SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábad06 •
Dirección:
Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO
M
SEMANARIO YUGOESLAVO
Lete III.
BUENOS AIRES 19. OCTOBRA 1935
Štev. 102
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko ¡n u celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Naraščajoča napetost v odnošajih med Italijo in Anglijo
Italijanska vojska je zasedla Aksum ter se sedaj pripravlja na novo ofen« iivo - Abesinci so zbrali v Harrarju veliko vojsko ter se pripravljajo
* lir * & * "fr
Incident na rusko-mandžurski meji
N
a rusko-mandžurski meji se je do-KotJ'l nevaren incident, pri katerem Prišlo do resnega spopada med rus külli obmejnimi stražami ter skupino "^džurskih vojakov.
skupina, katero je vodil japonski Ustnik, je bila vdrla G. t. m. na rus-0 ozemlje pri Grodeveku ter začela Zijati na sovjetske obmejne stražnike.
'-rez dva dni je drug oddelek —
a*šnih petleset mož, Japoncev in
af?džnroev — spet prekoračil mejo. 'n
ter
lla ,
ot>eh straneh je bilo več mrtvili jn Njenih.
ta vlada je takoj protestirala v
so se ponovili tudi 12. t. m. ®o tedaj pokale tudi strojne puške.
Tok,-
W i
'Ju radi te kršitve državne meje
h.
predlagala, naj se imenuje po-
a komisija, ki naj dogodke preiš-
'aPonski zunanji minister je previd-
odgovoril, da incidente zelo obža-"je. pa je izrazil obenem mnenje, da 11 bilo dobro, ko bi se državna meja začrtala, ker je treba incidente pripisovati dejstvu, da je raz--Utev v nekaterih krajih površna.
varn,
Moskvi so prepričani, da so ne-e spopade namenoma izzvali jamski vojaki, ki hočejo s tem doseči, vlada vzdrževala še nadalje

n° vojsko ob meji s Sovjetsko zve-
^Ud
t
MINISTRSKI
PREDSEDNIK
^ Kolumbiji imajo novo vlado,
«ter.

načeluje 28 letni Alberto Lle-
li'k	prejšnjega predsed-
^ a republike, že več let pa se uk-z novinarstvom. Lleras je naj-a)ši ministrski predsednik od vseh, bh je doslej imela Kolumbija.
V položaju na obeh abesinskih frontah, severni in južni, ni bilo tekom preteklega tedna velikih sprememb. Vpadniška vojska je končno zasedla sveto mesta Aksum, kar je dalo abe-sinskemu cesarju povod, da je od cerkvenega poglavarja zahteval proglasitev svete vojne proti Italijanom.
Sicer pa se fronta ni pomaknila naprej. Po vsem onem, kar smo pretekli teden pisali o težkočah, s katerimi se mora boriti italijanska vojska, je to tudi povsem razumljivo. Vojaki so u-trujeni od napora in vročine, pa jim je treba dati oddiha. Zgraditi treba po leg tega ceste do novih postojank, zgraditi skladišča in bolnišnice, pripeljati živila in vojni material. Vse to zahteva časa.
Razen zasedbe Aksuma, na severi:' fronti torej ni bilo v zadnjih dneh važ nejših dogodkov, ako ne štejemo za važen dogodek izdajstvo dežazmaka Hajle Seilassieja Gugse, enega izmed veljakov abesinske pokrajine Tigre, ki so ga Italijani z denarjem in častmi prepričali, da je prestopil na italijansko stran. Dežazmak je po . naše guverner ter pride, po veljavi, takoj za cesarjem (negus negesti)>in veleguver nerjem (ras). Gugsa se je torej priklju čil Italijanom. Rimski listi so ta dogo dek poveličevali ter mu pripisali izredno važnost. Poročali so, da je Gugsa pripeljal s seboj preko 12.000 mož, se bodo borili na strani Italije proti svojim rojakom. Dežazmakova vojska pa se je od dne do dne krčila, sodeč po poročilih, ki so jih objavljali listi. Tako smo čitali na pr. včeraj, da je general de Rono v Adui slovesno sporočil Gugsi, da sta ga Mussolini in I-talijanski kralj imenovala za ''rasa" ter je nato pregledal "Gugsovih tisoč petsto vojakov"... Torej: tisoč petsto.
Gugso je ahesinski cesar obsodil na smrt zaradi izdajstva.
Na južni fronti je imela vojska generala Grazianija, ki je vdrla iz Somalije ter prodira proti Harrarju, več spopadov z manjšimi oddelki abesin-
schuschnigg je moral
Reorganizirati vlado
e^Wehrovci so bili začeli pohod na Dunaj, a so se ustavili Poti, ker je kancelar pristal na njihove zahteve — Odmevi italijanskega spletkarjenja
avstrijska heimwehrska skega pakta, kar je gotovo storila pod
vplivom Italije, ki bj rada imela vsaj
,leiilšk	katera se pa bori proti
je ^U nacionalnemu socializmu, 'to. jj "a reorganizacijo dunajske vla organizacije z Nižje U>r 'j8llega so zbrale svoje pristaše •s<>, ^ °Pile pohod na Dunaj. Grozile S^Vj^ s° v glavnem mestu polaste dr-('a t'	Temu pritisku se je vla-
<lHt vdala
in demisionirala. Man Hj, Sestavo novega kabineta je spet ie 0(. Encelar Schuchnigg; iz vlade Vk!ranil Feya, Reitherja in Kar-\ ter postavil na njihova me-,pn»ke Heimwehra. Za notranjo "linistra je bil imenovan baron O;
komandant delenjea-^ t0 P heimwehrske organizacije. re§itvijo je bil avstrijski faši-
^ z
hQ(1 ^(lt)voljen ter je bil radi tega po-^ *l Dunaj ustavljen.
P°8'ed bi izgledalo, kakor, SiaiJ(iC' sl° v tom slučaju za povsem 'H v ' notranje prerivanje fea ob-i0 ^ ®rodostojne vesti pa zagotavlja. \ p0®° bili dogodki v zvezi z zuna-je, avstrjjske republike. Zna-tir'o, a ie Avetr'ja v Ženevi nastopi-1 st"»kcijam radi kršitve ženev-
ena vrata odprta za uvoz v slučaju blokade. Po vsej priliki pa so Angleži in Francozi prepričevalno "posredovali" na Dunaju ter jim je baje u-spelo prepričati Schuschnigga, da odstrani iz vlade Italiji preveč naklonje ne ministre ter potem spremeni svojo zunanjo politiko tako, da bo manj odvisna od Italije.
Za te načrte je pa izvedel knez Star hemberg, vrhovni poveljnik Heimwehra, ter je sklenil preprečiti jih. — Dal je povelje na poehod na Dunaj in kancelar se je vdal.
Nova vlada je sporočila, da bo njena zunanja politika ostala nespremenje na, kar pomeni, da bo še dalje vozarila svojo barko po italijanskem vetru. Vprašanje pa je, koliko časa se bo vlada vzdržala in to ne glede samo r.a njena notranja nesoglasja, marveč tudi z ozirom na angleški in francoski pritisk ter na splošni položaj v notranjosti, kjer levičarska in nacionalno-Aocialistična opozicija tajno rije in iz-podjeda tla sedanjemu režimu.
ske vojske. Italijani prodirajo na tej fronti /. veliko previdnostjo: pehoti <lo lajo pot letala, ki uporabljajo v velikih množinah plinske bombe.
Grazianijeva vojska ima sedaj tez-koče, ker je nepričakovano začel liti v ogadenski pokrajini gost dež.
Abesinci zbirajo v harrarski pokrajini veliko vojsko, s katero se bodo postavili Italijanom po robu. Med Ila-rrarjem in Žižigo imajo že okrog 125.000 mož, ki so moderno oboroženi pa je zato verjetno, da se bo prvi veliki spopad izvršil tu« ko se srečata I vpadniška in domača vojska. Ker je teren hribovit in zaraščen, ne boda i mogla italijanska letala delati čudežev.
Mnogo bolj zanimivi so pa dogodki, ki se sedaj odigravajo v Evropi. Nape tost med Italijo in Anglijo je v zadnjem času stalno naraščala ter se je
Fašistična javnost v Italiji je radi zadržanja Anglije sila razburjena in poluradni rimski "Giornale d'Italia" odkrito piše, tla je vojna /. Anglijo neizbežna, ker da jo Angleži hočejo.
Obenem pa .«o Angleži pritisnili na Francijo ter zahtevajo od nje, naj se odloči. S svojim obotavljanjem Laval tvega, da si zapravi ne samo prijateljstvo Anglije, marveč tudi Male antan te in Rusije, ki so v vprašanju proti-italijanskih ukrepov odločno na strani Anglije in Zveze narodov. Angleži so baje zagrozili celo, da se zvežejo z Nemci, če bo Francija oklevala ali pa se celo zavzela za Italijane.
Razumljivo je, da Lavalov položaj ni ugoden: Mussoliniju je bil obljubil prijateljstvo ter sta se celo domenila, da bosta obe vladi odtegnili z italijan-sko-francoske meje vojaštvo. Sedaj pa Angleži zahtevajo, naj jim Franci
Atesinci se imenujejo tudi "sinovi vidimo v družbi "kraljev puščave".
novoustanovljenega
še poostrila zadnje dni. Italijani pošiljajo še vedno čete v Libijo in s tem neprikrito groze Angležem z vpadom v Egipet, in Angleški Sudan; ta grožnja naj bi bila, po željah in namenih rimske vlade, odgovor na koncentracijo angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju.
Na angleški pritisk se je Zveza narodov zganila bolj, nego je bilo pričakovati. Sklenila je, da morajo njene članice prepovedati pred vsem vsak izvoz vojnega materiala v Italijo, do-čitn smejo izvažati orožje in munici-jo v Abesinijo. Odredila je nadalje celo vrsto gospodarskih ukrepov proti Italiji, ki se bodo postopoma ostrili. Članicam Zveze narodov je za sedaj prepovedano nuditi Italiji v kakršnikoli obliki finančno pomoč, posebne komi sije pa pripravljajo sedaj še nadaljnje in strožje ukrepe.
dai
ti
Blokado bo izvrševala angleška vojna mornarica in vsak najmanjši incident lahko sproži iskro, ki bo zletela na sod smodnika. Angleži so previdni in se tudi se-j niso zaleteli. Zanimivo je, da so tudi vse one manjše evropske države, so bile doslej vedno prijateljice in celo zaveznice Francije, sedaj — v alijansko-abesinskem oziroma itali-jansko-angleškeni sporu — na strani Anglije.
O vojnih pripravah poročajo tudi z rugih krajev. Tako na pr. zatrjuje neka vest, da je Jugoslavija zbrala zdolž albanske meje 00.000 mož, nakar so tudi Albanci odredili delno rao bilizacijo. Ker pomeni Albanija, v slu čaju vojne, ključ Jadrana in ker je znan vpliv Italije na sedanjo albansko vlado, so te vesti zelo pomembne. Sedanja napetost ne bo mogla traja-dolgo. Ker je več ko gotovo, da Angleži ne bodo popustili, je nadaljnji azvoj dogodkov odvisen od Italije.
Ali bo Italija trdovratno vztrajala pri svojih dosedanjih načrtih, ali se bo vdala? V prvem slučaju so komplikacije v Evropi neizbežne in gola samozavest fašistični Italiji ne bo mogla mnogo pomagati v boju z Angleži in njihovimi zavesniki.
O tem jo ves svet prepričan, razen Italijanov.
Nadaljni razvoj položaja pa ne zavisi od tega, kaj in kako mislijo Itali jani, marveč kaj in kako misli pred vsem en Italijan: Mussolini, ki je pri-vedel do vojne v Afriki in do sedanjih komplikacij. Kaj in kako bo on odločil? Če je trezen in hladen računar, bo kmalu ugotovil, da se mu trma napram Angležem ne izplača, pa bo v takšnem slučaju že našel način, da se kolikor toliko častno izmaže iz sedanje zagate.
Vprašanje pa je, ali je Mussolini tre zen in hladen računar. Dvom je upra vičen, ker bi v takšnem slučaju ne bil smel pritirati položaja do sedanje nevarne napetosti z Anglijo.
Anglija je velesila ter ima razpreden svoj politični in finančni vpliv po vsem svetu.
NEMŠKI- LISTI
Za nemško liste časi niso najboljši; od marca 1933 jih je prenehalo izhajati okrog pet tisoč, na novo pa jih je bilo ustanovljenih okrog 2.200. Sedaj izhaja na Nemškem 8.700 raznih listov in revij.
levov": Na sliki zgoraj jih v resnici — Spodaj pa vidimo prve strežnice abes, rdečega križa
ja postavi na razpolago za njihovo voj no brodovje svoje vojne luke na Stre-dozemskem morju ter naj se tudi obveže, da bo pomagala Angliji v slučaju spopada z Italijo.
Angleži nočejo popuščati, pa je radi tega Laval v hudih škripcih. Iz Pariza prihajajo celo vesti, da bo moral najbrž odstopiti ter prepustiti mesto Herriotu ali kateremu drugemu, ki bo pogrel ohlajajoče se prijateljstvo med Londonem in Parizom.
Da se bo končno Francija postavila na stran Anglije, o tem skoro ne more biti nobenega dvoma in to tem manj, ker je tudi francoski generalni štab za zvezo in složno nastopanje z Anglijo.
Vsak dan bolj se utrjuje mnenje, da se v Evropi pripravljajo veliki dogodki. Italijani sami računajo, da bodo te kom treh tednov blokirani na morju.
HUD POTRES NA RUSKEM
V tovildolinskem okraju v Tadži kistanu na Rusmem so imeli velik po tres, pri katerem je 112 oseb zgubilo življenje in jih je bilo črez 400 ranjenih. .
POTRES V BOSNI
Pri Banjaluki se je pretekli petek stresla zemlja. Prvemu potresnemu sunku, ki je bil precej močan, so sledili še drugi, ki pa niso bili tako hudi Potres je povzročil materialno škodo ljudem pa se ni nič pripetilo razen, da so se precej prestrašili ter bežali na prosto.
NOVA VLADA
NA POLJSKEM
Na poljskem je sestavil novo vlado polkovnik Marijan Koiscialkowsky, bivši predsednik Varšave in bivši notranji minister. Namen novega kabi neta, v katerem je šest ministrov bivše vlade, je boriti se za izboljšanje gospodarskega položaja ter izboljšati tudi odnošaje z opozicijo.
-¿V * lir *
abesinske
Koncem preteklega tedna se je bila az.širila vest, da so Abesinci spet za-Jodili Italijane iz Adue. Vest ni odgo-arjala resnici, kakor so sploh gotovo netočne prav mnoge vesti, ki jih ši-ijo mnogi poročevalci iz Afrike.
V petek so Abesinci spet obstrelili talijansko vojno letalo tako, da je padlo v Bližini džubutske železnice, ki odi v glavno mesto Etiopije. Posadka, sestoječa iz dveh častnikov in pilo ta, je bila takoj mrtva. To letalo je baje obstreljevalo oddelek 1.000 Aska-'ijev (italijanskih kolonialnih vojakov), ki so z vsem orožjem in muni-cijo dezertirali iz italijanskih vrst ter se priključili Abesincem.
Tudi avion, v katerem se je vozil Mussolinijev sin Bruno, so pretekle dni zadele baje štiri krogle jz abesinskih pušk, a ga niso onesposobile za letanje.
Napetost med Italijo in Anglijo raste. Eden izmed znakov je tudi ta le: italianski kontraadmiral Pini je vrnil londonski vladi angleški red, s katerim ga je bila .svoj čas odlikovala.
Abesinski poslanik pri turški vladi se je mudil pretekle dni v Beogradu in Bukareštu. Dejal je, da je njegovo potovanje v zvezi z važno misijo, več
pa ni hotel povedati.
*
Buenosaireški fašistični italijanski dnevnik "Giornale d'Italia" je na prav nesramen način napadel argentinskega zastopnika pri Zvezi narodov, ker se je bil izrazil za sankcijo proti Italiji. Tukajšnje zunanje ministrstvo je radi tega naročilo drž. toži tel ju, naj vloži tožbo proti uredniku.
Oddelki italijanske vojske, ki so vpa dli v severni del Abesinije, štejejo vkupno 110.000 mož ter imajo 2.300 strojnic, 230 topov, 92 tankov in 35.000 konj in mul; na jugu pa poveljuje general Graziani vojski, ki šteje okrog 90.000 mož.
*
Med italijanskimi antifašisti je nastal razkol, ko je izbruhnila vojna v Afriki. V Bruslju se je sicer kongres protifašističnih organizacij izrekel za Zvezu narodov, naglašujoč, da so njeni ukrepi usmerjeni proti fašizmu, nikakor pa ne proti italijanskemu narodu, vendar pa so v protifašističnih vrstah nastopile razne vrzeli: bivši o-pozicijski poslanec Labriola, bivši minister Orlando in razni drugi so sporočili rimski vladi, da ji postavljajo
svoje moči na razpolago.
*
Štiri dni so Italijani spreminjali stezo, ki je vodila z meje proti Adui, v zasilno cesto, da so je mogel po njej peljati v avtu general de Bono. Zaposlenih je bilo pri trm delu 2.400 mož.
*
Vlada severnoameriških Združenih držav je prepovedala izvažati orožje in municijo v Italijo in Abesinijo. O-benem je Roosevelt pozval državljane zvezdnate republike, naj na noben način ne podpirajo vojujočih se držav. Finančni minister Mocgenthau, ki se sedaj nahajá v Evropi, je radi tega vrnil italijanski paroplovni družbi voz ni listek ter se vrne v New York na francoski ladji "Normandie".
btran 2
NOVI LIST
#


ARGENTINSKE VESTI
IZ CORDOBE
NABIRALNA POLA ZA POGREB POK. FRANCA BRCETA IZ DORNBERGA
Žitni zakon
Pred nekaj dnevi je bil objavljen ar gcntinski žitni zakon, ki ga je parlament odobril tekom svojega zadnjega zasedanja, in ki je velike važnosti spri čo pomena, katerega ima žito za Ar-gentinijo. Namen zakona je urediti trgovino z žitom z določitvijo vzročnih vrst, uvedbo posebnih izkazov o pro-venienei itd.
Y zvezi s tem je tudi vladni zakonski osnutek, nanašajoč se na gradnjo elevatorjev (žitnih skladišč), s katerim je vlada zahtevala pooblastilo, da sme dvigniti v to svrlio 50 milijonov pesov i/ rezervnega sklada valutne kontrolne komisije.
Zapor radi žvižganja
Prejšnjo nedeljo se je na dirkališču v Palerrmi dogodil neljub incident. Ko se je namreč predsednik republike pripeljal v svojem vozu na dirkališče, so nekateri gledalci začeli hudo žvižgati. Policija je aretirala '¿7 ose-b, ki so morale presedeti deset dni radi mo ten j a javnega reda.
Kongres za gradnjo mest
V Buenos Airesu je bil otvorjen prejš ni petek pi vi kongres za gradnjo mest. Svečanostnc otvoritve se je udeležil tudi predsednik republike v družbi nekaterih članov vlade. Iz raznih govorov je prišlo do izraza dejstvo, da se je v Argentiniji doslej mnogo grešilo kar se tiče racionalne gradnje mest ter da bo treba v bodoče tudi v tem pogledu ustvariti red.
Obletnica Evhar. kongresa
Preteklo soboto so se v mestu izvršile razne slovesnosti in velika procesija v proslavo obletnice Mednarodnega evharističnega kongresa, ki se je vršil lani v glavnem mestu Argen-tinijc. Na Križišču Av. Costanere in ul. Dorrego so postavili temeljni kamen za orjaški križ, katerega bodo postavili v spomin na lanski kongres.
Na&ionalisti se združijo
Nacionalistična združenja v republiki so ustanovila poseben odbor,ki pripravlja sedaj njihovo združitev v skupno organizacijo, v kateri se bodo naslednja nacionalistična društva: Le pión de Mayo, Legión Cívica Argentina, Liga Republicana, Unión Nacional Cooperativa Argentina, Legión Nacionalista, L. Colegio Militar, Partido Fascista Argentino, Vanguardias Argentinas, Agrupación Gral. Las Helias, L. Granaderos, Federación Obrera Nacionalista Argentina, Grupo U-niversitario Nacionalista, Milicia Cívica Nacionalista ter Accionalismo Corporativo.
Demonstracija Nacionalnih demokratov
Nacionalna demokratska stranka je priredila preteklo nedeljo velik demonstrativen odhod po glavnem mostu. /ti to priliko so prispele v Buenos Aires velike skupine ljudstva tudi iz pokrajin, posebno iz buenosai-reške.
Deniostrantov se je zbralo okrog 100.000; njihov namen je bil pokazati moč stranke ter izpričati simpatijo sedanji vladi.
Spomenik španskemu
narodnemu junaku
V	nedeljo popoldne so odkrili na križišču avenid San Martín, Parral ter ul. Gaona spomenik španskemu narodnemu junaku Cid Campeadorju. Spomenik je podarila mestu tukajšnja španska kolonija.
Cid Campeador je živel v 11. stoletju ter je radi svojega junaštva tako zaslovel med narodom, da ga je narodna pesem opevala ter se je stvo-rila o njeni cela vrsta legend. Njegovo pravo ime jo bilo Ruy (Rodrigo) Díaz de Vivar; Cid odgovarja arabski be-. sedi sid, ki pomeni "Gospod", Campeador pa je isto kot borec.
Odkritju spomenika so prisostvovali predsednik .lusto, španski poslanik ter razni dostojanstveniki.
Velika prometna nesreča
V	ponedeljek zvečer, okrog. 7. ure, se jo dogodila pri km 18 ceste, ki veže Buenos Aires in La Plato, težka nesreča. Mikroomnibus "Fleča del Plata", ki se je vračal iz Buenos Ai-resa v La Plato, je na ovinku zavozil v kamijon podjetja Molinari iz La Plate; kamijon je bil naložen z železnimi traverzami, ki so merile do 7 metrov v dolžini ter so spredaj in zadaj molele preko vozila.
Ker sta oba šoferja vozila s precejšnjo brzino in ker je bila cesta mokra se na ovinku nista mogla ogniti drug drugemu. Vozili sta trčili z veliko silo in nučinek je bil grozen: traverze s kamijona so se zarile v mikroomnibus in v potnike, ki so še v njem vozili. Sedem osob je deloma umrlo delo ma pa so pozneje podlegle težkim poškodbam, devet pa jih je ranjenih, med njimi pet zelo nevarno. Med mrt vitni je tudi šofer inikroomnibusa H. Rodríguez. Šoferja, ki je vozil kamijon in ki je obdolžen, da je zakrivil nesreči, je policija aretirala.
Sneg vKordiljeri
Pisali smo prejšnji teden o muhastem vremenu, pa smo izrazili mnenje, da lepi spomladanski dnevi ne morejo biti več daleč, saj se je zima črez mero podaljšala. No — pa poročajo iz nekaterih krajev Kordiljere v pokrajini Mcndozi in tudi iz Ría Negra, da je pretekle dni naletaval sneg.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
i
Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES
Mercado de Abasío Corrientes 3223
CHILE
SANTIAGO VALPARAISO
BRASIL
Rio Santos SAO PAULO
PARAGUAY
C. pres. Franco ASUNCION
HRANILNICA:
Komu boste zaupali svoje prihranke?
Banco Germánico Vam nudi popolno varnost ln primerne obrestil
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim?
Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtofineje, najhitreje t najvarneje IzvrSen.
VOZNE KARTE:
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germánico je predstvnica vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnlce po najugodnejših pogojih.
IZSELJENSKA POŠTA:
Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča?
Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov.
NaSe uradne ure: od 8J/£ do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNO ST! PO VER JEN JE
Nekaj novega
Nekaj res novega za prijatelje našega izseljenskega odra bo lepa spevoigra "Srce in denar", ki jo je spisal Grivški, uglasbil pa Vinko Vodopivec in ki se bo izvajala ob sodelovanju solistov, zbora in orkestra na prireditvi za tiskovni sklad Novega lista. — "Srce in denar" je opereta v miniatu ri, polna lepih melodij in veselih prizorov ter bo prav gotovo pomenila prijetno iznenadenja za udeležence, ki kaj takega na našem tukajšnjem odru še niso imeli prilike videti in slišati. Spored oa bo vseboval še celo vrsto drugih zanimivih točk, tako da bo prireditev res nekaj posebnega.
Vršila se bo v soboto 9. novembra zvečer v znani dvorani ul. Alsina 2832.
Novo notranje posojilo
Vlada je razpisala novo notranje posojilo od 50 milijonov pesov in s in pol odstotno obrestno mero. Posojilo so bo uporabilo za javna dela. Obresti so bodo plačevale vsake tri mesece cr so, kakor tudi kapital, oproščene vseh sedanjih in bodočih davkov. — misija se je izvršila po tečaju od $ 80,70 za vsakih 1(M) nominalnih in znašajo torej obresti prav za prav 5,1» od sto.
Interventor za Catamarco
Tudi v pokrajino Catamarco je vlada poslala interventorja v osebi dr. M. 1*. Cehallosa.
Zaroka
Rojak Blaž Janežu- iz Jugoslavije se je zaročil z gčno. Lojzko Uršič u Bukovice pri Gorici. Zaroka se je vršila pri zaročenkini sestrični, Av. aei Trabajo 3615, ob udeležbi sorodnikov ter ožjih prijateljev, in sicer dne b. m. Zaročencema iskreno čestitamo!
"Če sta dva"
Preteklo soboto je bil v "Taborovih" prostorih družabni večer. Ker je ima prireditev javljena v zadnjem hipu v našem listu, a se pošta radi praznika v soboto ni raznašala, je bila udeležba bolj pičla. Vkljub temu pa je vladalo med udeležcnci najboljše razpoloženje, katerega jc v veliki men ustvarila tudi posrečna komedija t e sta dva", ki je bila dobro igrana. — Kakor vedno pri veselih igrah, tako se je tudi ta krat posebno odfftžal Deč-man; prav dobro pa so se odrezali tudi brata Berginc ter ostali.
Ne pozabite!
Ne pozabite, da hotno 8. decembra videli na odru celo vojsko naših male kov v Ribičičevi igri "V kraljestvu palčkov"! Opozorite na to tudi svoje znance! Prireditev bo res nekaj izrednega za našo naselbino. Vršila se bo kakor smo že javili, v lepi Armenski dvorani ul. Acevedo 1353.
Povratek
Z daljšega poslovnega potovanja po raznih državah Evrope se je vrnil v Buenos Aires znani importer g. Angel Velyanovsky, ugledni član naše kolonije. Dobrodošel!
Naročnina
Za obnovitev naročnine se vljudno priporočamo onim cenjenim naročnikom, katerim je zapadla. Pošljejo nam jo lahko po pošti potom žira (Giro Postal), ali v zapečatenem priporočenem pismu, ali pa potom zavoda Ban co Germánico, Av. L. N. Além 1A Buenos Aires.
zabavo, škodilo prosvetni pri.
Pozdravi z juga
Pozdrave pošilja znancem in rojakom potom N. 1. Aiiton Jare, iz C. Rivadavia, ter pristavlja: "Cital sem, da se je poročil moj prijatelj Ivan Gazvoda. Novoporočencema čestitam ter jima želim mnogo sreče v zakonskem stanu!"
Roparski napad na naega izseljenca
V torek zvečer se je izvršil na progi Centralne železnice, na višini ulice San Pedrito, roparski napad, katerega žrtev je bil jugoslovanski priseljenec Nikolaj Petrakovič, star 35 let. Ropar ga je z železnim drogom lopnil po glavi, da je padel v nezavest, nakar mu je pobral nekaj drobiža, ki ga je napadeni imel pri sebi. Policija ima
na sumu 25 letnega Julia Blanca. .............................................................................
SVOJI K SVOJIM!
Slov. Babica
Dipl. v Pragi 1. 1908 ln v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21.. ob nedeljah in praznikih pa do 20.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Zadnja prireditev
Kakor je Jiilo'javijeno \ N. I.. je i. nielo preteklo soboto D. K. I). "Iskra" prireditev, ki jc prekosila vse dosedanje naše prireditve v tukajšnji na-naselbini.
V<vs popoldan so temni gi;ozeči oblaki krožili nad mestom, kakor da nameravajo našo mostno kotlino spremeniti v jezero; okrog 5. pop. pa jo začel padati le rahel dež, ki jo v presledkih ponehava!. Tako jo trajalo do polnoči. To jo bil tudi vzrok, da je veliko rojakov, posebno iz okolice, o-stalo doma, vkljub temu pa je lula pro strana francoska dvorana dobro zasedena. Nič ne bom pretiraval, če rečem, da še nikoli ni bilo na priredit-vach naših tukajšnjih društev toliko udeležencev, kakor na sobotni, in to vkljub temu, da jo imelo isti večer neko hrvatsko društvo plesno k¡ pa ni veliko reditvi.
Nekaj minut j>(> i», uri se jo zagri-njalo dvignilo in nastopila je naša vrla deklaniatorka Vida s pesmijo — El Nuevo Catecismo —. Kakor vedno, je tudi ta krat žela mnogo aplavza s strani občinstva. Nekam čudno pa so mi je zdelo, ko je takoj nato nastopil dramski odsek s Toneta Seliška rja tragedijo v štirih dejanjih "Kamnolom". Ostale točke sporeda so so iz-vajale po igri, pa sem pozneje izvedel, da je bila sprememba sporeda u-pravičena radi pripravljanja odra.
Ne bcm na dolgo poročal o uprizoritvi, ampak bo,:, l<> na kratko o-menil naslednje: dobro sem poznal o-sehi, ki nastopata v glavnih vlogah, nisem pa pričakoval, da se bosta tako izkazali in vprav dovršeno igrali. Sploh so bilo vse vloge zasedene, posebno dobro pa je bila podana težka vloka Lize, katero je igrala gospa "Fa-nica Gregoričeva; še poklicna gledališka umetnica bi so ne bila bolje odrezala. Škoda, da je v tretjim dejanju pred časom padlo zagrinjalo ter da leva in desna stran odra nista odgovarjali igri, dočim go bilo spremembe v ozadju povsem na mestu.
Po igri, ki je žela veliko odobravanje, je nastopil deček, ki ie deklami-ral pesem "Proletarski mladini"; prav dobro je izvršil svojo nalogo, le malce prehitro je govoril. Prav posebno pa je ugajala pesem "Carolina", ki so jo izvajalo deklice, katere so mod petjem tudi plesale. Občinstvo je burno aplavdiralo ter zahtevalo ponovitev. Seveda so prireditelji tej želji u-stregli. Tudi deklamacija "Ya es tiempo", ki jo je izven sporeda dekla-m i ral a neka argentinska' deklica, je bila dobro podana ter se jc morala ponoviti. Kuplet, ki ie bil javljen na sporedu, je odpadel; izvedel sem, da je igralec, ki ga je imel izvajati, zbolel za gripo. "Bednega radnika" je dekla-miral član "Iskre". Hrvat, ki je žel mnogo priznanja.
Zal, da ta krat nismo imeli prilike slišati naše lepe pesmi. Vzrok: tenorist je odšel začasno v. Santiago del Estero. Tako so mi povedali.
Tudi prosta zabava, s plesom, sre-čolovem in šaljivo pošto je potekla v najlepšem redu ter jc trajala do belega dne. Z veseljem sem opazil na prireditvi lepo število članov Jugoslovanskega podpornega društva. Tako je prav in lepo! Naj se enkrat odpravijo iz naše maloštevilne kolonije ne-1 potrebne večletne /dražbe in nesoglasja ter naj društva gredo drugo drugemu na roko, ker le na tak način se bodo ublažili oni majenkostni pre-pirčki, ki so naši naselbini že mnogo škodovali. Neki član "Iskre" mi je na prireditvi predstavil tudi dva rojaka iz Buenos Airesa, ki sta člana S.P.D.I.; z njima ae:n več časa govo-Vil o društvenih i" drugih prilikah, ki se tičejo našega izseljenstva, ter sploh o prilikah, ki vladajo v naši novi domovini; omenjena rojaka sta bila le par dni v naši naselbini kot gosta "Iskre".
LIMA 1217
U. T. 23—3389
Njegovi rojaki v Berissu so darovali kakor sledi:
Suban Prane $ 1.—; Musa N. 1.—; Sim-Str Edvard 1.—; Peršolia Franc 2.—; Pab či6 Rudolf 1.— ; Velišček Leopold 4.— ; Velišcek Jožef 2.—; Frankovif Prane 1.-,; Vodopivec Aloiz 1.—; Kaučič Karlo
1.—:	Kaučic'- Alojz 5.—; Kralj Andrej
2.—	;Vodopivec Franc 2.—; Roje Ivan 3.-; Velišček Ivan 5.—; Kralj Ljudavik 2.—; Boltar Marija 2.—; Kaufič Prane 5.—. — Skupno: $ 41.—.
Rojaki v Buenos Airesu so darovali: Vodopivec Andrej $ 3.—; Komel Leopold
0.40;	Stranear Anton 2.—; Krševan Andrej 5.—; Roje J. 1.—; Saksida Aloiz 3.— Paglavec Andrej I.—/; Don Angel —.50; Turk Slavko —.50; Krušič Srečko —.50; UrSič Anton —.50; Gregorič L,. F. 2.—: Sporfir —.50; Kaucič Luis 5.—; Stubelj Emilij 3.—; Doplihar Marija 2.—; Abram Franc —.50; Kec Kida 1.—; Victorio N. —.50, Batistič Rudolf —.50, Roje Franc 5.—; Prijatelj 1.— ; Bajt Ivan 1.—; Bata-gelj Amalija —_50;Cotič Juan —.60; Ger-L»ec Ludvik —.50; Plahuta Angel —.20; Živec Krnil 3.—; Skarabot Ant. —.50; U-šaj Leopold 2.—; Grdič Emil 2.—; Vodopivec Andrej 10.—; Mlečnik Andrej 2.—; Vodopivec Andrej 5.—; Sinigoj Zorko 2: — ; nečitljiv 1.—; Ličan Leopold —.30; Furlan Anton 1.—; nečitljiv —.50 Lučič Franc —.50, Rafajil —.50; Belinger Rud.
1.—;	Bercin Franc 1.—; Velikonja Jožef —.20; Suban Jožef 1.—; Lučič Podro 1,— Drufovka Alojz 5.—; Rusjan Juan —.20; Bratina N. —.20; Cotur Franc 3.— ; U-inek Viktor 1.—; Pipan Just 0.50; Vižin-tin Albina —.50 Bat Emil —.50; Podgor-ivornik Ciril —.20; Santiago —.20; Cigoj Frane - i.50; Koron Janko —.20; Koci-jančičRoman —.50; Saksida Anton 2.—; Rebek Emil 2.—; Mozetič Sebastian 1.—; Peršič Luis —.60; Vižintin Ivan 2.— ; Tu rk Perina —.30; Prezelj Anton —.50; Baučar Anton —.50; tf N. —.50; Mihelj Jižef -.20; Ličen Anton —.40; Siligoj L. —.40: Primožič Bernard —.50; Mavec Štefan —.50 Kodelja Jožef 0.20; Daneu Alojz -,60 N. N. —.20; Krpan —.30; Kalister —.50; Oskar 1.— ; nečitljiv —.40; Suligoj Leop. —.50; Vodopives Aleksander —.40; Pertot Anton —.50; Pečenko Silvan —.20 Colja Anton —.20; Koradln Ludvik —.50; X. Franc —.40; N. N. —.40; Berovšek K, —.20' N. N. —.50; Birsa Alojz —.50; Po-beraj N. —.50 Božič Jožef —.20; Senkinc Juan —.50; TomSič Rudolf —.50; Furlan Aloiz 1.— ; Lakner Franc 1.—; Kaučič Mihael —.20; Cunja Anton —.20; Koron —.40 Furlan Franc —.60; Mario —.30; I-llon« José —.40 Cotič P. —.20; Romano —.20; Vítale José —.20; Budin José —.20; Zalarnort —.10; GuStin Rudi —.10; Uk-mar Jožef 1.—; Ličen Pavel —.20; Dro-bot Henrik 1.—; Leopold 1.—; Paganel Franc 2.—; Vodopivec Franc 5.; Suban 5.—; Tinta José 5.—; Martinetto Luis 2.-; Roseni Joeefina 2.—; Metlikar Anton 1.— — Skupaj $ 139.80 in 41.— iz Berissa.
' Vkupno torej: 180.80. Darovalcem najlepša hvala!
Sporočiti moram, da se jc prireditve udeježilo tudi mnogo Argentincev, pa no samo delavci, ampak tudi viso-košolci. Slišali so se celo vzkliki "Viva Iskra!" in odbor je prejel mnogo čestitk od raznih delavskih organizacij ter tudi od udruženja intelektualcev. To je vsekakor lep napredek, na katerega smo lahko ponosni.
Ob tej priliki čestitam potom N. 1. vrlemu odboru in celokupnemu članstvu "Iskre" in upam, da nam bodo v bližnji bodočnosti spet nudili kaj podobnega.
Udeleženec T. P.
* lir * ft * 1* PRIPOROČAJTE
Novi list!
RAZNE VESTI
SPOPAD V SRBIJI
V Kragujevcu jc prišlo do spopada med pristaši Srbske zemljoradniške stranke ter'skupino "borbašev", pripadnikov neke nove nacionalistične organizacije, katere člani nosijo «nod-rc srajce. V spopadu sta bili dve osebi ubiti, okrog dvajset pa jih je bi'0 ranjenih.
PROTI TURŠKIM
FRAMASONOM
Turška vlada jc razpustila vse pro-stozidanske lože v državi ter zapleni'8 njihova imetja.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI RIU DE JANEIRU
Na postaji Sao Francisco Xavier, Ki jo 15 minut oddaljena od Ria de •!»" uoiro so jo dogodila težka železniška nesreča, pri kateri je bilo pet oseb " bitih, 7:1 pa ranjenih. Ponesrečenci •stf večinoma delavci, ki so se zvečer vračali na svoje domove.
NOVA ŽRTEV GRANATE
Iz Gorice poročajo, da se je pri K1" niči spet dogodila težka nesreča 1 granato iz vojnega časa. Dva fantič' - 10 letni Angel Smet in 11 letni Anton Košuta — sta jo bila našla ter j"
vrgla na ogenj. Pri eksploziji jo prvi ubit, drugi pa težko ranjen.
I»l
Deževna doba v Abesiniji konča 1111 vadno že koncem septembra, nakar n* stopi suho vreme, ki traja tja do 'llS' ja. Letos pa je tudi v Abesiniji vre"1' muhasto ter nagaja Italijanctn. V OP" denski pokrajini jc začel sedaj »Pp liti velik dež, ki spravlja vpadnih vojsko v resne neprilike, posebno l'rl Gorah i ju.
*
Pri Dolu, v bližini meje med Al10 sinijo, Italijansko Somalijo in ang,<?ii' ko Kenyo, so prijeli Italijana ter P" osumjli vohunstva. Fant pa je P0^ dal, da je dezertiral iz italijansko ske; z njim je bil pobegnil šo <1(,K'
njegov tovariš, ki je pa našel stra*"
. p
smrt v reki Džuba: Krokodil ga Je trgal in požrl.
KROJAČNICA
"Triestina "
izvrši oblelke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanja
Franc Melinc
BAUNES 187
(vogal Paz Soldán)
Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262

ANA CHARPOVA
BABICA
lipi. v Pragi in Bs. Airesu z dolgoletno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. — Prvovrstna postrežba.
CABRERA 4311 . U. T. 71 Pal. 2383
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandsk«jga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA
Añasco 2763	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
****************************
* * *
*
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov
Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 69 La Paternal 17ÍI
Slovenska gostil»3
"Pri veselem Štajercu"
Domača prvovrstna kuhinja & dobra pijača ter najboljše Piv° po zmernih cenah. — VELI® PLESNI SALON. Vsako nedelj0 3vira slovenska godba za PleS' Kroglišče in kegljišče pod streh«» — ZBIRALIŠČE ROJAKOV " Za obisk se vljudno priporoča
ŠTEFAN CELEČ
Man. Estévez 499 — Avellaneda
V + & + &
Dragi starši!
Kaj je za Va* od naj*^ važnosti? Brez dvoma: t vzgoja Vašega otroka. p
-gfy
posebnih stroškov in z v zaupanjem lahko izročite ' ^ jega sinčka na vzgojo slov skemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa M»Je{0 C. G. B. A. (Bs. Aire»)
Valerio Godin*
konstrukteb
zdravstvenih napr»v Konstrukcije, popravila j* preuredbe v»seh v*1»
Velika izbera moderni® mozaika
1926
U. T. 59 Paternal ít"^áJí«t 12 de OCTUBRE 1606 B»-
BAR - RESTAVRACIJ*
ti
zeppeli!U
25 de MAYO 722	„ * 5
Izvrstna godba od 3. P°P- pofl^ polnoči. Odprto podnevi v „,
Pivo iz sodov in v ste*' Quilmes chop ? Samo pristna P«ai°vea^
Menjevanja denarja P v dnevnem tečaju
NOVI LIST
Stra» J»
| £
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
s- s
VESTI IZ DOMOVINE
ITALIJA IN JUGOSLAVIA
Vprašanje zbližanja med Italijo in •'ugoslavijo, katero je bil začel Musso ''•»i, je sedaj potisnjeno v ozadje radi dogodkov, ki so v zvezi z italijanskim vpadom v Abesinijo. Jugoslavija so je izrekla za Zvezo narodov in pro-'i Mussolinijevi osvojevalni vojni in Je prav te dni jitkoslovanski zastopnik odboru za sankcije zeliteval, da sp proti Italiji uvedejo strogi gospodarski ukrepi.
Niti, ki so jih bili začeli presti di-1'lomatje med Rimom in Beogradom, so s tem zrahljale in potrgale, ykljub temu pa bo čitatelje gotovo zanimalo vedeti, kako so se Italijani še Pred nedavnim dohrikali Jugoslovanom ter se celo navduševali za "he-r°jski jugoslovanski narod".
Povodom konference Male antante, ki se je vršila pred dobrim mesecem, je mudil na Bledu tudi italijanski Poslanik pri beograjski vladi piof Vio 'a di Campalto, katerega je bi! Musso-i'üi poslal v Jugoslavijo z nernenom, da začne pripravljati tla za zbližanje n»ed obema narodoma.
Ob tej priliki je Mussolinijev poslanik sprejel poročevalca ljubljanskega 'Slovenca" ter mu dal naslednje iz-iave;
''Prepričan sem, da bo moje delo v Jugoslaviji obrodilo uspeh. Zbližanje že doseženo in uverjen sem, da bo Postalo trajna činjenica v odnošajili P'ed obema narodama Poglavitno je 'n uspeli zavisi od lega, da so 11a o-heii straneh dela na oživljenju nekdaj že obstoječe duhovne pripravljenosti za medsebojno zaupanje ter na P*n< se postopoma odstranijo nekatera vprašanja, ki morejo biti ne-vfočna, če ni zaupanja, a postanejo neznatna, ko se med obema dfžavama Ustvari zaupanje in sodelovanje".
Približno v istem času je gostoval v mtnu beograjski nogometni klub "Jugoslavija", pa so fašistični ¡isti nago-Va''jali javnost, naj goste kar najlep-Ne sprejme. In res so se izvršila sveča-sprejemanja in mnoge parade. Be-°(?rajski nogometaši so položili venec na grob "Neznanesa vojaka", sprejel "h je rimski guverner in celo tajnik ''ifiisko fašistične organizacije. Mesto ^ jim razkazovali uniformirani ofi-' »rji fašistične milice in listi so o Vsem tem prinašali tudi slike.
V rimski mestni palači je nel>i prof. ^®8ta imel navdušen govor. Bekel je, da se čuti srečnega, ker more v imenu starodavnega Rima pozdraviti sPortno mladino naroda, do katerega Ve*-e Italijo veliko prijateljstvo. Nagla je, da predstavlja ta mladina mo-<at zdrav in krepak narod, ki je v tež-borbah tekom svetovne vojne do-|irinesel ogromne žrtve, ki so izzvale °nčudovanje vsega sveta. * prostorih rimskega fašja se je za e navduševal tajnik Orazi ter jih
žic
ravijal v imenu fašističnih mno-fimekega mesta.'..
in podobnega navdušenja je
"daj gotovo že konec in nihče ne bo l,ldi tega pretakal solz. Mimo vseh Sladkih besed velja za nas eno samo perilo,
po katerem moremo videti, . akšno je resnično razpoloženje Itali-
Je -n
Napram Jugoslovanom; to merilo
le*
" Postopanje režima napram naši '"anjšini v Julijski krajini.
VELIK POŽAR
Koncnn avgusta je^izbrubnil v Spod njih Jablanih pri Ptuju velik požar, ki je uničil dvajset objektov. Goreti je začelo, i/, še ne pojasnjenih razlogov, pri Ivanu Pečniku, močni veter pa je povzročil, da se je ogenj brž razširil tudi na druga poslopja. Plameni so upepelili še poslopja Agate Piko-ve, Štefana Dolferška, Franca Draš-koviča, Ivana Bradšteterja in Janeza Frangeša. Požar i.? grozil, da uniči vso vas.
Živino so rešili vso, zgoreli so pa pri prizadetih posestnikih vsi poljski pridelki, poljsko orodje in gospodarski stroji.
BIK UMORIL KMETA
Razjarjen bik posestnika Kronvog-la v Vukovskem dolu je nabodel na rogove posestnika Ivana Goloba, doma iz Poličke vasi. V svoji besnosti je bik moža najprej prehode', nata pa še poteptal do smrti.
ŽUžEMBERG NAMERAVA JO PREKRSTITI
Zužemberg je med Slovenci širom znan, saj ga celo narodna pesem o-peva z besedami: Jaz pa poj dem v Zužemberg, da ti kupim cukerberg... Tudi pisatelj Jurčič ga je ovekovečil v stari zgodbi ,o raztrgani Višnji gori in zakrpanem Žužemberku in marsikomu je znana "Žužemberska polka".
No in sedaj kaže, da bo vse te slave ki je združena z imenom Zužemberg, naenkrat konec tako tudi imena samega. Občinski možje so se na-'mreč zbrali skupaj k posvetovanju. V tajni seji bi naj izbrali novo ime za Žužemberk, ki naj ne diši ne nemško ne avstrijsko. Menda bo dobil trg ime Slapnik ali kaj podobnega. Če se bo to obneslo, seveda še nihče ne ve, ker pri prekrstitvi imen trgov in vasi, se ljudstvo najraje drži starih imen. Saj so že poskušali iz Grosu-pelj napraviti Velike Uplje in iz Raj-hemburga Savski Brestovac, pa je še vse ostalo pri starem. Naši Dolenjci so pa tudi vedno hodili v Novo mesto, čeprav so takratni avstrijski "patrioti" Novo mesto prekrstili v Rudol-fovo.
ORJAŠKI HRAST V VODI
Ne daleč od Siska je Sava nepresta no menjala svoj tok in'so njeni valovi z veliko močjo udarjali «b desno obalo, ki se je začela rušiti. Komisija strokovnjakov ki se bavijo z regulacijo struge je slutila, da mora biti v strugi kaka nepredvidena ovira. In res, ko so se lotili čiščenja struge, so našli na dnu reke hrast ogromnih dimenzij. Po mnenju strokovnjakov je bilo to ogromno drevo že več stoletij v vodi in oviralo tok vode.
TROJČKE JE POVILA
V mariborski porodnišnici je vini-čarka Ivana Rupičeva povila zdrave trojčke: dve deklici in enega fantička.
PES JI JE REŠIL
ŽIVLJENJE
Nedavno je neko noč zaslišal Franc K v Mariboru močno lajanje svojega psa, ki je spal v sobi njegove žene. Stopil je hitro tja in našel ženo v postelji v globoki nezavesti. Poklical je reševalce, ki so ženo spravili v bolnico in ji rešili življenje. — Pozneje je mož izpovedal, da je žena hudo bol na in histerična, zato je tudi on spal v drugi sobi. Bilo je sedaj že drugič, da je poskusila s plinom tlečega oglja izvršiti samomor. Sedaj jo je rešil pes s svojim lajanjem.
Z mirnim srcem se lahko zatečeta v
ZASEBNO KLINIKO
==, Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki specillzirane zdravnike In najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVIC Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po Jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni In kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure
VESTI S PRIMORSKEGA
Župnik proti škofu
Vsem onim, ki se zanimajo '.a usodo naših bratov v Juiijski Krajini, je prav dobro znano, kakšno stališče je zavzel goriški nadškof ninns, Margo-tti napram slovenskim vernikom na Goriškem. To stališče je bilo tako, da so se razočarani presenetili vsi, ki «o .upali, da bo s prihodom nadškofa Mar gottija prenehalo hudo pregsnjanie, katero je bil izvajal administrator Si-rotti proti slovenski božji službi. Pritisk proti slovenskim župnikom, ki so pridigovali svojim faranem v njihovem jeziku, se je tudi pod uions. Mar-gotlijpm nadaljeval z nezmanjšano vnemo in je nadškof celo orepovedal slovensko petje pri procesijah, ki je bilo tako zelo udomačeno pri naših ljudeh.
Po neki vesti, ki smo jo dobili sedaj, bi izgledalo, da je nadškof Mar-gotti spoznal, da je bilo njegovo postopanje zgrešeno ter da ""Včic" ni mogoče ohraniti cerkvi, če se no dela po Kristusovi zapovedi: Učiie vse narode! In tako se je zgodilo (če vest odgovarja dejstvem, o čemer n" dvomi rno, ker izhaja iz zanesljivega vira), da je sam nadškof imel slovensko pri digo! Dogodilo se to lé:
V avgustu je nadškof M argot t i deli! birmo po vaseh svoje škofije. Znano je, da je tak obisk vselej pomenil za vas pravi praznik, na katerega so se farani pripravljali pr cele tedne. — Nadškofa Margottija na so letos sprejemali ponekod prav hladno, v nekaterih krajih pa so njegov prihod čisto prezrli.
Tako so se tudi v Doberdobu pokazali ob škofovem prihodu popolnoma ravnodušni, predvsem zaradi zagrizenega italijanskega župnika, ki upravlja tamkajšnjo župnij«. Ta priseljeni duhovnik prav nič ne upošteva po
ZANIMIV PROCES
Iz Maribora poročajo o zanimivem procesu. Pred kakšnimi 15 leti so naš-i v Benediškem gozdu truplo neznanega moža, ki je bil ubit s sekiro. Truplo niso mogli identificirati in še danes ne vedo, kdo bi bil. Sumili so da je bil najbrž tihotapec ter da je postal žrtev pohlepnih roparjev. Orož niki so prijoli tihotapce Ivana in Jožeta Markuzzija iz Drvanje, Mihaela Zemljiča iz Bačkove ter nekega Vinka Kurnika. Radi pomanjkanja dokazov pa so bili kmalu vsi izpuščeni.
Šele črez šest let se je preiskava obnovila; po obtežilnem pričevanju kovača Štefana Gečka ter neke Lize Kovačičeve so bili oba Markuzzija in Zemljič obsojeni na vešala. Obsodba pa se ni izvršila, ker je prišla pozneje pomilostitev na dosmrtno ječo.
Odvetnik dr. Danilo Kcmavli je med tem več let zbiral gradivo za obnovitev procesa. In res je sedaj dosegel, da se je proces obnovil. Trajal je tri dni in vršil se je pred velikim senatom mariborskega sodišča. Nastopilo je več ko 00 prič in tekom razprave se je izkazalo, da sta Gečck in Koval-čičeva pričala obtoženim iz golega sovraštva ter da o umoru sploh nista nič vedela. Tako so oba Markuzzijeva in Zemljič po nedolžnem presedeli skoraj deset let v ječi ter go imeli še srečo, da niso prišli na vešala.
O procesu govori ves Maribor in vsa okolica, kakor je tudi razumljivo.
Obiščite Krojačnico
L. UŠAJ •
V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših
tovarn "CAMPER" •
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
t re bc slovenskega ljudstva in tudi pri (liga dosledno samo italijanski. Sprejema so se udeležili, !e šolski otroci ter zastopniki oblasti.
Nadškof, ki je občutil ta mrzel spre jeni in protest slovenskega ljudstva, je otrokom naročil, naj povedo doma, da bo prihodnjega dne imel on sam imašo in bo tudi pridigal slovensko. Nadškofovctiiu vabilu se je prihodnji dan ob deseti uri odzvalo tliko ljudi tudi iz okoliških vasi, da so morali stati celo zunaj cerkve. Nadškof je svojo obljubo držal in je govoril zbranim vernikom v slovenskem jeziku.
Po cerkvenem obredu je bila v žup nišču običajna gostija, pri kateri so bili tudi zastopniki oblasti, kot politični tajnik, podeštat, brigadir itd. — Ob napitnici pa se je dvignil domači župnik, zloglasen po svoji zagrizenosti in mržnji do našega ljudstva, in napadel nadškofa Margottija zaradi slovenske pridige. Za njim se je dvignil še tajni!;, ki je lavno tako ostro napadel nadškofa in mu zagrozil s po litično preiskavo, češ kako naj on in ostali vzdržujejo v Doberdobu italijan-stvo, ko pa daje sam nadškof slah vzgled.
Nadškof Margotti ni na napada ničesar odgovoril, ampak je prekinil o-bed, poklical svojega šoferja in se odpeljal demov. Ta dogodek je dovolj žalosten dokaz za raíiuere, ki vladajo na Goriškem.
Še od dogodkih v Gorici
V zvezi s poročilom, ki g» je objavila "Istra" o demonstracijah povodom odhoda 11. letnika v Gorici in ki smo ga mi posneli, je tudi naslednje pojesnilo, katero je prinesel omenjeni emigrantski list v svoji številki od 6. sept.:
Uvodoma pravi, dn se je poročilo o onih demonstracijah gotovo zdelo mar sikfmu čundo posebno po tolikih letih fašističnega pritiska; povdarja pa, da je poročilo sestavljeno po temeljiti razjasnitvi ter po opisu očividcev, nakar nadaljuje:
Da pa postanejo vsi dogodki razumljivi in utemeljeni, moramo v dopolnilo priobčiti še sledeče:
Vojaške oblasti so hotele oh priliki odhoda zlasti slovenskih fantov na fronto dati temu posebnega povdarka, kar naj bi imelo izraz tudi na zunaj. Zato so vpoklicali vse fante naenkrat z namenom, da bi velika skupina z na vdušenjem, petjem in godbo korakala skozi mesto. Tudi so bila določena za posamezne skupine zbirališča v krajih zunaj mesta, od koder naj bi nato
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
jLiefei prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70
Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik
EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinflhurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
V Floridi, S. Amerika, je divjal tako silovit vihar, da je celo železnico vrgel s tira in povzeočil težko nesreča
vsi prišli približno istočasno proti ko odvoru in ,s tem ustvarili nekako spontano manifestacijo. Toda, kakor je razvidno, se jim je zadeva popolnoma ponesrečila in spreobrnila v čisto nasprotno, kot so pjvotno nameravali. — Mest o kakih navduševanj so se navduševali za popolnoma druge ideale, in vsa zadeva je bila preobrnjena v pravo demonstracijo. Ni čudno, da vojaške oblasti dalj časa niso mogle urediti stvari in so pustile skoro teden dni nabornike, v miru, vsaj dokler je bila partija, ki so jo hoteli na ta način izkoristiti, že vsa v kasarnah. Ostale nabornike pa so od tedaj klicali posamezno in ločeno. Kakor smo poročali, tudi vojaške oblasti niso proti demonstranttm nasilno nastopale. Pač pa so bili o-gorčeni fašisti in njih organizacije. Ni kakor si niso mogli razlagati, da je v Gorici še mogoče slovensko petie in slovensko vzklikanje. V tem so se obnašali naravnost brutalno in ulice so bilo često okrvavljene od pretepov, ki so jih izzivali. Tudi žrtev je bilo na obeh straneh več, čeprav se ne da u-gotoviti koliko, ker oblasti o vsem pre vidno molče.
Med Goričani samimi, tudi Italijani je to fašistično obnašanje zbudilo veliko ogorčenje in zgražanje, ko so čez nekaj časa ojačane dmače karabiner-ske in pa detektivske čete spremlja li skupine fantov na kolodvor oh strani, da so tako onemogočili stik in zliv z veliko maso ljudstva, ki je pozdravljalo odhajajoče.
Marsikateremu slovenskemu Goriča nu se je storilo milo. ko je slišal po tolikih letih zopet v Gorici slovensko pesem in posamezniki pripovedujejo o zelo ganljivih scenah, ki so se o-digravale v tem času med našimi ljudmi.
Do sedaj še nismo mogli ugotoviti resničnost vesti o umoru enega fašista, kot smo zadnjič poročali, in naj-brže tudi ne bo ogdovarjalo resnici. Res pa je, da je bilo precej ranjenih in pobitih, celo nevarno, in so jih morali odpeljati v bolnico Proti nikomur od nabornikov niso vojaške oblasti iz vajale kakršnihkoli rapresalij.
Tudi po vaseh so dali mir, čeprav so dolgo časa še bolj budno pazili in patrulirali.
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.

oo. lazaristi. Danps so pregnani in nji bova mesta zavzemajo sedaj sami laški lazaristi. Pri slovenskih lazai'istih so okoliški otroci álobodno hodili |h> hirat odpadlo sadje na njihove vrtove in tako so šli tudi pred kratkim, da poberejo nekaj odpadlega in črvivega sadja, pa so jih lazaristi zalotili. Pri. seljeni lazarist je otroke ozmerjal m tatovi in jih nagnal z vrta, kar ie je otrokom čudno zdelo, ker i/, ust slovenskih g. lazaristov niso bili vajeni slišati takih, bosed, zato so odgovorili: "Mi ne krademo, ampak vi ste ukradli grad slovenskih gospodov!"
Ta odgovor je dal lazalistom povod da. so začeli s preganjanjem slovenskih otrok. Poklicali so karabinerje, ki so polovili (K) vasi kakih 30 slovenskih otrok v starosti do 12. leta in jih odgnali v goriške zapore. Goriška kvestura se menda ni hotela osmešiti in ni hotela stvari obravnavati, zato so vse aretirance odpeljali v Trstj kjer baje pridejo prod ''Tribunale dei minorenni."
Sedanji gospodarji Mirenskega gradu očividno ne poznajo Kristusovih besed: "Pustite malčke k meni priti!"
REDEK SLUČAJ!
V nI. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-Ijev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah.
ALBERT BELTRAM
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en»
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facnndo Quiroga 1275 in 1407 D. Sni
Mirenski lazaristi in otroci
Na Mirenskem gradu, pri Gorici, so imeli do nedavnega sedež slovenski
Prodajalna jestvin in točilnica vina
BRATOV KURINČIČ
Ul. Chiclana 3890, vocal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 - Bs. As.
Naročila se sprejemajo tudi po
telefonu. - Pripravni prostori za deljah vhod za CASTRO 2296.
sestanke naših rojakov. - Ob ne-
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Aireau
Izdeluje obleke po najno vejšem kroju, iz najboljšega blaga iter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
Soliš 1235 (blizu Consti-tuclóna) — U. T. 23-790*
KROJAČ
izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanja
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271
48235353484848234853534848234823539153234823484853482301020102020102023153234823532348235348482348535348534848484823020200000223480102010053535348010000022348535323480100010101000000010000010101020101010100010101020101
55555555555555555555Y+55555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555955555555555555

NOVI LIST

ZA POUK IN ZABAVO





v
VERA V ABESINIJI
Neki' italijanski časnikar se je pred nedavnim hudomušno jezil, da se svet, pod vplivom časopisja, "abesinizira". vse se danes zanima za Abesince, za njihovo preteklost, za njih kraje, šege in navade, ln priznali treba, da je sve tovna javnost res šele sedaj ''odkrila" Abesinijo in je zanimanje zanjo skoro pretirano, če pomislimo, da se najdejo že laki, ki vedo o Etiopcih in njihovi preteklosti več povedati, nego na na primer o svojem lastnem narodu.
Pa je že lako, da je Abesinija prišla "v modo" in jo zanimanje zanjo veliko; zato bo tudi marsikdo rad izvedel, dako so se Abesinci pokristja-nili.
Staro ustno izročilo pripoveduje, da so krščanstvo prinesli v Abesinijo evnuhi (skopljenci) kraljice Kandake. Drugo staro izročilo pa trdi, da sta v Abesiniji prva širila krščanstvo Gospodova apostola Jernej in Matej. — Vse skupaj pa je le legenda. Zgodovina namreč uči, da sta 1. 340 po Kristusu prišla v Abesinijo dva mladeniča Frumencij in Edezij. Ta dva so A-besihci ujeli na morski obali ter ju peljali pred cesarja. Frumencij in E-dezij pa sta bila goreča kristjana, ki sta takoj z navdušenjem začela širiti krščansko vero. Posrečilo se jima je, da sta za Kristusov nauk pridobila cesarja in ves njegov dvor. To je bilo prvo pokristjanjenje Abesincev, katero pa je ostalo bolj pri vrhovih, ker ga ljudstvo ni bilo deležno.
Drugo pokristjanjenje je sledilo ob kožlcu 5. stoletja. Tedaj je prišlo v A-hesinijo ''devet svetnikov": devet menihov iz daljnje Sirije, ki so pribežali v to deželo. Ti menihi so bili mono-fizitski krivoverci, kateri so bili iz Sirije pregnan j. Ko so v Abesiniji dobili gostoljubno streho, so začeli tu razširjati krščasstvo v tej obliki. Mo-nofiziti namreč verujejo, da je Kristus imel le eno naravo, namreč božjo, človeške naraye pa da ni imel. Ta vera se jo torej razširila med Abesinci ter vlada med njimi še danes. Postala je državna vera ln abesinski cesarji so se je trdno držali, čeprav so jih zaradi tega napadali mohamedani in pogani.
Tako je bila Abesinija dolgo zaprta vsakemu tujemu kulturnemu vplivu. Šele, ko so v začetku 10. stoletja
obmorski Portugalci začeli broditi po svetovnih morjih, so zašli tudi v A-besinijo, katera se je tako odprla evropski kulturi. V deželo so prišli katoliški duhovniki. Tako se je pozneje jezuitom posrečilo, da so precejšen del Abesincev pridobili katoliški cerkvi. Ko pa je prenehala vlada katoličanom naklonjenega cesarja Sisiuniosa (1607- 1632), so jezuitje morali zapustiti deželo. Ž njimi je izginil tudi vsak vpliv katoliško cerkve. Delo izgnanih jezuitov sta sicer vneto nadaljevala dva francoska kapucina, p. Agathange iz Vendóme in p. Kasijan iz Nantesa. Previdno sta se trudila da bi se Abesinija približala Rimu. Toda že 1. 1638 sta v mestu Gondar morala umreti mučeničke smrti.
Pozneje so abesinski misijon prevzeli avguštinci, toda že 1. 1792 je bil abesinski misijon opuščen, ker je bilo vsako misijonsko delovanje docela nemogoče. Tako je ostalo do leta 1839, ko so abesinski misijon prevzeli fran
Ženski kotiček
Skrb za moško obleko
Moški obleki treba posvečali posebno skrb, ker je razmeroma dražja od ženskein je ni mogoče prenarejati; k večjemu jo damo lahko obrniti, ako je blago še toliko trpežno, da se to izpla ča. Obleko moramo vsak dan skrbno ščetkati ter vsak morebitni madež takoj odstraniti. Hlač nikoli ne obešamo za hlačnike, temveč jih zložimo rob na rob in pritrdimo na patentni držaj za hlače. Temeljni pogoj za pra vil-no negovanje moške suknje je, da jo vsakokrat obesimo na obešalnik, ki mora imeti prav lako široke krake, kakor je suknja v ramah široka. Obleka gospoda, ki mnogo sedi, se hitro svetlika; da se takemu svetlikanju čim dalje časa ognemo, treba likati obleko vsakokrat na trdi blazinici in ne na deski. Sploh je polagati največjo važnost na likanje. Pri težkem, debelem blagu skrbimo, da ne pride vroč likalnik nikdar v neposredno do tiko ž njim. Tako obleko treba izpa-ritiž Za to se poslužujemo vlažne, pre cej močne krpe, ki jo položimo preko
coski lazaristi. Vendar so tudi pozne- obleko> Potem s,ele J;i}iam0- Ne SlacU"
mo pa nikoli tako dolgo, da bi se po-
je hudo preganjali katoličane, (lasi jih to preganjanje ni iztrebilo. Nekaj tisoč Abesincev se je zvesto držalo katoliške vere. Pripadali so deloma koptsko-etiopjskemu obredu, deloma pa latinskemu.
Sedaj je Abesinija razdeljena v štiri katoliške duhovne okraje: apostolski vikarijat Abesinijo. vodijo francoski-lazaristi pod vodstvom p. Edvarda Grusonsa. Ta okraj obsega severno Abesinijo. Apostolski vikarijat Galas vodijo francoski kapucinci pod vodstvom msgr. Jarosseau. Apostolska prefektura v Kafi je v rokah italijanskih misijonarjev, ki imajo svoj sedež v glavnem abé'sinskcm mestu Addis-Abeba. — Apoštolska prefektura Dži-buti, ki obsega abesinsko in francosko Somalijo, je v n kali francoskih misijonarjev. Število katoličanov v A-besiniji je vkljub temu še zelo pičlo. Vsa Abesinija šteje kakih 12 milijonov prebivalcev, med katerimi je le 13.000 katoličanov, Monofizitskih krist janov je 4 milijone, drugi pa so ali pogani, ali mohamedanci.
polnoma posušila; pustimo jo napol suho na onem mestu, kjer smo likali, da prodre para povsem v tkanino. — Pri hlačah pazimo, da je rob natančno na predpisanem mestu; seveda likamo vsako hlačnico zase. Paziti je, da prav naravnamo žepe in ne delajo na površini robov. Mnogo težje je likati suknje; za to treba modela, blazine, ki ima obliko rokava, rame i. t. d., ka- ¡ koršne imajo krojači. Ko zlikamo vse, obesimo obleko pravilno, da se popolnoma posuši. Sveže zlikane obleke ni možno takoj obleči, niti je ne smemo obesiti v omaro, marveč na zrak. —
Migliaji za hišne gospodinje
ZA KRATEK ČAS
Strune v glasovirju ne bodo zarjavelo, če obesiš v glasovir vrečico, napolnjeno z živim "apnom.
Apno so napravlja, ako so v veliki vročini žgo. kamen-apnenee. .Potom ta koga prekuhavanja izgine iz apnenca ogljikova kislina in ostane živo apno. Če pa to polijemo z vodo, se ž njo /.veže ali spaja in daje ugašeno apno. Ako ugašeno apno zmešamo z mnogo vode, se kalna tekočina čez nekaj časa zopet učisti, vendar ta, nad apnom stoječa tekočina ni več čista voda, marveč močan lug, ki mu pravi-me apnega voda. Tako vodo lahka shranimo v zamašenih steklenicah, ker jo izvhsten pripomoček za sna-ženje madežev. Vendar pa t relia pomniti, da jc apnena voda precej ostra in lahko raz je niti ali vsaj barve, ako dotičnega kosa takoj po snaženju nemudoma no operemo v topli vodi in z milom.
Moške treba navajati, da na svojo o-bleko pazijo in jo skrbno obdajo, kajti pogosto likanje lo škoduje blagu. Vsak nedostatek na obleki treba takoj popraviti, odtrgano gumbe prišiti, raz cefrane hlačnico podrobiti, žepe zašiti i. dr. Obleka, ki jo skrbno negujemo ostane dolgo časa lopa.
"TIVOLI" Bar
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 12 litra
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 666
-ár ★ # ★ # ★ ^ ★<&★&★
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetji za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Snubač
Snubač: Prišel sem k vam, da vas prosim za roko vaše hčere. Brez nje ne morem več živeli!
Bogatin: Ampak. . saj jaz vendar nimam nobene hčerke!
Snubač: Ah! Oprostite! Pravili so mi, da jo imate.
Raztresenost
"Veš, Micij moj fant je zdravnik, pa je vedno zelo lazmišljen. Mnogokrat se zgodi, da mu dam roko, pa mi jo nekaj časa strska, nato pa u-kaže: Pokažite mi jezik!"
Zgodovina
"Kaj veste o Atili?"
"Da je bil barbar".
"Ničesar drugega ne veste?"
"Ne. Pa — ali se vam zdi to malenkost?"
Dežnik
"Dva tedna sta že minula, odkar sem ti posodil dežnik, pa mi ga šele sedaj vračaš!"	^
"Kaj hočeš? Ni moja krivda! Saj je ves ta čas deževalo!"
Prošnja
"Ali je res, dedek, da začne deževati vsakokrat, ko te boli noga? '
"Res je, srček".
"No, pa se nekoliko zbodi v nogo, ker bi jutri ne šel rad v šolo!"
Zob za zob
"Ali te ni sram hoditi bos, ko je tvoj oče čevljar?"
"Tvoj oče je zobozdravnik, pa tvoj najmajši bratec le nima zob!"
Bratca...
"Zakaj se pretepata? Ali vaju niso učili pri veronauku, da morate ljubiti svoje sovražnike?"
"Saj ni moj sovražnik! Moj bratec je!"
•••••••••••••••••••••••••a**
PREK0M0RSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
19.	H. Monarch
22.	Arturias
24.	Cte. Grande
Proti Evropi odplovejo
20.	Cap Arcona
23.	Formase
24 C. Sto. Tomé
25.	Asturias
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
•8.60 30.20 71.50 1 Í9.50 18.35 24.50 Í5.40 371.—
rasi
KROJAÓNICAIN TRGOVINA
'MOZETIČ"
Slika z velike nacionnlnosocialistične parade, ki se je vršila pred kratkem
v Nuern fcergu.
MODAS WILHIIA"
Nudimo cenj odjjem<al-
kam veliko iz bero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476
Osorlo 5025 — Bs. Aires (Paternal)
MALI OGLASI
SLOVENCI, italijanski državljani.
ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo "a sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr® ductora Pública Nacional, Tucumín 586» U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebo? doku<rlante iz Evrope,', posredujem p»"\ nezgodah na delu, za potovanje ali pribo" iz Evrope, sestavljam pročnje ter oba vljarrr prevode, ki so pravomočni Prl tukajšnjih oblastih.
KDOR ŽELI spoznati samega svoje hibe in sposobnosti, svoj svoje doboče in preteklo življenje, o8J •e obrne na priznanega grafologa. 7" Zadostuje napisati lastnoročno ime >" priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na naslov". GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, »i Aires. — Pišete lahko v svojem mat«rin skem ali pa v kakem drugem jeziku-
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala' lerry. — Clínica General de Niños-Tinogasta 5744	UT. Liniers 54»
NAZNANILO. Sporočam, da sem. »e preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, k®' kor doslej, razpolagala vedno le z nesljivo dobrimi službami za matrbn0' nios, služkinje, sobarice itd. bert* CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre oi Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358&
ALEXANDER DUMAS:
SULTANETA-KANOVA HČERKA
Nekaj minut je izgledalo, kakor da se v krogu zvija ogromna kača, ki so ji tvorili luske svetlikajoči se liand-žarji in sablje.
Orjaški zmaj se je končno pretrgal na več mestih in začela se je grozovita borba med posamezniki, katera je med jeznim kričanjem in smrtnim stokanjem sprožila potoke krvi.
"Udri!" je vpil Džembulat pri svojem poslednjem naskoku. "Udri, Am-malat beg! Smrt prinaša svobodo!"
Ammalat pa ni mogel slišati, kar mu je pravil čečki vojvoda; udarec, ki ga je bil dobil s puškinim kopitom po glavi, ga je podrl, da je onesveščen obležal na s krvjo napojeni in s trupli posejani zemlji.
VIII.
PISMO POLKOVNIKA VERHOVSKE-GA NJEGOVI NEVESTI MARIJI N...
V SMOLENSKU
Derbcnt, 7. oktobra 1819.
V navadnih življanskih prilikah pomenita dva meseca prav kratko dobo; zame pa, draga moja, sta bila pravkar pretekla meseca tako dolga kakor dva vekova. Torej sta pretekla že dva veka, in ne dva meseca, odkar sem prejel tvoje drago pismo.
Mesec je od takrat že dva krat prehodil svojo pot okrog zemlje.
iV kolikor se nanaša name, ti pošiljam tu podrobno poročilo o ravnokar preteklem tednu, ki je gotovo najbolj zanimiv in najbolj z dogodivščinami natrpan od vseh, kar sem jih preživel doslej v "mestu železnih vrat".
En dan po našem prihodu se je i-mol general posloviti od nas; namenjen je bil na novo ekspedicijo vzdolž "linije". To je dalo povod, da se je zbrala velika množice, ljudstva, ki se je hotela posloviti od svojega ljubljenega gubernerja. *
Aleksij Petrovič Jermplov je zapustil svoj stan ter nam je prišel naproti.
Kdo ne pozna Petrovičevega obličja, če ne drugače, vsaj po sliki? Stavil bi da ga ha svetu ni krugega tako irza-zitega obraza.
Človek se zabava, ko vidi kako postajajo rdeči in bledi v obraz takšni možje, ki imajo kaj na vesti, ko jih Petrovič muči s svojim globokim in ostrim pogledom, in kako z istim pogledom izsledi čudnost, kjerkoli se skriva, pa jo nagradi z nasmeškom, kakor nagradi z besedo, ki gre naravnost do srca, vsako dejanje poguma in požrtvovalnosti.
Pretekli torek smo bili v taborišču pri čaju, pa je general naročil enemu izmed svojih pobočnikov, naj mu či-ta o Napoleonovem pohodu v Italijo, o tej pesnitvi vojne umetnosti, kakor ga on imenuje. Okrog Petroviča so
se eni navduševali, drugi so kritizirali in tretji so razpravljali. Veliki vodja, ki je po Hanibalu in Karlu Velikem prekoračil Alpe, bi bil gotovo, zadovoljen s pripombami in celo s kritikami onega, ki mu je s takšno požrtvovalnostjo križal načrte pri Bo-rodinu.
Po čaju in ko je bilo čitanje zaključeno, smo začeli telovaditi, tekati, ska kati črez vrvi in jarke, in za zaključek je vsak izmed nas, in na najbolj različne načine, preiskusil svojo moč.
Tekom razgovora je padla tudi beseda o kaljenju kavkaških bodal in vsak je hvalil svoje, češ da je od najboljšega izdelovalca orožja. Kapetan Bekovič, ki je imel bodalo, kupljeno v Andrejevi vasi ter izgotovljeno v Kubi, je stavil, da bo z njim presekal tri rublje, postavljeno eden vrh drugega.
Navzočni so sprejeli stavo, položili na štor ruble, pa jih je Bekovič, dasi je levičar, hkratu presekal.
Med teh se je bil zagnal razjarjen bivol v godce, da so se z glasnim vpitjem razbežali na vse strani. Vsi so izbegavali živali, ki se je radi vpitja le še bolj razvnemala.
Bivol se je ves divji pognal proti skupini, v kateri je bil tudi general; predenj so se takoj postavili častniki in potegnili iz nožnic svoje sablje ali pa segli po bodalih; Jermolov pa jim je ukazal, naj se umaknejo, vzel je v roke svojo sabljo, ter se postavil ži-
M*MMIMMMMil!fflllllfM'r''fII ln |||||||!■!■
vali na pot; bivol je najbrž smatral, da je našel sebi vrednega nasprotnika, pa so je zakadil vanj.
Jeimolov je z neverjetno gibčnostjo skočil vstran, obenem pa je dvignil roko; nekaj se je zasvetilo v zraku: bivolova glava, ločena od vratu z enim samim mahljajem, je padla pred generalove noge ter se zapičila z rogovi v zemljo, dočim je truplo, ki je bilo v zaletu, napravilo šo tri ali štiri korake ter se nato zgrudilo v potoku krvi.
Od osuplosti, in še bolj od občudovanja, so navzočni soglasno vzkliknili.
Vsi častniki so obstopili generala ter gledali bivolovo glavo in truplo.
"To je sablja!", je dejal kapetan Be kovič.
"Vredna,da dela družbo vašemu bodalu, kapetan", je odvrnil Jermolov ter ponudil sabljo Bekoviču.
Ko je videl, da se Bekovič obotavlja, je dodal:
"Vzemite jo! Va^a je!"
Jermolov je sabljo daroval kapeta-nu, kakor da mu jo daroval ničvredno reč, dasi je bil dal zanjo gotovo tri sto do štiri sto rubljev ter je nožnica, ki je bila iz srebra, že po svoji teži bila vredna lep denar.
Še vedno smo govorili o tako nenavadnem činu, ko so generalu-guber-nerju javili nekega kozaškega oficirja iz "linije", katerega je poslal polkovnik Kocarev.
"Naj vstopi!" je dejal Jermolov.
Črez par minut je častnik vstopil ter izročil generalu pismo.
Ko je Jermolov sam ztse čital poročilo, se mu je poznalo, da ga je močno razveselilo.
"Gospoda," je dejal, ko je prečital poročilo, "dobro novico Vam bom sporočil: zahteval bom križec sv. Jurija za enega izmed naših pogumnih čast nikov".
Presenečeni so se navzočni pribli-
0
žali generalu, ko so slišali te besede.
"Kakor izgleda", je nadaljeval general, "je Kocarev pobil kakšnih tisoč petsto hribovcev. Tolovaji so prebredli Terek ter oplenili neko vas; Kocarev pa jih je spravil v past ter jih obkolil, pa mi pošilja pel ujetnikov, ki so edini ostali pri življenju".
Obrnivši se h kozaškemu oficirju, je Jermolov dodal:
"Pojdite po jetnike! Postavil bi, da je med temi lumpi tudi kateri, ki ga poznam!"
Ko je zagledal ujetnike, je general postal resen, zgubančil je čelo ter vzkliknil:
"Lumpaci! Že tretji krat so vas prijeli; dva krat so vas že izpustili na svobodo, ker ste prisegli, da ne boste več ropali. Zakaj ropate? Imate pašnike in črede, kar se pa varnosti tiče, sem jaz tu, da vam jo zagotovim... Odvedite jih in naj jih obesijo z njihovimi lastnimi vrvmi! Eno samo mi-
lost jim izkažem: naj izberejo eneg'1 izmed sebe; tega boste, izpustili, a P10 ra .prej prisostvovati usmrtitvi svoj''1 tovarišev, da bo potem lahko poroČ8' svojim ljudem, kako se je zgodilo.
Od petih jetnikov so jih štiri odved"
Pustili so tartarskega bega, na k«tf' rega ni bil sprva nihče izmed nas brnil svojo pozornosti; bil je mlad vek, star kakšnih tri in dvajset let 1,1 tako lep, da je bil v resnici podobe belvederskemu Apolonu. Po svoje obnašanju je bil simpatičen in Ptr nosno se je držal kakor kralj.
v • iZ
Jermolov ga je ošvignil z ocnu, katerih je švigala jeza in so sika1' grožnje: jetnik pa je bil vkljub tei'1" tako miren, da še oči ni povesil.
"Ammalat beg," je dejal Jerm«10'
mlademu možu po minutnem
molk11'
ki se je pa zdel zelo dolg celo ki so samo iz radovednosti opaz°v prizor; "Ammalat beg, napni mož£a^ in spomni se, da si ruski podanik da veljajo zate ruski zakoni"-
•1 A*11'
"Tega se zavedam," je odvrnu ^ malat beg, "in če bi ruski zakoni
Šči-red
tili moje pravice, bi danes ne si teboj kot obtoženec".
"Krivičen in nehvaležen si hkiatlV je odgovoril general. "Tvoj oče m
('C
sta se z orožjem uprla Rusom. ^ se bilo to zgodilo tedaj, ko so ^ dali kalifski očanci, katerih P°t0 .pfl si, kakor sam trdiš, bi tvoja rod» ne abstojala več.
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.
m