: 1) da se zasliši Josip Štrekelj kakor priča o pogovorih s Postlom; 2) da se prečita poročilo, ki ga je okrajno glavarstvo v Sežani poslalo dne 16. maja 1908. namestništvu v Trstu; , 3) da se prečita neki pasus iz pisem priloženega poročila vinarskega nadzornika Postla uarnestništvu, 4) poročilo obranega glavarstva v Sežani m namestništvo v Trstu, da ima ovadba proti obtožencem politično ozadje. Da, še več! Neki bivši državni poslanec, ki spada sodnemu stanu, je pri predsetinlštvu višje deželne sodciie, pri namestništvu, pri pravosodnem ministerstvu urgiral po-vspesttev tega procesa. Preds.: To nas ne briga. Dr. Rybaf: To, da so se utikali v ta proces ljudje, ki nimajo s procesom ničesar opraviti, spada sem. Naj se popraša informacije pri višjem državnem pravd-ništvu. višji deželni sodniji, ministerstvu. Dr. Slavik predlaga neke dokaze glede cen trt in da se zasliši kakor priči Fran Subana, občinskega slugo, in Fran Stantiča, poljskega, čuvaja, da se Stolfa ni brigal sam za razdeljevanje trt. Dr. Zumin je proti predlogom brani-teljev. Sodni dvor je ugodil dr. Rvbarevemu predlogu pod 2) in 3), a odklonil onega pod 4), ker ne spada v proces. Odklonil je predlog dr. Slavika, ker je okolnost dovolj pojasnjena. Potem ko so bile prečitane izjave prič, je predsednik (ob 2. pop.) pretrgal razpravo in odredil, da bo ista nadaljevala ob 4.30 popoludne. Pri popoludanski razpravi se je prečrtalo med drugim neki pasus iz poročila vinarskega nadzorika Postla, ki pravi, da posestnik, ki je naročil trte za druge, ni napravil nobene škode, dalje poročilo okrajnega glavarstva v Sežani, da ima ovadba politično ozadje; namen jej je onemogočiti Štreklja kakor kandidata in izjava izvedencev, da more le namestništvo dati kolči po 40 kron 1000 in rezance po 16 kron 1000. Privatna tvrdka bi po tej ceni ne mogla dobaviti trt. Dr. Rvbaf pa je v dokaz, kaki izvedenci so to. predložil račun, da je Pečenko leta 1907 od neke privatne tvrdke dobil kolči po — 30 kron J000! S tem je bilo zaključeno dokazno postopanje. Potem ko so govorili državnega pravdnika namestnik dr. Zumin ter brani-telja dr. Rybaf in dr. Slavik, — je bila proglašena oprostilna razsodba vseh obtožencev. »Trte — ki ne bodo rodile«! — tako smo rekli takrat, ko so spravili klerikalci s peklensko zlobo na dan opisane reči ter jim dali obilježje, kakoršnega niso imele. Klerikalci so takrat rjuli na nas, ali pokazalo se je, da smo imeli prav. To so bile trte, ki niso prinesle klerikalcem zaželje-nega sadu. Klerikalcem je bila pravica deveta briga, pograbili so za te reči le iz strupenega strankarskega sovraštva, barvali so vse to s kričečimi barvami in vpili, kakor da je bila odkrita na Spodnjem Krasu kdo ve kaka strašna goljufija. Vse to so delali v politične namene, da bi zagospodovali na Krasu. Ali varali so se. Klerikalni ovaduhi in škodoželjneži, ki so hoteli spraviti celo vrsto mož v ječo in nesrečo, stojijo tu osramočeni. Pravica je govorila ter jih udarila po ustih, pokazalo se je, da niso iskali nje, da spregovori pravo besedo v teh rečeh, ampak hodili so cikoli »je, da bi jo odstranili ter posta'vili na njeno mesto krivico, ki bi pahnila v nesrečo obtožene može. Nesramni klerikalni lažniki, sleparji in ovaduhi so dobili sedaj pečat ljudskih škodljivcev in zapeljivcev. Kraševci, le oglejte si jih, kako stojijo tu brez onega orožja, katero so hoteli imeti za glavno sedaj pred državnozborskirni volitvami! DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Šempasa. — »Napredna Šempaska trdnjava bo v kratkem po rdečih srajcah strta«; tako nekako sanjari neko blebetavo človeče v movostrujarskem trobilu. V velikem strahu in trepetu je ves Šempas cel mesec zdihoval, kdaj .se prvič prikaže sovražnik, in res: Na dan velikonočnega pondeljka se je strah Semipa\scev še povečal;'kajti že od daleč se 'je culo strahovito trobentanjc, kakor da prihaja vojska divjih Hunov pod poveljem Attte. Toda samo en pogled Šempascev na^ 'savrdga-je zadostoval da sta stralh in groza pre* šla. Ko smo se nekoliko pomirili, smo ši vendar nekako bolj z mirnim srcem ogledali to »mlado vojsko«, kakih 50 v rdeče srajce oblečenih otrok, zbobnanih iz cele Viipatvske doline. Za njimi pa je ponosno korakal general v črni srajci s svojim štabom. To otročarijo so potem nagnali v staro župnišče in tam se je še začelo pravcato hujskanje in izzivanje prav po klerikalno. Posebno na »Valantačevo« hišo so se vrgli z vso vnemo in to s posebnim namenom imenovani vgledni družini vgled vkrasti. Zakaj? To je vsem Sempascem znano dovolj. Po vsem tem so jih peljali v »Martinovo« krčmo, ker so jih — namesto z matemirn mlekom — napajali z vinom. Zadosti slabo pa je gospoda, da svoji čokoladi niste mogli boljše zabave preskrbeti kakor se z mirnimi pašami norčevati in zabavljati, kot ste to storili z g. učiteljem v Nemškem rutu. Priznali ste tudi, da vas sokolski znak, -katerega je imel dotični učitelj, zelo v oči bode. a v tolažbo naj vam bo to, da se tem znakom v Šempasu boste morali v kratkem privaditi. Končno povemo še privandranim generalom in njih štabu da v Šempasu ni tal za njih čukarijo. Družba sv. Cirila in Metoda. Skupna odborova seja obeh goriških podružnic družbe sv. C. in M, se bo vršila v soboto 29. t. m. ob 8. zvečer v hotelu »Zlati Jelen«. Važen razgovor o poletni veselici in otvoritvi vrtca na Blanči. Gospe oziroma gg. odborniki naj blagovolijo gotovo priti. Letošnja poletna veselica C. M. podružnic v Gorici bo dne 11. junija. Opozarjamo na to vsa društva v Gorici in okolici. V slučaju slabega vremena ta dan se bo vršila veselica 18. junija. Domače vesti. Shod zaupnikov narodno-napredue stranke se bo vršil v Gorici dne 7. maja t. I. Shod bo velevažen, zato naj se pripravijo nanj naši zaupniki. Prispevajte za otroški vrtec na Blanči! — O. M. Plcsničar. trgovec na Komu, je daroval 2 K. Hvala! Smrtna kosa. — V Petovljah blizu Gradišča je umrl komaj 29 let stari sin ugledne Grudnove družine. Albert. Hud udarec za družino, kateri izrekamo svoje iskreno sožalje! V Ljubljani so pokopali Arnošta Win-diseherja. 25 let starega trgovca, ki je umrl po dolgem trpljenju — žrtev znanih septembersikih dogodkov. Naj počiva v miru! »Slovenska Čitalnica« v Gorici priredi v nedeljo .30. aprila 1911' ob ugodnem vremenu drugi izlet iz Podmelca čez Hum. Ljubiri in Modrej k Sv. Luciji. Odhod /.'državnega kolodvora ob 11. uri dopoldne, prihod v Podimelec ob 12. uri 1 m. Pot je tudi za planince izredno zanimiva. Opozarjamo še enkrat na predavanji g. Etbina Kristana o Otonu Zupančiču, ki se vršita jutri, v petek, in pojutrišnjem, v soboto, Ob 8. uri zvečer v prostorih hotela pri zlatem Jelenu. Volilni imenik za državnozborske volitve v Gorici bo razpostavljen na upo-gled volikem od 30. t. m. do 13. mitja od 8.—12. dop. ter od 2.-6. pop. v mestnem anagraiičnem uradu. Učiteljsko društvo za goriški okraj bode imelo dne 4. maji 1911 v Gorici v Trgovskem Domu« ob 10. uri dopoldne zborovanje s takim-le dnev.iim redom: 1. Zapisnik. — 2. -»Kateri namen ima cvetje v življenju rastline«, predava g. profesor Ferdinand Sekti. — 3. Volitev delegatov k zavezinemu zborovanju v Trstu. — 4. Predlogi. — Radi zanimivega zborovanja pričakuje polnoštevilne udeležbe odbor. Bivši državni poslanec Fon in razprava radi kraških trt. — V poročilu o razpravi radi kraških trt je navedeno, da je neki bivši državni poslanec, ki pripada sodnemu stanu, pri predsedništvu višje sodnije v Trstu, pri namestništvu in pri pravosodnem ministerstvu urgiral pospešitev iprocesa ... da bi se namreč ta proces vršil na vsak način čim prej, da bi imeli tako klerikalci ¦ važno bojno orodje pred vulitvaM v &vajih rokah v hoju proti naprednjakom, kajti klerikalci in ž njimi oni poslanec so sodili seveda tako, da morajo biti obsojeni vsi obtoženci, ker pač tako zahteva interes klerikalne stranke. Oni poslanec, ki je tak*> gorel za razpravo, .ki.$e„.je .v;ršHa v iprek. je. Jožef požrtvovalna ter kake uspehe sta diose-gla# Lena* dan % uspehi! — »'Požrtvovalni na* sta bila res: oba sta državna nastav-Ijenca.. Kot taka dobivata veliko plačo za nič dela, kot državna poslanca pa sta dobivala na dan po 20 K. Res, dva »požrtvovalna moža«! Na Kras so se že vrgli klerikalci in se pravu, .ai.^c,..jt .v^nu(v sv.i.ca. ^ je. ju««^i vržejo še z večjo silo. Denarja za volitve Fonf bivsTposlaffec ^ftris^^&č^^i^l^ln^lS«* Orffior^ITsočakfe^ so pripravili za sodnik, se peha okol, da bi pospešil proces, ki se je imel po mnenju klerikalcev, izvršiti % obsodbo vseh obtožencev, da bi'3 imeli potem hudo bojno sredstvo proti naprednjakam v, volilni* brjfbif Političen uspeh klerikalni stranki je imel dati ta proces, v ta namen so se trudili klerikalci iti je letal okcli poslanec Goriške okolice sodnik Fon! To označuje dosti njega, sodnika, ljubitelja pravice z zavezanimi očrni ... Na rednem občnem zboru »Narodne prosvete« v Gorici /voljeni odbor se je sestavil tako-Ie: — Predsednik: Dr. Kami Podgornik, podpredsednik: dr. Dinko Ptic, tajnik: dr. Peter Mfdvešček, blagajnik: dr. Emil Brezigar. knjižničar: Josip Vittori, odbornika: prof. Ferdinad Seidl in Adolf Komac; pregledniki: dr. Frnst l>ereani. dr. Josip Levpuščck, Andrej Podgornik. Društvo »Narodna Prosveta« v Gorici naznanja p. n. občinstvu, da bode knjižnica odprta od 1. maja dalje ob torkih, četrtkih in sobotah od 7—8, namesto od 6—7 ure zvečer. Odbor. Koncert podružnice »Glasbene Matice« v Trstu. — Tržaška podružnica j ljubljanske »Cilasbene Matice« priredi bodočo soboto zvečer svoj lil. koncert v gledališčui dvorani Narodnega Doma v Trstu. Na koncertu nastopita društveni moški in mešani zbor. ter popoln vojaški orkester 97. pcšpolka. —- h posebne prijaznosti sodehje na tem koncertu z več so-lospevi ttrdi občeznana in občinstvu priljubljena gospa Mira Costaperaria-Dev. H in ko Stepančič, kandidat S. L. S. za državni zbor, lazi po Krasu ter išče pu-lane — pa ne za Kraševce, ampak zase. Zahotelo se mu je puranov, državni poslanec bi bil rad. Mož misli, da bo imel tako srečo kot pri dcželnozborskih volitvah, ko je le vsled znanih homs -j zlezel v deželni zbor; pa se utegne varati. Ali diši mu to, da bi bil še državni poslanec, zato se peha in muči okoli po Krasu. S purani se priporoča za državni zbor. s kobilicami se je priporočal in vlekel KraSev-ce za deželni zbor. Naj mu ostanejo za nekaj časa še kobilice in kadar tiste pokonča«, mogoče že letos, se povrne na sod-nijo in ostane tam med akti s sladkim spominom na kobilice in še bolj sladkim na purane. Nov slovenski aviatik. - V nedeljo 30. t. m. bo vzletal v Idriji prvič tamkajšnji realčni profesor g. Julij Nardin. naš rojak iz Gorice, s svojim letalnim strojem. Letalnik je ler ielo. Gospod profesor je pomaga! svi>, čas tudi pokojnemu Rusjanu pri sestavi acroplanov. Zanimanje za napovedano prvo vzletanje je veliko. Izletniški odseli »G. S. M.« naznanja, da se bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila t. 1. 1. pomladni izlet v Št. Perja«. —- Zbirališče na Soškem mostu proti Pevmi. Odhod točno ob 3. popoldan. Kdor se za izlete in družabno zabavo zanima, naj ne zamudi te ugodne prilike! Na radostno svidenje! Kaj skrbijo »Gorico« naši kandidatje? - Naj skrbi rajše za svojega Fončka in Stepančička, ne pa da dreza v nai>rednja-ke, češ, še sedaj niso dobili kandidatov. — Naprednjaki ne postavljajo kandidatov tako, kot klerikalci, pri katerih jih postavi kar poglavar S. L. S. dični dr. Gregorčič sam, ampak pri napredni stranki se poslušajo in uvažujejk) glasovi iz ljudstva — potem šele po resnem preudarku in soglasju se pride do proglašenja kandidatov. Tako je, ljuba »Gorica«. Čemu se briga tako že.sedaj za naše kandidate; naj rajše še miruje, saj bo imela dosti skrbi potem, ko bodo proglašeni! »Požrtvovalnost In uspehi«. — »Gorica« pravi o Gregorčiču In Ponu.da sta kot državna poslanca skrbela za narod, da sta bila požrtvovalna ter da sta dosegla uspehe, Ali pozabila je povedati, v čem je obstajala njuna skrb za narod, kako sta bila Kras. Podkupovati hočejo in kupovati glasove, naj stanejo kar hočejo. Če pride kaj ljudi radi volilnih sleparij v ječo, kaj jim mar za to; saj bodo .imeli pred Bogom še veliko žaslužertje taki-le politični »mučeniki«! ~ Naj stane kar hoče — tako pravijo in se napravljajo na Kras s težkimi denarnicami, polnimi zlata in bankovcev. Ljudski denar v --- škodo ljudstva! Kraševci vedo, kaj jih čaka: zlat dež!! V seji goriškega mestnega sveta sinoči so govorili tudi o brani v mestni ženski bolnišnici. Dr, Bader je.rekel glede »Kunerola«, da se ga pač dovoljuje, ali •usmiljene sestre da se ne držijo zdravniških predpisov. Dr. Pavia je rekel, da se bolnice pritožujejo, da dobivajo slabo hrano; nima zaupanja v kuhinjo usmiljenih sester. Navede lahko imena. Zahteva nenapovedane obiske sanitetne komisije. Za tclefonično zvezo z Ajdovščino so votirali svoto 500 K. Izpred sodnije. Dne 24. t. m. se je vršila na c. k. okrožni sodniji v Gorici razprava proti Mihotu in Jakobu Vodo-pivcu iz Dornbega. ki sta bila zatožena, da sta se 15. septembra 1910. zoperstav-ljala občinskima redarjema Antonu Ber-cetu in Andreju Žekominiju. Razprava je trajala od '10. ure predpoldne do 2\¦ •.. popoldne. Zaslišanih je bilo več prič in redarja. Konečno sta bila Vodopivca obtožbe oproščena. .Sedaj gledajo marsikateri klerikalci debelo, ker so mislili, da ju spravijo na vislice. Uradniške hiše. ¦ - Iz krogov c. kr. uradnikov v Gorici seznavamo. da si osnujejo zadrugo z namenom: zidati udom hiše, katere bi postale last posameznih dnrštvenikov po določenih letih. Poleg tega hoče staviti ista tudi večje hiše, v katerih bi stanovali drugi uradniki, kateri bi imeli le ugodnosti stanovanja. Take večje hiše bi ostale last zadruge. Kakor je razvidno iz tega. hočejo c. k. uradniki poskrbeti za boljša in eeneja stanovanja, kakor tudi za to, da ne bi bili glede stanovanj popolnoma odvisni od goriških hišnih posestnikov. Radi tega nas veseli to samozavestno pričeto delovanje c. kr. uradništva in želimo pripravljalnemu odboru obilo uspeha. Lovsko in strelsko društvo za Goriško prične meseca maja s streljanjem na ojstro na vojaškem strelišču v Panovcu in na leteče ploče v Št. Mavru na posestvu gosp. Ivana Ponzarija. — Dan in ura streljanja se bode objavljalo pravočasno potom časopisja. Prijatelji streljanja, ki še niso člani društva, prijavijo naj svoj pristop blagajniku gosp. Jožefu Kerševaniju. Udnina znaša za ude Goričane letno 3 K, za zunanje ude letno 2 K. Ker se bode tudi letos vršilo streljanje na dobitke v vodjem obsegu, naj se udeležujejo člani teh strelskih vaj polnoštevimo. Posebno pa se opozarja na te strelske vaje mladino, ki ima veselje do streljanja. V zmislu društvenih pravil ima namreč prost pristop k streljanju in izdaja za vsakokratno streljanje vstopnice društveni blagajnik, kjer so tudi društvena pravila na razpolago. »Zgodovinsko predavanje« obljubljajo novostrujarji za nedeljo 30. t. m. v Ri^ hembergu; zanimivo zgodovinsko predavanje! Morda pa bo to »predavanje« te shodiš za volitve? Naj le pridno agitira-jo, da bo kaj zaleglo!! de, da se med vožnjo priklopijo ostalim ^br$i^irmMm^^r^^mm;'06 pT| to vsled neugodne žel. zveze nikaikor ni. mogoče. teda»j želeti je združenje na vsalk način v Benetkah, od koder odpotujemo 11. majnika okolu poldneva proti Turinu. Telovadno društvo »Sokol« v Prva-čini ženski oddelek bo imel v nedeljo 30. t. m, svoj 'letni občni zbor z navadnim dnevnim redom m"siŠr%'''%«i^ za mnogobrojni obisk. Za točno postrežbo in •znažnost se jamči. št. -2—k od poldne do 2. ure 10.000 kron se posodi „C™«.. Kdor rabi denar, naj se obrne na naše upravništvo pod šifro: P. D. Kam pa greš? Kupit uro! H kateremu nrarju pa greš? Ja, .— vsi grejo k Šulippju o Gosposko ulico. Prav imaš. Ako hočeš imeti dobro uro in po ceni pojdi k Šuligoju. Tudi jaz sem svojo kupil pri njem, vže je 11 let preteklo in ni med tem časom zgrešila niti 5 minut. Take ure nima vsak urar v zalogi. — Tam dobiš tudi vseh vrst verižice, zlate in srebrne ure, ure za birmance že za K 7 itd. Kupujte ledaj le pri zanesljivi domači Ivrdki; JAKOB SULIGOJ, (gosposka ulica šM. J5<§. za trgovce, gostilničarje iti V bližini Trsta ob želez, postaji, v jako lepem in zdravem kraju je na prodaj večje posestvo rodovitnih njiv, travnikov in prenovljenih vinogradov. K posestvu pripadate dve enonadstropiri hiši ob prometni cesti, hlevi, kleti. V eni hiši je trgovina s.trafiko in gostilna, druga hiša je urejena za letovičarje ter so vsa stanovanja za prih. sezono že oddana. Proda se z vso opravo, živino itd. Tudi se zamenja za manjšo hišo ali vilo v Gorici aH v okolici, na Reki, Opatiji, Lovrani itd. Po pojasnila je pisati na naše upravništvo pod A. B. Iv. ZnidareiG & dr. stavb, tvrdka o Gorici, Via Hlattioli. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Wesifal.-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih veži in vijakov. Ceneji kakor vsi dragi masira? stropi Pojasnila, stat računi in proračuni brezplačno. « Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli biok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto tem- . peraturo. Ceneje kakor vsi dragi sistemi. ulica Arissto goriška tovarna mosaičnih plošč, izde-laniri pp^ beneškem^ sistemu in iz na-,-.. . * (, vadnega cementa, izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. —Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v : raznih širjavah. SpreinuB se hahorlnoboll delo. Kmečka banka o Gorici, (na Kornti št. 12) eShOmpfnie menllCe P««" J«ko ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po 43uoio -%ai Načelstvo obstoji iz gg. : Dr. Alojzij Frauko, predsednik, Ivan Saun.g, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek. veleposestnik in župan v Kojskem - Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. lako se obranimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, nu katerih upi dandanašnje človeštvo, se pride vspešno i jim more energično nasprotovati s tem, da sr pravočasno uporablja Dr. Engel-nov nektar. Kajti avemu telesu. Kdor hoče rstnih vspeliih sloviti močan želodec in dobra prebava tvorijo temolj zdr oliraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih \/.< Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, kije izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da hi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče im prebavo in vzbudljivo na tvevirev sokov. Zato se priporoča vžitek == Dr. Engel-novega nektarja = vsem. ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, Icžki prebavi ali zasliženju. Uavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količue bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen rek. zabranjiijc torej -lespečnost. duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V* širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje vesclost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po :> K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih kr.jev: Gorica. Kormin. (rrudišče. Romans. Ajel. Campolongo. Ronke. Tržič. Ajdovščina. Gor. .Idrija. Tolmin. Kanal. Videm, Palma, Oervinjan, Ogloj. Finmieel. Uradež. Sežana. Vipava. Postojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseli večjih in manjših krajih /ioriško-fiiadiSčunske in sosedrih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v (iorici H ali več steklenic nektarju |i • originalnih rcuah v vso kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejaiijejn I == Dr. Engel-nov ne ar. ^ Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove M-stavine so: samo« ?00. vinski štrkljaj ."><), glicerina 100. črno vino' UK>. sok jerebi ko 100. brinje 30 in mnogo drngils zeljišč. Te zestaviue se pomešajo. vino iiialu! jev sok A Hotel Irabesinger u Celoucu Delikouška cesta št. 5 se priporoča potnikom, hi prenočujejo 0 Celovcu. Tukaj najdejo lepe; snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 E do 5 K, oknsne Jedi, dobro pijačo po ceni. >—< Veliko dvorišče za vozove iu tri hleve za konje. * ¦< Za zabavo služi KegljiŠGB, po zimi zakurjeno. ^Jj, SGnGnatBIIl Vltu, — v tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko dražbo, posebno v sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan Millonig. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z oziroin na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni sej; dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevatec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/*% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'.* večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v. časopisih »Sofiae in t Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. 38