SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábad06 • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Lete III. BUENOS AIRES 19. OCTOBRA 1935 Štev. 102 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko ¡n u celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv« LIST IZHAJA OB SOBOTAH Naraščajoča napetost v odnošajih med Italijo in Anglijo Italijanska vojska je zasedla Aksum ter se sedaj pripravlja na novo ofen« iivo - Abesinci so zbrali v Harrarju veliko vojsko ter se pripravljajo * lir * & * "fr Incident na rusko-mandžurski meji N a rusko-mandžurski meji se je do-KotJ'l nevaren incident, pri katerem Prišlo do resnega spopada med rus külli obmejnimi stražami ter skupino "^džurskih vojakov. skupina, katero je vodil japonski Ustnik, je bila vdrla G. t. m. na rus-0 ozemlje pri Grodeveku ter začela Zijati na sovjetske obmejne stražnike. '-rez dva dni je drug oddelek — a*šnih petleset mož, Japoncev in af?džnroev — spet prekoračil mejo. 'n ter lla , ot>eh straneh je bilo več mrtvili jn Njenih. ta vlada je takoj protestirala v so se ponovili tudi 12. t. m. ®o tedaj pokale tudi strojne puške. Tok,- W i 'Ju radi te kršitve državne meje h. predlagala, naj se imenuje po- a komisija, ki naj dogodke preiš- 'aPonski zunanji minister je previd- odgovoril, da incidente zelo obža-"je. pa je izrazil obenem mnenje, da 11 bilo dobro, ko bi se državna meja začrtala, ker je treba incidente pripisovati dejstvu, da je raz--Utev v nekaterih krajih površna. varn, Moskvi so prepričani, da so ne-e spopade namenoma izzvali jamski vojaki, ki hočejo s tem doseči, vlada vzdrževala še nadalje n° vojsko ob meji s Sovjetsko zve- ^Ud t MINISTRSKI PREDSEDNIK ^ Kolumbiji imajo novo vlado, «ter. načeluje 28 letni Alberto Lle- li'k prejšnjega predsed- ^ a republike, že več let pa se uk-z novinarstvom. Lleras je naj-a)ši ministrski predsednik od vseh, bh je doslej imela Kolumbija. V položaju na obeh abesinskih frontah, severni in južni, ni bilo tekom preteklega tedna velikih sprememb. Vpadniška vojska je končno zasedla sveto mesta Aksum, kar je dalo abe-sinskemu cesarju povod, da je od cerkvenega poglavarja zahteval proglasitev svete vojne proti Italijanom. Sicer pa se fronta ni pomaknila naprej. Po vsem onem, kar smo pretekli teden pisali o težkočah, s katerimi se mora boriti italijanska vojska, je to tudi povsem razumljivo. Vojaki so u-trujeni od napora in vročine, pa jim je treba dati oddiha. Zgraditi treba po leg tega ceste do novih postojank, zgraditi skladišča in bolnišnice, pripeljati živila in vojni material. Vse to zahteva časa. Razen zasedbe Aksuma, na severi:' fronti torej ni bilo v zadnjih dneh važ nejših dogodkov, ako ne štejemo za važen dogodek izdajstvo dežazmaka Hajle Seilassieja Gugse, enega izmed veljakov abesinske pokrajine Tigre, ki so ga Italijani z denarjem in častmi prepričali, da je prestopil na italijansko stran. Dežazmak je po . naše guverner ter pride, po veljavi, takoj za cesarjem (negus negesti)>in veleguver nerjem (ras). Gugsa se je torej priklju čil Italijanom. Rimski listi so ta dogo dek poveličevali ter mu pripisali izredno važnost. Poročali so, da je Gugsa pripeljal s seboj preko 12.000 mož, se bodo borili na strani Italije proti svojim rojakom. Dežazmakova vojska pa se je od dne do dne krčila, sodeč po poročilih, ki so jih objavljali listi. Tako smo čitali na pr. včeraj, da je general de Rono v Adui slovesno sporočil Gugsi, da sta ga Mussolini in I-talijanski kralj imenovala za ''rasa" ter je nato pregledal "Gugsovih tisoč petsto vojakov"... Torej: tisoč petsto. Gugso je ahesinski cesar obsodil na smrt zaradi izdajstva. Na južni fronti je imela vojska generala Grazianija, ki je vdrla iz Somalije ter prodira proti Harrarju, več spopadov z manjšimi oddelki abesin- schuschnigg je moral Reorganizirati vlado e^Wehrovci so bili začeli pohod na Dunaj, a so se ustavili Poti, ker je kancelar pristal na njihove zahteve — Odmevi italijanskega spletkarjenja avstrijska heimwehrska skega pakta, kar je gotovo storila pod vplivom Italije, ki bj rada imela vsaj ,leiilšk katera se pa bori proti je ^U nacionalnemu socializmu, 'to. jj "a reorganizacijo dunajske vla organizacije z Nižje U>r 'j8llega so zbrale svoje pristaše •s<>, ^ °Pile pohod na Dunaj. Grozile S^Vj^ s° v glavnem mestu polaste dr-('a t' Temu pritisku se je vla- (> i», uri se jo zagri-njalo dvignilo in nastopila je naša vrla deklaniatorka Vida s pesmijo — El Nuevo Catecismo —. Kakor vedno, je tudi ta krat žela mnogo aplavza s strani občinstva. Nekam čudno pa so mi je zdelo, ko je takoj nato nastopil dramski odsek s Toneta Seliška rja tragedijo v štirih dejanjih "Kamnolom". Ostale točke sporeda so so iz-vajale po igri, pa sem pozneje izvedel, da je bila sprememba sporeda u-pravičena radi pripravljanja odra. Ne bcm na dolgo poročal o uprizoritvi, ampak bo,:, l<> na kratko o-menil naslednje: dobro sem poznal o-sehi, ki nastopata v glavnih vlogah, nisem pa pričakoval, da se bosta tako izkazali in vprav dovršeno igrali. Sploh so bilo vse vloge zasedene, posebno dobro pa je bila podana težka vloka Lize, katero je igrala gospa "Fa-nica Gregoričeva; še poklicna gledališka umetnica bi so ne bila bolje odrezala. Škoda, da je v tretjim dejanju pred časom padlo zagrinjalo ter da leva in desna stran odra nista odgovarjali igri, dočim go bilo spremembe v ozadju povsem na mestu. Po igri, ki je žela veliko odobravanje, je nastopil deček, ki ie deklami-ral pesem "Proletarski mladini"; prav dobro je izvršil svojo nalogo, le malce prehitro je govoril. Prav posebno pa je ugajala pesem "Carolina", ki so jo izvajalo deklice, katere so mod petjem tudi plesale. Občinstvo je burno aplavdiralo ter zahtevalo ponovitev. Seveda so prireditelji tej želji u-stregli. Tudi deklamacija "Ya es tiempo", ki jo je izven sporeda dekla-m i ral a neka argentinska' deklica, je bila dobro podana ter se jc morala ponoviti. Kuplet, ki ie bil javljen na sporedu, je odpadel; izvedel sem, da je igralec, ki ga je imel izvajati, zbolel za gripo. "Bednega radnika" je dekla-miral član "Iskre". Hrvat, ki je žel mnogo priznanja. Zal, da ta krat nismo imeli prilike slišati naše lepe pesmi. Vzrok: tenorist je odšel začasno v. Santiago del Estero. Tako so mi povedali. Tudi prosta zabava, s plesom, sre-čolovem in šaljivo pošto je potekla v najlepšem redu ter jc trajala do belega dne. Z veseljem sem opazil na prireditvi lepo število članov Jugoslovanskega podpornega društva. Tako je prav in lepo! Naj se enkrat odpravijo iz naše maloštevilne kolonije ne-1 potrebne večletne /dražbe in nesoglasja ter naj društva gredo drugo drugemu na roko, ker le na tak način se bodo ublažili oni majenkostni pre-pirčki, ki so naši naselbini že mnogo škodovali. Neki član "Iskre" mi je na prireditvi predstavil tudi dva rojaka iz Buenos Airesa, ki sta člana S.P.D.I.; z njima ae:n več časa govo-Vil o društvenih i" drugih prilikah, ki se tičejo našega izseljenstva, ter sploh o prilikah, ki vladajo v naši novi domovini; omenjena rojaka sta bila le par dni v naši naselbini kot gosta "Iskre". LIMA 1217 U. T. 23—3389 Njegovi rojaki v Berissu so darovali kakor sledi: Suban Prane $ 1.—; Musa N. 1.—; Sim-Str Edvard 1.—; Peršolia Franc 2.—; Pab či6 Rudolf 1.— ; Velišček Leopold 4.— ; Velišcek Jožef 2.—; Frankovif Prane 1.-,; Vodopivec Aloiz 1.—; Kaučič Karlo 1.—: Kaučic'- Alojz 5.—; Kralj Andrej 2.— ;Vodopivec Franc 2.—; Roje Ivan 3.-; Velišček Ivan 5.—; Kralj Ljudavik 2.—; Boltar Marija 2.—; Kaufič Prane 5.—. — Skupno: $ 41.—. Rojaki v Buenos Airesu so darovali: Vodopivec Andrej $ 3.—; Komel Leopold 0.40; Stranear Anton 2.—; Krševan Andrej 5.—; Roje J. 1.—; Saksida Aloiz 3.— Paglavec Andrej I.—/; Don Angel —.50; Turk Slavko —.50; Krušič Srečko —.50; UrSič Anton —.50; Gregorič L,. F. 2.—: Sporfir —.50; Kaucič Luis 5.—; Stubelj Emilij 3.—; Doplihar Marija 2.—; Abram Franc —.50; Kec Kida 1.—; Victorio N. —.50, Batistič Rudolf —.50, Roje Franc 5.—; Prijatelj 1.— ; Bajt Ivan 1.—; Bata-gelj Amalija —_50;Cotič Juan —.60; Ger-L»ec Ludvik —.50; Plahuta Angel —.20; Živec Krnil 3.—; Skarabot Ant. —.50; U-šaj Leopold 2.—; Grdič Emil 2.—; Vodopivec Andrej 10.—; Mlečnik Andrej 2.—; Vodopivec Andrej 5.—; Sinigoj Zorko 2: — ; nečitljiv 1.—; Ličan Leopold —.30; Furlan Anton 1.—; nečitljiv —.50 Lučič Franc —.50, Rafajil —.50; Belinger Rud. 1.—; Bercin Franc 1.—; Velikonja Jožef —.20; Suban Jožef 1.—; Lučič Podro 1,— Drufovka Alojz 5.—; Rusjan Juan —.20; Bratina N. —.20; Cotur Franc 3.— ; U-inek Viktor 1.—; Pipan Just 0.50; Vižin-tin Albina —.50 Bat Emil —.50; Podgor-ivornik Ciril —.20; Santiago —.20; Cigoj Frane - i.50; Koron Janko —.20; Koci-jančičRoman —.50; Saksida Anton 2.—; Rebek Emil 2.—; Mozetič Sebastian 1.—; Peršič Luis —.60; Vižintin Ivan 2.— ; Tu rk Perina —.30; Prezelj Anton —.50; Baučar Anton —.50; tf N. —.50; Mihelj Jižef -.20; Ličen Anton —.40; Siligoj L. —.40: Primožič Bernard —.50; Mavec Štefan —.50 Kodelja Jožef 0.20; Daneu Alojz -,60 N. N. —.20; Krpan —.30; Kalister —.50; Oskar 1.— ; nečitljiv —.40; Suligoj Leop. —.50; Vodopives Aleksander —.40; Pertot Anton —.50; Pečenko Silvan —.20 Colja Anton —.20; Koradln Ludvik —.50; X. Franc —.40; N. N. —.40; Berovšek K, —.20' N. N. —.50; Birsa Alojz —.50; Po-beraj N. —.50 Božič Jožef —.20; Senkinc Juan —.50; TomSič Rudolf —.50; Furlan Aloiz 1.— ; Lakner Franc 1.—; Kaučič Mihael —.20; Cunja Anton —.20; Koron —.40 Furlan Franc —.60; Mario —.30; I-llon« José —.40 Cotič P. —.20; Romano —.20; Vítale José —.20; Budin José —.20; Zalarnort —.10; GuStin Rudi —.10; Uk-mar Jožef 1.—; Ličen Pavel —.20; Dro-bot Henrik 1.—; Leopold 1.—; Paganel Franc 2.—; Vodopivec Franc 5.; Suban 5.—; Tinta José 5.—; Martinetto Luis 2.-; Roseni Joeefina 2.—; Metlikar Anton 1.— — Skupaj $ 139.80 in 41.— iz Berissa. ' Vkupno torej: 180.80. Darovalcem najlepša hvala! Sporočiti moram, da se jc prireditve udeježilo tudi mnogo Argentincev, pa no samo delavci, ampak tudi viso-košolci. Slišali so se celo vzkliki "Viva Iskra!" in odbor je prejel mnogo čestitk od raznih delavskih organizacij ter tudi od udruženja intelektualcev. To je vsekakor lep napredek, na katerega smo lahko ponosni. Ob tej priliki čestitam potom N. 1. vrlemu odboru in celokupnemu članstvu "Iskre" in upam, da nam bodo v bližnji bodočnosti spet nudili kaj podobnega. Udeleženec T. P. * lir * ft * 1* PRIPOROČAJTE Novi list! RAZNE VESTI SPOPAD V SRBIJI V Kragujevcu jc prišlo do spopada med pristaši Srbske zemljoradniške stranke ter'skupino "borbašev", pripadnikov neke nove nacionalistične organizacije, katere člani nosijo «nod-rc srajce. V spopadu sta bili dve osebi ubiti, okrog dvajset pa jih je bi'0 ranjenih. PROTI TURŠKIM FRAMASONOM Turška vlada jc razpustila vse pro-stozidanske lože v državi ter zapleni'8 njihova imetja. ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI RIU DE JANEIRU Na postaji Sao Francisco Xavier, Ki jo 15 minut oddaljena od Ria de •!»" uoiro so jo dogodila težka železniška nesreča, pri kateri je bilo pet oseb " bitih, 7:1 pa ranjenih. Ponesrečenci •stf večinoma delavci, ki so se zvečer vračali na svoje domove. NOVA ŽRTEV GRANATE Iz Gorice poročajo, da se je pri K1" niči spet dogodila težka nesreča 1 granato iz vojnega časa. Dva fantič' - 10 letni Angel Smet in 11 letni Anton Košuta — sta jo bila našla ter j" vrgla na ogenj. Pri eksploziji jo prvi ubit, drugi pa težko ranjen. I»l Deževna doba v Abesiniji konča 1111 vadno že koncem septembra, nakar n* stopi suho vreme, ki traja tja do 'llS' ja. Letos pa je tudi v Abesiniji vre"1' muhasto ter nagaja Italijanctn. V OP" denski pokrajini jc začel sedaj »Pp liti velik dež, ki spravlja vpadnih vojsko v resne neprilike, posebno l'rl Gorah i ju. * Pri Dolu, v bližini meje med Al10 sinijo, Italijansko Somalijo in ang,i prof. ^®8ta imel navdušen govor. Bekel je, da se čuti srečnega, ker more v imenu starodavnega Rima pozdraviti sPortno mladino naroda, do katerega Ve*-e Italijo veliko prijateljstvo. Nagla je, da predstavlja ta mladina mo- hirat odpadlo sadje na njihove vrtove in tako so šli tudi pred kratkim, da poberejo nekaj odpadlega in črvivega sadja, pa so jih lazaristi zalotili. Pri. seljeni lazarist je otroke ozmerjal m tatovi in jih nagnal z vrta, kar ie je otrokom čudno zdelo, ker i/, ust slovenskih g. lazaristov niso bili vajeni slišati takih, bosed, zato so odgovorili: "Mi ne krademo, ampak vi ste ukradli grad slovenskih gospodov!" Ta odgovor je dal lazalistom povod da. so začeli s preganjanjem slovenskih otrok. Poklicali so karabinerje, ki so polovili (K) vasi kakih 30 slovenskih otrok v starosti do 12. leta in jih odgnali v goriške zapore. Goriška kvestura se menda ni hotela osmešiti in ni hotela stvari obravnavati, zato so vse aretirance odpeljali v Trstj kjer baje pridejo prod ''Tribunale dei minorenni." Sedanji gospodarji Mirenskega gradu očividno ne poznajo Kristusovih besed: "Pustite malčke k meni priti!" REDEK SLUČAJ! V nI. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-Ijev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en» sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facnndo Quiroga 1275 in 1407 D. Sni Mirenski lazaristi in otroci Na Mirenskem gradu, pri Gorici, so imeli do nedavnega sedež slovenski Prodajalna jestvin in točilnica vina BRATOV KURINČIČ Ul. Chiclana 3890, vocal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 - Bs. As. Naročila se sprejemajo tudi po telefonu. - Pripravni prostori za deljah vhod za CASTRO 2296. sestanke naših rojakov. - Ob ne- Krojaški mojster Dipl. v Buenos Aireau Izdeluje obleke po najno vejšem kroju, iz najboljšega blaga iter po nizki ceni JOSIP FAGANEL Soliš 1235 (blizu Consti-tuclóna) — U. T. 23-790* KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanja MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271 48235353484848234853534848234823539153234823484853482301020102020102023153234823532348235348482348535348534848484823020200000223480102010053535348010000022348535323480100010101000000010000010101020101010100010101020101 55555555555555555555Y+55555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555955555555555555 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO v VERA V ABESINIJI Neki' italijanski časnikar se je pred nedavnim hudomušno jezil, da se svet, pod vplivom časopisja, "abesinizira". vse se danes zanima za Abesince, za njihovo preteklost, za njih kraje, šege in navade, ln priznali treba, da je sve tovna javnost res šele sedaj ''odkrila" Abesinijo in je zanimanje zanjo skoro pretirano, če pomislimo, da se najdejo že laki, ki vedo o Etiopcih in njihovi preteklosti več povedati, nego na na primer o svojem lastnem narodu. Pa je že lako, da je Abesinija prišla "v modo" in jo zanimanje zanjo veliko; zato bo tudi marsikdo rad izvedel, dako so se Abesinci pokristja-nili. Staro ustno izročilo pripoveduje, da so krščanstvo prinesli v Abesinijo evnuhi (skopljenci) kraljice Kandake. Drugo staro izročilo pa trdi, da sta v Abesiniji prva širila krščanstvo Gospodova apostola Jernej in Matej. — Vse skupaj pa je le legenda. Zgodovina namreč uči, da sta 1. 340 po Kristusu prišla v Abesinijo dva mladeniča Frumencij in Edezij. Ta dva so A-besihci ujeli na morski obali ter ju peljali pred cesarja. Frumencij in E-dezij pa sta bila goreča kristjana, ki sta takoj z navdušenjem začela širiti krščansko vero. Posrečilo se jima je, da sta za Kristusov nauk pridobila cesarja in ves njegov dvor. To je bilo prvo pokristjanjenje Abesincev, katero pa je ostalo bolj pri vrhovih, ker ga ljudstvo ni bilo deležno. Drugo pokristjanjenje je sledilo ob kožlcu 5. stoletja. Tedaj je prišlo v A-hesinijo ''devet svetnikov": devet menihov iz daljnje Sirije, ki so pribežali v to deželo. Ti menihi so bili mono-fizitski krivoverci, kateri so bili iz Sirije pregnan j. Ko so v Abesiniji dobili gostoljubno streho, so začeli tu razširjati krščasstvo v tej obliki. Mo-nofiziti namreč verujejo, da je Kristus imel le eno naravo, namreč božjo, človeške naraye pa da ni imel. Ta vera se jo torej razširila med Abesinci ter vlada med njimi še danes. Postala je državna vera ln abesinski cesarji so se je trdno držali, čeprav so jih zaradi tega napadali mohamedani in pogani. Tako je bila Abesinija dolgo zaprta vsakemu tujemu kulturnemu vplivu. Šele, ko so v začetku 10. stoletja obmorski Portugalci začeli broditi po svetovnih morjih, so zašli tudi v A-besinijo, katera se je tako odprla evropski kulturi. V deželo so prišli katoliški duhovniki. Tako se je pozneje jezuitom posrečilo, da so precejšen del Abesincev pridobili katoliški cerkvi. Ko pa je prenehala vlada katoličanom naklonjenega cesarja Sisiuniosa (1607- 1632), so jezuitje morali zapustiti deželo. Ž njimi je izginil tudi vsak vpliv katoliško cerkve. Delo izgnanih jezuitov sta sicer vneto nadaljevala dva francoska kapucina, p. Agathange iz Vendóme in p. Kasijan iz Nantesa. Previdno sta se trudila da bi se Abesinija približala Rimu. Toda že 1. 1638 sta v mestu Gondar morala umreti mučeničke smrti. Pozneje so abesinski misijon prevzeli avguštinci, toda že 1. 1792 je bil abesinski misijon opuščen, ker je bilo vsako misijonsko delovanje docela nemogoče. Tako je ostalo do leta 1839, ko so abesinski misijon prevzeli fran Ženski kotiček Skrb za moško obleko Moški obleki treba posvečali posebno skrb, ker je razmeroma dražja od ženskein je ni mogoče prenarejati; k večjemu jo damo lahko obrniti, ako je blago še toliko trpežno, da se to izpla ča. Obleko moramo vsak dan skrbno ščetkati ter vsak morebitni madež takoj odstraniti. Hlač nikoli ne obešamo za hlačnike, temveč jih zložimo rob na rob in pritrdimo na patentni držaj za hlače. Temeljni pogoj za pra vil-no negovanje moške suknje je, da jo vsakokrat obesimo na obešalnik, ki mora imeti prav lako široke krake, kakor je suknja v ramah široka. Obleka gospoda, ki mnogo sedi, se hitro svetlika; da se takemu svetlikanju čim dalje časa ognemo, treba likati obleko vsakokrat na trdi blazinici in ne na deski. Sploh je polagati največjo važnost na likanje. Pri težkem, debelem blagu skrbimo, da ne pride vroč likalnik nikdar v neposredno do tiko ž njim. Tako obleko treba izpa-ritiž Za to se poslužujemo vlažne, pre cej močne krpe, ki jo položimo preko coski lazaristi. Vendar so tudi pozne- obleko> Potem s,ele J;i}iam0- Ne SlacU" mo pa nikoli tako dolgo, da bi se po- je hudo preganjali katoličane, (lasi jih to preganjanje ni iztrebilo. Nekaj tisoč Abesincev se je zvesto držalo katoliške vere. Pripadali so deloma koptsko-etiopjskemu obredu, deloma pa latinskemu. Sedaj je Abesinija razdeljena v štiri katoliške duhovne okraje: apostolski vikarijat Abesinijo. vodijo francoski-lazaristi pod vodstvom p. Edvarda Grusonsa. Ta okraj obsega severno Abesinijo. Apostolski vikarijat Galas vodijo francoski kapucinci pod vodstvom msgr. Jarosseau. Apostolska prefektura v Kafi je v rokah italijanskih misijonarjev, ki imajo svoj sedež v glavnem abé'sinskcm mestu Addis-Abeba. — Apoštolska prefektura Dži-buti, ki obsega abesinsko in francosko Somalijo, je v n kali francoskih misijonarjev. Število katoličanov v A-besiniji je vkljub temu še zelo pičlo. Vsa Abesinija šteje kakih 12 milijonov prebivalcev, med katerimi je le 13.000 katoličanov, Monofizitskih krist janov je 4 milijone, drugi pa so ali pogani, ali mohamedanci. polnoma posušila; pustimo jo napol suho na onem mestu, kjer smo likali, da prodre para povsem v tkanino. — Pri hlačah pazimo, da je rob natančno na predpisanem mestu; seveda likamo vsako hlačnico zase. Paziti je, da prav naravnamo žepe in ne delajo na površini robov. Mnogo težje je likati suknje; za to treba modela, blazine, ki ima obliko rokava, rame i. t. d., ka- ¡ koršne imajo krojači. Ko zlikamo vse, obesimo obleko pravilno, da se popolnoma posuši. Sveže zlikane obleke ni možno takoj obleči, niti je ne smemo obesiti v omaro, marveč na zrak. — Migliaji za hišne gospodinje ZA KRATEK ČAS Strune v glasovirju ne bodo zarjavelo, če obesiš v glasovir vrečico, napolnjeno z živim "apnom. Apno so napravlja, ako so v veliki vročini žgo. kamen-apnenee. .Potom ta koga prekuhavanja izgine iz apnenca ogljikova kislina in ostane živo apno. Če pa to polijemo z vodo, se ž njo /.veže ali spaja in daje ugašeno apno. Ako ugašeno apno zmešamo z mnogo vode, se kalna tekočina čez nekaj časa zopet učisti, vendar ta, nad apnom stoječa tekočina ni več čista voda, marveč močan lug, ki mu pravi-me apnega voda. Tako vodo lahka shranimo v zamašenih steklenicah, ker jo izvhsten pripomoček za sna-ženje madežev. Vendar pa t relia pomniti, da jc apnena voda precej ostra in lahko raz je niti ali vsaj barve, ako dotičnega kosa takoj po snaženju nemudoma no operemo v topli vodi in z milom. Moške treba navajati, da na svojo o-bleko pazijo in jo skrbno obdajo, kajti pogosto likanje lo škoduje blagu. Vsak nedostatek na obleki treba takoj popraviti, odtrgano gumbe prišiti, raz cefrane hlačnico podrobiti, žepe zašiti i. dr. Obleka, ki jo skrbno negujemo ostane dolgo časa lopa. "TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 12 litra piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 666 -ár ★ # ★ # ★ ^ ★<&★&★ Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetji za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Snubač Snubač: Prišel sem k vam, da vas prosim za roko vaše hčere. Brez nje ne morem več živeli! Bogatin: Ampak. . saj jaz vendar nimam nobene hčerke! Snubač: Ah! Oprostite! Pravili so mi, da jo imate. Raztresenost "Veš, Micij moj fant je zdravnik, pa je vedno zelo lazmišljen. Mnogokrat se zgodi, da mu dam roko, pa mi jo nekaj časa strska, nato pa u-kaže: Pokažite mi jezik!" Zgodovina "Kaj veste o Atili?" "Da je bil barbar". "Ničesar drugega ne veste?" "Ne. Pa — ali se vam zdi to malenkost?" Dežnik "Dva tedna sta že minula, odkar sem ti posodil dežnik, pa mi ga šele sedaj vračaš!" ^ "Kaj hočeš? Ni moja krivda! Saj je ves ta čas deževalo!" Prošnja "Ali je res, dedek, da začne deževati vsakokrat, ko te boli noga? ' "Res je, srček". "No, pa se nekoliko zbodi v nogo, ker bi jutri ne šel rad v šolo!" Zob za zob "Ali te ni sram hoditi bos, ko je tvoj oče čevljar?" "Tvoj oče je zobozdravnik, pa tvoj najmajši bratec le nima zob!" Bratca... "Zakaj se pretepata? Ali vaju niso učili pri veronauku, da morate ljubiti svoje sovražnike?" "Saj ni moj sovražnik! Moj bratec je!" •••••••••••••••••••••••••a** PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 19. H. Monarch 22. Arturias 24. Cte. Grande Proti Evropi odplovejo 20. Cap Arcona 23. Formase 24 C. Sto. Tomé 25. Asturias VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev •8.60 30.20 71.50 1 Í9.50 18.35 24.50 Í5.40 371.— rasi KROJAÓNICAIN TRGOVINA 'MOZETIČ" Slika z velike nacionnlnosocialistične parade, ki se je vršila pred kratkem v Nuern fcergu. MODAS WILHIIA" Nudimo cenj odjjem" priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na naslov". GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, »i Aires. — Pišete lahko v svojem mat«rin skem ali pa v kakem drugem jeziku- DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala' lerry. — Clínica General de Niños-Tinogasta 5744 UT. Liniers 54» NAZNANILO. Sporočam, da sem. »e preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, k®' kor doslej, razpolagala vedno le z nesljivo dobrimi službami za matrbn0' nios, služkinje, sobarice itd. bert* CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre oi Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358& ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA Nekaj minut je izgledalo, kakor da se v krogu zvija ogromna kača, ki so ji tvorili luske svetlikajoči se liand-žarji in sablje. Orjaški zmaj se je končno pretrgal na več mestih in začela se je grozovita borba med posamezniki, katera je med jeznim kričanjem in smrtnim stokanjem sprožila potoke krvi. "Udri!" je vpil Džembulat pri svojem poslednjem naskoku. "Udri, Am-malat beg! Smrt prinaša svobodo!" Ammalat pa ni mogel slišati, kar mu je pravil čečki vojvoda; udarec, ki ga je bil dobil s puškinim kopitom po glavi, ga je podrl, da je onesveščen obležal na s krvjo napojeni in s trupli posejani zemlji. VIII. PISMO POLKOVNIKA VERHOVSKE-GA NJEGOVI NEVESTI MARIJI N... V SMOLENSKU Derbcnt, 7. oktobra 1819. V navadnih življanskih prilikah pomenita dva meseca prav kratko dobo; zame pa, draga moja, sta bila pravkar pretekla meseca tako dolga kakor dva vekova. Torej sta pretekla že dva veka, in ne dva meseca, odkar sem prejel tvoje drago pismo. Mesec je od takrat že dva krat prehodil svojo pot okrog zemlje. iV kolikor se nanaša name, ti pošiljam tu podrobno poročilo o ravnokar preteklem tednu, ki je gotovo najbolj zanimiv in najbolj z dogodivščinami natrpan od vseh, kar sem jih preživel doslej v "mestu železnih vrat". En dan po našem prihodu se je i-mol general posloviti od nas; namenjen je bil na novo ekspedicijo vzdolž "linije". To je dalo povod, da se je zbrala velika množice, ljudstva, ki se je hotela posloviti od svojega ljubljenega gubernerja. * Aleksij Petrovič Jermplov je zapustil svoj stan ter nam je prišel naproti. Kdo ne pozna Petrovičevega obličja, če ne drugače, vsaj po sliki? Stavil bi da ga ha svetu ni krugega tako irza-zitega obraza. Človek se zabava, ko vidi kako postajajo rdeči in bledi v obraz takšni možje, ki imajo kaj na vesti, ko jih Petrovič muči s svojim globokim in ostrim pogledom, in kako z istim pogledom izsledi čudnost, kjerkoli se skriva, pa jo nagradi z nasmeškom, kakor nagradi z besedo, ki gre naravnost do srca, vsako dejanje poguma in požrtvovalnosti. Pretekli torek smo bili v taborišču pri čaju, pa je general naročil enemu izmed svojih pobočnikov, naj mu či-ta o Napoleonovem pohodu v Italijo, o tej pesnitvi vojne umetnosti, kakor ga on imenuje. Okrog Petroviča so se eni navduševali, drugi so kritizirali in tretji so razpravljali. Veliki vodja, ki je po Hanibalu in Karlu Velikem prekoračil Alpe, bi bil gotovo, zadovoljen s pripombami in celo s kritikami onega, ki mu je s takšno požrtvovalnostjo križal načrte pri Bo-rodinu. Po čaju in ko je bilo čitanje zaključeno, smo začeli telovaditi, tekati, ska kati črez vrvi in jarke, in za zaključek je vsak izmed nas, in na najbolj različne načine, preiskusil svojo moč. Tekom razgovora je padla tudi beseda o kaljenju kavkaških bodal in vsak je hvalil svoje, češ da je od najboljšega izdelovalca orožja. Kapetan Bekovič, ki je imel bodalo, kupljeno v Andrejevi vasi ter izgotovljeno v Kubi, je stavil, da bo z njim presekal tri rublje, postavljeno eden vrh drugega. Navzočni so sprejeli stavo, položili na štor ruble, pa jih je Bekovič, dasi je levičar, hkratu presekal. Med teh se je bil zagnal razjarjen bivol v godce, da so se z glasnim vpitjem razbežali na vse strani. Vsi so izbegavali živali, ki se je radi vpitja le še bolj razvnemala. Bivol se je ves divji pognal proti skupini, v kateri je bil tudi general; predenj so se takoj postavili častniki in potegnili iz nožnic svoje sablje ali pa segli po bodalih; Jermolov pa jim je ukazal, naj se umaknejo, vzel je v roke svojo sabljo, ter se postavil ži- M*MMIMMMMil!fflllllfM'r''fII ln |||||||!■!■ vali na pot; bivol je najbrž smatral, da je našel sebi vrednega nasprotnika, pa so je zakadil vanj. Jeimolov je z neverjetno gibčnostjo skočil vstran, obenem pa je dvignil roko; nekaj se je zasvetilo v zraku: bivolova glava, ločena od vratu z enim samim mahljajem, je padla pred generalove noge ter se zapičila z rogovi v zemljo, dočim je truplo, ki je bilo v zaletu, napravilo šo tri ali štiri korake ter se nato zgrudilo v potoku krvi. Od osuplosti, in še bolj od občudovanja, so navzočni soglasno vzkliknili. Vsi častniki so obstopili generala ter gledali bivolovo glavo in truplo. "To je sablja!", je dejal kapetan Be kovič. "Vredna,da dela družbo vašemu bodalu, kapetan", je odvrnil Jermolov ter ponudil sabljo Bekoviču. Ko je videl, da se Bekovič obotavlja, je dodal: "Vzemite jo! Va^a je!" Jermolov je sabljo daroval kapeta-nu, kakor da mu jo daroval ničvredno reč, dasi je bil dal zanjo gotovo tri sto do štiri sto rubljev ter je nožnica, ki je bila iz srebra, že po svoji teži bila vredna lep denar. Še vedno smo govorili o tako nenavadnem činu, ko so generalu-guber-nerju javili nekega kozaškega oficirja iz "linije", katerega je poslal polkovnik Kocarev. "Naj vstopi!" je dejal Jermolov. Črez par minut je častnik vstopil ter izročil generalu pismo. Ko je Jermolov sam ztse čital poročilo, se mu je poznalo, da ga je močno razveselilo. "Gospoda," je dejal, ko je prečital poročilo, "dobro novico Vam bom sporočil: zahteval bom križec sv. Jurija za enega izmed naših pogumnih čast nikov". Presenečeni so se navzočni pribli- 0 žali generalu, ko so slišali te besede. "Kakor izgleda", je nadaljeval general, "je Kocarev pobil kakšnih tisoč petsto hribovcev. Tolovaji so prebredli Terek ter oplenili neko vas; Kocarev pa jih je spravil v past ter jih obkolil, pa mi pošilja pel ujetnikov, ki so edini ostali pri življenju". Obrnivši se h kozaškemu oficirju, je Jermolov dodal: "Pojdite po jetnike! Postavil bi, da je med temi lumpi tudi kateri, ki ga poznam!" Ko je zagledal ujetnike, je general postal resen, zgubančil je čelo ter vzkliknil: "Lumpaci! Že tretji krat so vas prijeli; dva krat so vas že izpustili na svobodo, ker ste prisegli, da ne boste več ropali. Zakaj ropate? Imate pašnike in črede, kar se pa varnosti tiče, sem jaz tu, da vam jo zagotovim... Odvedite jih in naj jih obesijo z njihovimi lastnimi vrvmi! Eno samo mi- lost jim izkažem: naj izberejo eneg'1 izmed sebe; tega boste, izpustili, a P10 ra .prej prisostvovati usmrtitvi svoj''1 tovarišev, da bo potem lahko poroČ8' svojim ljudem, kako se je zgodilo. Od petih jetnikov so jih štiri odved" Pustili so tartarskega bega, na k«tf' rega ni bil sprva nihče izmed nas brnil svojo pozornosti; bil je mlad vek, star kakšnih tri in dvajset let 1,1 tako lep, da je bil v resnici podobe belvederskemu Apolonu. Po svoje obnašanju je bil simpatičen in Ptr nosno se je držal kakor kralj. v • iZ Jermolov ga je ošvignil z ocnu, katerih je švigala jeza in so sika1' grožnje: jetnik pa je bil vkljub tei'1" tako miren, da še oči ni povesil. "Ammalat beg," je dejal Jerm«10' mlademu možu po minutnem molk11' ki se je pa zdel zelo dolg celo ki so samo iz radovednosti opaz°v prizor; "Ammalat beg, napni mož£a^ in spomni se, da si ruski podanik da veljajo zate ruski zakoni"- •1 A*11' "Tega se zavedam," je odvrnu ^ malat beg, "in če bi ruski zakoni Šči-red tili moje pravice, bi danes ne si teboj kot obtoženec". "Krivičen in nehvaležen si hkiatlV je odgovoril general. "Tvoj oče m ('C sta se z orožjem uprla Rusom. ^ se bilo to zgodilo tedaj, ko so ^ dali kalifski očanci, katerih P°t0 .pfl si, kakor sam trdiš, bi tvoja rod» ne abstojala več. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder. m