. štev.
V Ljubljani, v trek 1. aa 1881.
Letnik IX.
I meriti It «prejemajo in Telj» t utopila vrata :
i rt., če le tiska Ikra*..
H II !l II ' M II 11 11 II ^ II
Pri večkratnem tiskanji m «ena primerno imujiti
R okoplil
■e ne vračajo, nefrmnknvan»
pisma ae ne sprejemajo. 1 iroonino prejema opravniStvo
(administracija) in ekspedic.ija (ta Dunajski cesti it 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Polititii list za slovenski nami
Po Dosti	orejemir vella :
I.a ceio ieto	, 10 ji. — kr.
ca poiieta	. . 6 ., — ,,
ta četrt ieta	. . 2 „ SO „ ,
V administraciji velja:
. S gl. «0 kr.
. 4 20 „ 1 ii 10 „ V Linbijani na r.om pošiliao vpija Kr. več na teto.
Vredništvo je Florijanske ulice «t. 44.
Izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in aoboto.
.'K celo leto ta poi leta ra i etrt ima
Dva cesarska oklica.
Dva ceBarja ob enem sta dala okl ce do Bvojih narodov, cesar naš avstrijaiiBki in cesar ruski. Oklic našega cesarja diha milOBt in ljubezen, oklic ruskega cesarja paozuanuje moč in ojstrost. Naš cesar Be zahvaluje za vie dokaze ljubezni in vdanosti narodov o priliki cesarjevičtve poroke , in Bicer se za-hvaluje s temi besedami:
Ljubi grof Taaffe 1 VeBelje, katero je moje očetovsko srce v teh dnevih napolnovalo, občutil sem v dvojni meri po mogočnem vtisu Bplošnega srčnega sočutja, s kater,m je skupna velika družina Moje države narodov ženitev cesarjeviča, ljubega sina mojega, z Menoj slavila. Globoko ginen od navdušene radosti, katera je Mene, cesarjeviča in cetaričino na Dunaji obsipal», in preveselo prevzet od brezštevilnih čestitanj, katere so iz vBeh dežel in vseh krogov pret ivulatva došle ustno, pismeno in telegrafifno, izrekam s tem v Svojem in v novoporočenih imenu za vse te ginljive dokaze ljubezni in zvestobe, za to iz srca izvirajočo in v srce sezajočo verno udanost, za sijajne slavnostne naprave, za mnogoštevilne dobrodelne čine in vseh vrst ustanove, za globokočutne, častne darila, za vse in vBako vsem skupaj in vsakemu posebej Svojo priBrčno zahvalo. Zaklad ljubezni in zvestobe, ki se je našima otrokoma v teh dnevih pokazal, in katerega za vso bodečimt ohraniti se bodeta trudila, je meni in moji
hiši ireČo oznanjajoče znamenje ravno sedaj sklenjeni zakonski zvezi, za katero Jaz s Svojimi narodi prosim nebeškega blagoslova:
Naročevaje Vam, da to splošno date na znanje, želim, da se moja cesarska zahvala čuje do najubožnejše koče in do skrajnih mej Moje države, ker se mi je od vseh stranij v različnih jezikih in oblikah javil enaki čut ljubezni, kakoršen se je v krasnem vedenji prebivalotva Dunajskega pokazal na tako ne-pozabljivo lep način.
Na Dunaji 12. maja 1881.
Franc Jožef I. r.
Kako lepa, kako prisrčna je ta beseda cesarjeva do s\ojih narodov! Kaj bi tudi ne bila, saj odgovarja na enako prisrčno ljubezen narodov do cesarske hiše.
Drugače pa je prisiljen govoriti cesar rutki. Kakor so njegovega očeta umorili, tako tako strežejo tudi njemu po življenji. Brezbožni nihilisti hočejo ves red prekucniti, vso cesarsko redovino pomoriti. Mislil je svet, da bodo grožuie nihilistov cesarja ostrašile; pa on je trdni Rus, kakor njegevi nihiliBtični sovražniki. Ker bo hoteli z grožnjo kaj opraviti pri njem, odgovarja jim on ravno tako odločno, da hoče svojo oblast, Bvoje samodržtvo utrditi nasproti vsem prekucuhom. On ne obeta nobene ustave, ampak le strogost nasproti ro-varjem. Tako osornega pisma se nihče ni nadejal, ker so zadnje čase vsi časniki pisali o reformah, o ustavi rutki iu takih rečeh. Na novo se v-di, da nemški in drugi neslo-
vanski listi prav nič ne poznajo razmer ruskih, ker so nam pravili o rečeh, ki se zdaj ravno v drugem svitu kažejo, nego so bile popiBane. Ne vemo, kaj bi rekli na oklic cara Aleksandra. On povdarja vero in dobro odgojo mladine, to je prav ; da se pa toliko sklicuje na Bvojo absolutno oblast, da jo hoče še utrditi in pomnožiti, namesto da bi omejil in zmanjšal svojo odgovornost, to se nam dozdeva nevarno za njega in njegovo državo. Bolj ko Rusija v omiki napreduje, bolj se bo ljudem pristudila popolna politična brezpravnost, bolj neznosljivo postalo bo ,,samodržestvo", to je osobni absolutizem. Vidi se, da je car Aleksander III. učenec Aksakova, ki tudi pravi, da ustave ni treba, da naj se car naslanja na prosto, kmečko ljudstvo, ki ustave ne potrebuje, če cesar dobro zanj skrbi, da je treba še to odstraniti, kar je car Peter Veliki iz zapada prinesel. Radovedni smo na daljši razvitek v Rusiji.
Politični pregled.
V Ljubljani IG. aprila.
Avstrijske deiele.
Ustavoverci so začeli že obupavati, „N. fr. Presse" je prinesla oni dan članek, v kterem nemško-liberalcem prigovarja, naj po Izgledu Oehov državni zbor zapuste ter Be poprimejo pasivne politike. Ona izrčka nado, da Taaffe brez Nemcev ne bo mogel vladati, da se bo morala sistema predrugačiti. „Politik" pa na to odgovarja, da naj ustavoverci le gredo, če
Okrožnica o prvih slovanskih pro svetiteljih.
(Konte.)
Z mirnim srcem bl žajmo se toraj sveti sveti stolici rimski in iščimo s polnim zaupanjem svete obrambe in utehe, kakor nas učita z življenjem in vzgledom apobtola naša. Prišla sta v svojem času v dotiko Bkoro z vsemi knezi plemen Blovanskih: bivala sta na zgornjem Moravskem ter vplivala na RaBtiča in Svatopluka; keratila sta čeBkega kaeza Bori-voja in soprogo mu Ljudmilo: jeden del nad-biskupjje panonske razprostiral se je preko Dunava v Srbijo; prehodila sta Hrvatsko; na severu prišla sta do Slovanov ob Visli in Labi, povsod pa sta učila, svetovala in opominjala Slovane, naj iščejo v jedinosti sv. vero in cerkev, slogo, ljubezen in medsobojno spora-zumljenje, brez česar ne bi megli doseči namena svojrga. Žalibog, da Slovani niso poslušali naukov tako modrih in spasonosn.h. Sicer bila bi posvetnica Slovanov drugtče se razvijala; toda česar niso ste rili takrat, treba storiti num danes. Trdno sem prepričan, da je Bog poglavitno zato dandanes med Slo-; vani probudil občno željo, da sveta apostola! naša bolj slavijo in časte nego do sedaj; daj
je posebno zato dvignil srce človeško Leona XIII., da je povzdignil naša Svetnika v celi cerkvi, da nas opomni na one svete nauke, ktere sta apostola in ktere sedaj ponavljata pred preatolom božjim. Naj toraj vsak, ki ima vpliv in moč pri narodu siovauskem, deluje, da se tem prej združimo v jedinosti svete vere in cerkve božje ter iz nje zajemamo moči, da dosežemo plemenite in pravične težnje in namene svoje. Res je, da se apostola naša nista sešla z največim in najslavnejšim pleme nom slovanskim, ki se je takrat še le jel zbirati v celoto in pokazovati v zgodovini narodov; toda prav zaradi tega ni imel ta narod nobenega poBla z onimi spletkami, ki so ustvarjale tedaj v Bizacci nesrečni razkol. Prav ta narod ne smel bi trpeti, da razktl, ki nosi grško ime in grško narav, postane in ostane slovanski. Sploh po mojem muenji narod ta ne more povoljno izveršiti naloge svoje, ako ee ne približuje sveti stolici rimski, kar hvala Bogu dandanes napreduje. Ostalo pa če Bog dodati o svojem času temu narodu, ki zasluži po-ebno radi tega blagoslov božji, ker je pripravljen za najsvetejšo stvar na svetu brez kakih sebičnih namenov prelivati kri svojo v potocib.
Pr:pravlja se vže sedaj slovanski Bvet, da G. travnja 1. 1885 OBlavi na Velehradu tisoč-letuico spomina smrti sv. Me'o<ia. Skrbimo,
da se snidemo tu v obilnem številu in zapri-sežemo pri jagnjeti božjem, ki odjemlje greha sveta: da htčemo zvesto spolnovati nauke sv. apostoiov in v jedinosti svete cerkve in cerkve božje iskati in najti poroštvo za slogo in srečo svojo!
Kar se tiče nas v naši biskupiji, spomnimo se, da je stolna cerkev naša posvečena sv. Petru, branitelju jedinosti cerkvene. Zlate besede, ktere vidimo pri vhodu v novo cerkev našo: „Ti si Peter in na to skalo hočem zidati cerkev svojo in vrata peklenska ne bodo jo premagala I" naj nas spominjajo, da moramo razen drugih dolžnosti kerščanskih zagovarjati jedinost cerkveno in jo po zmožnosti razširjati. Oltar pa, postavljen v spomin apostoloma, naj nas spodbuja, da se z gorečo molitvijo pridružimo bratovščini, ki bode čestokrat klečala pred tem oltarjem in prosila od Boga zjedi-njenja cerkvenega vseh Slovanov. To dolžnost nakladajo nam posebno okolnosti, v kterih živimo v naši biskupiji. Živimo z brati vzhodnega obreda. Bodimo proti njim polni ljubezni iu dobrote ter pomislimo, da je najlepši dokaz prave vere ljubezen čista in dobrotvorna, pomnimo, da je ljubezen ona sila, ki vse premore, kteri se nič še celo smrt upreti ne more. Ljubimo iskreno br:.'e svoje s kter mi živimo ne samo, ker so z nami jedna kri in jeden
hočejo io morejo, vsaj se bodo obravnave v državnem zboru bolj hitro vršile; večina pa se ne bo dala motiti, in bo toliko ložej vstregla zahtevam po ravnopravnosti. Sicer pa ni misliti, da bi bili vsi , ustavoverni'' poslanci zadovoljni b tako taktiko, nasprotno, prccej bi se razdvojili, eni bi šli, drugi pa ostali. „Politik" da tudi zastopiti, da bi ee volilni red prenaredil in razširil, potem pa razpisale nove volitve. Poleg tega je pa ustavoverna stranka sostavljena iz takih življev, da ni zmožna, več let zapored vstrpeti v pasivni politiki. Tako mislimo tudi mi. Še „Presse" se jezi nad tem člankom nove Presse, ter imenuje to misel najvcčo budalost.
V državnem zliom je minister Taaffe odgovoril jako obširno na interpelaciji Kovalskega in grofa Harraha, ter priznal, da so Be Rusinom iu dunajskim Cehom pri ljudskem Stenji res krivice godile, ter da je on dotičnim komisarjem izrazil svojo nezadovoljnost. V nekterih slučajih pa je številni komisiji prav dal, da je zapisala, pri takih Čehih, ki nemški občujejo, nemški občevalni jezik. Po tem izgledu bi morali tudi mi v Ljubljani zahtevati, da se mnogi, ki so se za Nemce vpisali, prekrstijo v Slovence, ker so prisiljeni občevati v slovenskem jeziku, brž ko iz hiše stopijo. Sploh pa smo že enkrat rekli, da je beseda „občevalni" jezik in ukaz, da se sme samo en jezik zapisati, prava ne-smisel, ker človek lahko v več jezikih občuje, če jih zna, toraj bo vsi njegovi občevalni jeziki. Sicer pa je svet v tem edin, da naša statistika gledč te rubrike nema nobene vrednosti.
Vnanje države.
Vojska Francozov v Afriki je končana. Vladar tuniški je podpisal pogoje, b kte-rimi postane faktično vazal ali podložni knez francoske države. Te pogoje morda prihodnj č priobčimo.
Stvar je bila kaj hitro dovršena, na ve selje francoskih prijateljev. Lahi so pa kar zeleni od jeze in zavisti.
Mesto Sofija, sedem drugih mest in mnogo vasi je bolgarskemu knezu že naznanilo,
narod, in ker je obema jednaka bodočnost; marveč ljubimo j'h tudi znto, ker je njih cerkveni obred lep in veličasten, uveden v cerkev po bv. Baziliju in sv. Ivanu Zlatouslu, ktere mi in oni časte svoje Bvetnike; ker se na njih oltarjih prikazuje pravi živi Bog v rešeuje sveta; ker se o njih svetem petji odzivljajo čarobni glasovi vzhoda kakor pri nas na za-padu. Ne poslušajmo nikdar onih, ki nas hote razdvojiti, ker taki bo gotovo neprijatelji naši. One grde poslovice, ktere je izumil pekel sam, da mržnjo in sovraštvo Beje med nami, iz koreninimo za vselej iz src naših, in ker jim več ni prostora v Blovnikih naših, naj jim ga tudi ne bode v srcih in ustih naših 1 Mi vsi častimo in kličemo na pomoč sv. Cirila in Metoda, to je pravo in Bogu drago, te sveti imeni naj nas spoje v ljubezni in bratski slogi tako, da ostanemo vsak pri onem, kar nam je sveto in milo, kar je od vekov priraslo duši in srcu; da Be pa združimo v jednem, kar sta nam sveta apostola z življenjem in delovanjem svojim vedno priporočevala, kar sta nam ob svoji zapustila kot sveto oporoko, kar ponavljata še dandanes pred obličjem božjim to je da bodimo jediui v veri in cerkvi, da smatramo to jedinoBt kot poroštvo sreče naše časne in večne. Amen.
V Djakovem dne 4. februarja 1881.
Josip Juraj, biskup.
da odobravajo kneževe besede in njegovo postopanje nasproti ustavi iu deželnemu zboru. Nazadnje bo vendar kneževa obveljala ! Bolgari sami tedaj ne marajo za ustavno svobodo, kdo jim jo bode usiljeval!
Iz Rusije se poročajo vedno novi napadi na jude. Vse je po konci zoper te pijavke, posebno v južni Rusiji. Pa tudi v Petrogradu se boje enakih nemirov. Vzdiguje se pa tudi zoper študente jeza naroda, ker jih ima ljudstvo vse za nihiliste. ,V Petrogradu to delavci napadli tri študente in jih hudo nabili. Pred Pred policijo pozvani so rekli, da bo to storili v smislu carovega oklica, ki pravi, da bc mora nihilizem šiloma zatreti.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 14. maja. (Cesarjevičeva zahvala. — Državni zbor. Judje o katoliški cerkvi. — Volitev dunajskega župana.) Cesar, ki so z velikodušnimi vstanovami, kterih sem že zadnjič omenjal, poroki svojega sina postavili večni spomin, so tudi narodom izrekli za ivalo za vdanost in ljubezen do cesarske rod->ine, ki se je te dni tako lepo razodevala po vseh deželah, ter so v ta namen grofu Taaf etu predvčerajnem pisali (sledi pismo cesarsko, kakor je objavljeno v članku).]
To so zares zlate besede, besede dobrega in skrbnega očeta, ki jih govori Bvojim ljubim otrokom, in ki vsled tega radostno oimevajo srcih vsih dobrih in zvestih poiložnikov. To je ravno prednost, ki jo naša cesarska rodbina ima pred vsemi drugimi vladarjevimi hišami, da se ona proti ljudstvu obnaša prav po očetovski ljubeznjivo ne pa po šegi ojstro-strogih gospodov, in naš cesar sam prav gotovo vsako leto več razdeli za raznotere dobrodelne namene in v potrebah in stiskah živeče reveže, kakor vsi drugi evropejski vladarji skupaj. Zato pa se tudi ljudstvo zmerom največim zaupanjem obrača do svojega cesarja, zato je on varen v sredi svojega naroda, in zato sme iti brez spremstva in varstva kamor koli hoče, v največo gnječo med ljudi, ne da bi se mu bilo kaj hudega bati, ja gorje tistemu, ki bi mu kaj žalega prizadejal, ljudstvo bi ga na drobne kose raztrgalo. To se je pokazalo zlasti o zadnjih svečanostih, in marsikteri ptujec nas je te dni zavidal zavoljo teh prisrčnih razmer. Naj v dokaz omenjam le dveh reči. Ko se je nevesta pripeljala na Dunaj, bili so v Schoabruunu zaprli velikanski prostor pred gradom, da ljudstvo ni moglo notri. Ko se cesar z belgijskim kraljem pripeljejo in to zagledajo, brž pokličejo tam stoječega častnika, ter raziodenejo svojo nevoljo, da Be ljudstvu zabranuje vhod in ob enem na-roič, da se morajo vsi prostori nemudoma odpreti. To Be je rea tudi zgodilo in ljudstvo je z veselim kr.kom vrelo pred grad ter tam dolgo dolgo z živahnimi klici pozdravljalo prišlo nevesto in se ni hotelo prej raziti, dokler se Rudolf in Štefanija nista prikazala na pomolu. Ko je bila pa v ponedeljek razBvitljava , izrekli so cesar željo, naj bi jim kdo natančno povedal, kako je bilo. Zvečer smuknila je neka mlada gospa z nekim možem iz cesarske palače, ter se je gnetila skoz ljudstvo po ringu in po vseh imenitnejših trgih in ulicah, da si ogleda razsvitljavo. Pozno je dospela nazaj v palačo zapazivši, da so ji v veliki gnječi odtrgali kos njene dolge obleke. Bila je to cesarjeva hči princesinja Gizela 8 svojim možem, ki je domu prišedši svojim staršem z veliko I radostjo in veselim smehom pripovedovala, kaj
je vse vidila ln kako se ji je godilo pri raz-svitljavi.
Državni zbor je pričel danes posebno obravnavo o ministerstvu za kupčijstvo. Razprave so sicer nekoliko hitreje kakor s:cer, pa vendar še zamudne, ker Be nekteri ne morejo premagati, da bi ne govorili, iasiravno letos ravno tisto morebiti le nekoliko z drugimi besedami ponavljajo, kakor laoi. Tudi letoB je zopet Hausner povdarjal, da bi se za-mogli dohodki pri tabaku še pomnožiti za nekoliko milijonov, in Roser je letos že v pet-najstič govoril zoper malo loter.jo in Btavil resolucijo, naj jo država prej ko mogoče odpravi. Drugih reči zbor zdaj obravnavale malo; nekolikega pomena bila je le v sredo obravnava o pritožbah zoper ogersko vlado , ki od vseh reči, ktere se pošiljajo na Ogersko, zahteva nekako statistično pristojbino in natančni izkaz tje dohajajočega blaga. Levičarji so hoteli to pril ko pohabiti, da bi vladi izrekli nezaupnico, češ, da je ona vse to zadolžila. Govorili so o tej zadevi Mauthner, baron Švegelj in dr. Reger kot poročevalec. Po dolgi razpravi bila je sprejeta resolucija, ki vladi naklada, naj to reč z ogrsko vlado poravna, od Mauthnerja nasvetovana nezaupnica pa je bila zavržena. Med sejo bil je prišel poslušat na galerijo v cesarsko ložo tudi belgijski minister Frère Orban , kteremu so gruf Tanffe pa zbornična podpredsednika delali drušnjo. Ta teden utegne biti poBebna obravnava in finančna postava dovršena; potem pa pridejo še v razpravo vojna postava, oderuška in hišna postava, ki ji je gospodska zbornica nekoliko premenila, gališka železnica, šolBki nasvet Lienbacherjev in prememba volilnega reda po nasvetu Zeithammerjevem. Ni toraj upanja, da bi bil državni zbor Bklenjen pred binkoštmi, ampak najbrže bode zboroval še celi mesec juni. Med svečanostmi v Pragi se ne bodo pretrgale seje, ker bodo le nekteri češki poslanci, toda v enakem številu s svojimi tovariši na levi strani šli v Prag k slovesnostim. Sicer pa je te dni mnogo poslancev odšlo domu, od kterih pa pričakujemo, da se skoraj zopet povrnejo nazaj, ker bi se drugači hhko primerilo, da bi postal zbor nesklepčen. Gotovo ni prav in pošteno odhajati domu, pa vse eno potegovati plačo kakor tisti, ki se nepretrgano vdeležujejo sej.
Kaj vse pišejo m čenčajo judovski liui, zlasti priča telegram, ki je te dni stal v „Ex-trablatlu", da bodo namreč papež v prihodnjem konzistoriju katoliško cerkev oklicali za narodno cerkev slovansko! Io ljubljanski do-pisun „N. fr. Presse" je v številki od 10. t. m. poročal, da v Ljubljani jezuiti zidajo novo cerkev Srca Jezusovega. Ti ljudje naj bi se raje pečali s talmudom, kakor pa s katoliško cerkvijo in njenimi napravami!
Prihodnji mesec bode volitev novega župana dunajskega. Mestni zbor je sklenil, da ne bo ožje volitve, ampak se bode volitev ponavljala, ako bi kteri izmed kandidatov ne dobil nadpolovičoe večine, to je 61 glasov. Kaže Be, da se je to sklenilo zarad sedanjega župana dr. Nevalda, ki bi ga nekteri prav radi bacnili z županovskega stola. Norčujejo se iz njega kolikor morejo in neki šaljivi list je imel te dni podobo, kako žena Vindobona ,,pegla" ali ravna od zadnjih svečanost „napihnjenega" župana. Drug šaljiv list ima podobo, kako gredo dunajski mestni očetje po krasnih dnevih, ki smo jih imeli med ženitva-njem, v procesiji prosit rodovitnega in zdat-nega deža. Namesto dežja pa z neba letésamo križci, medalije in razni redovi.
"V Ljubljani, 15. maja. (Postav-ljenje temelj nega kamna za novo cerkev, presv. srcu Jezusovemu posvečeno, na polju za hiralnico, vršilo se je v soboto 14. maja ob 8. uri pri slabem vremenu. Kamen so blagoslovili in vložili po navadnem obredu premilostljivi g. knezoškof Krizostom v pričo obile azistencije. Videli smo pri slovesnem opravilu zastopnika deželne vlade, grofa Cho-rinBkega, deželnega glavarja namestnika dr, Bleiweisa, mestnega župana g. Lascbana, ki so tudi podpisali spomenico, in mnogo druzega odličnega občinstva. Po vloženji vogeljnega kamna imeli so premilostljivi g. knezoškof nagovor do zbranega občinstva, iz kterega naj zabiljež mo glavne misli: Zadnjič se je vlagal vogeljui kamen v Ljubljani za Trnovsko farno cerkev pred 27 leti po ranjcem knezoškofu Autonu Alojziju. Istega leta praznovalo je pa tudi ljubljansko mesto z drugimi mesti in vsemi narodi avstrijskimi poroko našega pre-svitlega cesarja Franja Josipa. Trnovska farna cerkev Be je, dasiravuo ne brez skrbi, vendar srečno dovršila k časti Božji, pa tudi na slavo Ljubljani in vsej kranjskej deželi. Mej tem časom narodil se je presvitlemu našemu vladarju cesarjevič Rudolf, prestola naslednik, kterega bo se razveselili tudi vsi avstrijski narodi. Z veseljem smo v dubu hodili za cesarjevim sinom v njegovih šolskih letih, z radostjo smo ga gledali razcvetati se v brhkega miadenča, s ponosom ga ravnokar videli dozoreti do moške starosti, ko se je združil 10. maja v zakonski zvezi s princesinjo Štefanijo Belgijsko. Po vseh kronovinah širnega cesarstva se je praznovala cesarjevičeva poroka z velikim bleskom, postavljali so se spominki za ta imenitni dan, ustauove za učečo se mladino, za uboge, betežne itd. Tudi naše mesto ima dobiti prelep spominek , Rudolfiuum" in v spo min tega dne hoče se zidati na tem mestu tudi nova cerkev, ki bode posvečena presv srcu Jezusovemu. Kakor pa so pred 27. leti navdajale skrbi vse one, ki so bili skrbni: bo demo pa tudi dokončali danes pričeto delo? Ljubezen do Jezusa bo premagala vse zapreke Saj je družba presv. Jezusovega srca v naši škofiji zelo razširjena in šteje kakih 26.000 udov. Ako vsak ud pripomore v 2 ali 3 letih 1 gld., je to že velik pripomoček 26.000 gld Nekaj je že darovanega, nekaj obljubljenega in z Božjo pomočjo se bode dobilo tudi drugo potrebno.
Zidalo pa se bode pri cerkvi tudi duhov-sko poslopje za mašnike, ki bodo opravljali v tej cerkvi službo Božjo, za mašnike iz družbe sv. Vincencija Pavljanskega. Zuano je namreč kako na široko je raztegnila svojo delavnost po povabilih družba usmiljenih sester, bi skrbno opravljajo svoje dolžnosti v bolnišnici podruž niči na Poljanah, v otroški bolnici, v prisiln delavnici, norišnici na Studencu in jetnišnici v Begunjah, v dekliški sirotišnici in hiralnici Po teh ustavih bodo oskrbovali duhovno pa etirstvo mašniki iz družbe sv. Vincencija Naši domači duhovni pastirji so preobloženi s poBlom, kterega, kar tu očitno pripozuam opravljajo z velikim požrtvovanjem natančnostjo in vestnostjo. Zgodi se pa vendar, da tu in tam nastane neka mlačnost, ki je dušnemu življenju siluo škodljiva. Cerkev se poslužuje tem nevarnostim nasproti duhovnih vaj iu ljud tskih misijonov in ravno ta namen in nalogo imajo tudi mašniki sv. Vincencija. Zato Be bo zidala ta cerkev, da bodo tem lože spol novali svojo nalogo. Vse daritve in molitve ki se bodo opravljale, vsa sv. obhajila, ki se bodo prejemala v tej cerkvi, naj množijo lju
bežen do presv. srca Jezusovega, naj prosijo blagoslova prevzvišenemu cesarjeviču Rudolfu in njegovi visoki nevesti, in vsej vladarBkej biši, služijo naj v dušni blagor vernih ljubljanskega mesta in vse Kranjske dežele.
Za tem so podelili premilostljivi gospod knezoškof vsem pričujočim pontiiikalni blagoslov in navadni odpustek 40 dni in služili sv. maše na prenesljivem altarji. Okoli 10. ure je bila slovesnost končana.
Naj se Brečno dovrši lepo premerjeno delo v Blavo Božjo in v čast ljubljanskega mesta, iskreno želi tudi ,,Slovenec".
rMi (Korenskega, 11. maja. VBe Gorenjsko je bilo minile dni praznično oblečeno, ter ozaljšano 8 cesarskimi in narodnimi za stavami. Viditi je bilo mnogih kresov in bila razsvetljava na večih in tudi manjših krajih n od mraka do pozne noči razlegalo se je mogočno Btreljanje, da je kar neprenehoma po zraku.bobnelo, kteremuse je še pridružilo pri trkovanje zvonov. Bolj uatančno mi je pa ome niti ene slovesnosti, ki je edina in nima drugod kaj sebi enakega. Blizo Begunj pod hribom Begunšico ne levi strani je izvrsten studenec imenovan „mravljinec" ali vhod do njega je bil slab. Gospoda A. M. in Fr. Z sta torej dano priložnost porabila narediti do studenca prijetniši pot, ob enem pa napraviti na 8lavnvstni dan nekterim prijateljem vese lico, da bi prekrstili mravljinec v „Rudolfov studenec". To zvedevši, se je pa omenjenima gospodoma pridružila častita prednica usmi ljenih sester baznilnice begunske in okrenila vso reč tako, da naj se veselica razteguje na šolsko mladino. Povabljenih je bilo na to še več druzih in tako se je veselice vdeleževalo mnogo občinstva in zlaBti več gg. duhovnov in več c. kr. vradnikov iz Radolice. Ko pride družba povabljenih gostov blizo studenca je bila od šolske mladine paroma stoječe po zdravljena s trikratnimi „živijo" in z mogočnim streljanjem, ktero potem ves popoldan ni več potihnilo, iu šlo je zdaj dalje do neke trate, kjer so častite usmiljene BfcBtre res vsem napravile veliko veselje. Na prestolu sedita cesarjevič Rudolf in princesinja Štefanija. Proti njima pa gre procesija kakih 50 v reBnici lepo preoblečenih dečkov in deklet z venci in cvetlicami ozaljšanih, izmed kterih so se posebno odlikovali tisti, ki so bili kakor paglavci v pravljicah oblečeni v dolge suknje s kapuci in so imeli do tal dolge sive brade. Vsi ti pa so spremljevali kraljico majnikovo kranjsko v beli obleki, ktero so nosili 4 dečki na pre stolu. Ko vsa ta procesija , ktera je kot za stopstvo kranjske dežele prišla poklouit se cesarjeviču, postavijo noBilo na tla in kra Ijica majnikova položi princesinji Štefanij zeleni venec na glavo med tem, ko pričujoči preč. gospod dekan Begunjski pomen tega po slanstva razlaga. Ko na to še drugi pristopij in še etrd , surovo maslo , hlebec kruha , sol itd. darujejo, zapoje poslanstvo cesarsko in še eno drugo pesem prav dobro in začelo Be je gostovanje vse šolske mladine s pijačo in je dili in razveseljevanje v otroških igrah, dečki posebej in dekleta posebej, ter med njimi usmiljene sestre. Povabljeui gostje so šli med tem k studencu, bjer so lepe steze-, narejene klopi in mize, Blavoloki in celo mnogovrsten vodomet naznanjali pridnost in trud že ime novanih gospodov. Preč. gosp. dekan zajemlje kozarec studenčnice in napije cesarjeviču in princeeinji rekoč, da naj se studenec od danes imenuje „Rudolfov 8tudenec'' in vsi pričujoči potrdijo 8 trikratnim „živijo." Sledilo je temu tudi tukaj pogostovanje z razno izvrstno p
jačo in raznimi mrzlimi jedili, zabeljeno z mnogimi napitnicami. Tako je postala ura 6 in poslovili smo se od Rudolfovega studencs srčnim voščilom: Bog živi cesarjevica Rudolfa in njegovo Boprogo Štefanijo!
las AJdovice na Dolenjskem, 11. maja. O slovesnosti cesar,evičeve poroke). Tudi pri nas hribovc h se je slovesnost na čast visokosti cesarjeviča Rudolfa in kraljeve prince« zinje Štefanije veselo in dostojuo obhajala. Že prejšni dan so zlasti šolarčki pod vodstvom tukajšnega zelo spoštovanega učiteljskega pomočnika g. Matej Arko ta v velikanske grmade dračje z velikim veseljem skupej donašali in se med seboj šalili, da se bode krompirja za celo Ajdovico speklo. Čez vse velibo veselje se je vnelo pri mladini in odrašenih ljudeh na večer, ko se prične v prvem mraku na cerkvenem stolpu prav vbrano pritrkavati» možnari pokati in velikanske grmade goreti, kar je trajalo precej v trdno doč.
Veseli dan 10. maja napovedovalo je streljanje in zvonenje, ki je k Blovesni službi Božji ne le šolsko mladino med sveto mašo ter slednjič zahvaljeno in cesarsko pesem pe-vajočo privabilo, temuč privabilo je z občinskim predstojništvom tudi obilno ljudstva, ki je k Bogu pošiljalo svoje pobožne molitve, naj bi mili Bog milo3tljivo blagoslovil svitlega cesarjeviča Rudolfa in njegovo si izvoljeno so-prugo princezinjo Štefanijo, naj bi ju zdrava in srečna ohranil vsem Avstrijskim narodom v tolažbo in zavetje, da jih od previdnosti Božje namenjenemu času osrečita. Živila Avstrija!
Domače novice.
V Ljubljani, 17. maja. (Bleizveisovanje.) V torek 10. maja v dan poroke cesarjeviča Rudolfa s kraljičino Štefa-fanijo je med drugimi vradnijami in društvi dr. J. Bleiwei8 prepeljal k deželnemu predsedniku narodna društva, ter je v njih imenu čestital svetlima zaročencema povdarjaje po beBedah pesnikovih, da hrast se cmaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane. — V četrtek potem so se pa narodna društva po svojih zastopnikih poklonila dr. J. Bleiweisu, ter mu čestitala k novemu poslavljenju po gosp. Fr. Grasseliju, češ, česar smo o sedemdesetletnici pričakovali, dospeio je sedaj tudi nam vsem na veselje, in dr. J. Bleivveis je iskreno po beBedah preljubljenega deželnega predsednika A. Winklerja, kteri mu je pred ta dan sam izročil red železne krone III. vrste, pripoznaval, da s tem poslavljenjem njegovim je počeščen nekako ves narod slovenski in vdeležujejo se ga vzlasti marljivi sinovje domoljubi, po kterih je narodu in domu našemu zagotovljena bolja prihodnost. — V soboto 14. t. rr.. pa so na večer omenjeua društva napravila svojemu počeščenemu ljubljencu z nekterimi vrlimi meščani krasno serenado — s petjem in bakljado ter z godbo v dokaz, da vremena so se zjasnila Kranjcem in da Slovan prihaja res na dan. Bog daj na korist potrebnemu človeštvu !
(Javna Tombola) se je v nedeljo pri lepem vremeuu v zvezdi v najlepšem redu vršila. Dobitke so dobili največ revni ljudje, katerim jih je vsak privoščil. Neka revna delavka se je veselja jokala, ko je dobila dobitek za 50 gld.
(Srbske narodne pesmi.) Kdo ni že Blišal praviti o lepoti srbskih narodnih pesmij ? Prevedene so že skor v vse veče izobražene jezike. Slovencu pa ni treba prestave , on jih v originalu razume, ako se mu raztolmačijo
le vse turške besede, ki se v njih nahajajo, pa bolj nenavadni srbo-hrvatski izrazi in od slovenščine različne slovnične oblike. Vsemu temu je vstrt-ženo v knjižici, o kterej hočemo danes govoriti. Pri narodnih tiskarjih Klein in Kovač je namreč na svetlo prišlo drugo iz-danje srbskih narodnih pesuij, ki jih je za Slovence priredil naš učeni rojak, prcfesor Janko Pajk v Brnu. Knjižica se zove: „Izbrane narodne srbske pesni, z dodatkom iz smrti Smail-Age čengiča." Kjižica ta obsega: 1. Kratko srbsko slovnico; 2. Uroš i Mrljav-čeviči; 3. Marko kraljevič i Muse kesedžija; 4. Marko kraljevič i Djemo Brdjanin; 5. Marko kraljevič i Arapin; 6. Sestra Leke kapetana; 7. Smrt kraljeviča Marka; 8. Smrt Smail-age ČeDgiča ; 9. Nočnik ; 10. rečnik nekterih tujih besed; ll.cirilska abeceda. — Na vsaki strani so pod črto vse menj znane besede razjasnjene, tako da se vse lahko razume. Kdor ni še bral srbskih narodnih pesnij, naj Bi omisli to Pajkovo zbirko. Knjiž ca velja 40 kr. Srbske narodne pesmi so zaklad, na kterega smejo vsi Slovani ponosni biti; lepše narodne pcezije si ni treba misliti, lepši so, ko nemške „ni-belunge", za slovanski okus tudi lepši, ko ili-jada ali odiseja gtška. Mi Slovenci imamo le malo takih epičnih spevov, mi imamo „Pegama in Lambergarja", „Mlado Bredo", „Ravbarja" in še nekaj takih. Teh poezij se bomo spominjali pri čitanji srbskih narodnih pesmij. Pajkova zbirka sicer ne obsega vseh , ker se je pisatelj bal, da knjiga ne bi poBtala preobširna in da se potem ne bi razpečala. Krepko toraj podpirajmo to knjiž co z naročevsnjem, gotovo nam bo pisatelj potem še več objavil iz narodne literature Brbskel
(Kje bo stala nova velika kasarna?) Te dni je ogledovala komisija, obstoječa iz štirih mestnih odbornikov in iz več viših oficirjev, vse prostore, ki so na ponudbo, da Be na njih zida nova kosarns. V Prulah se je zdelo komisiji prevlažno in prenizko; prostor, ki je bil na ponudbo za mirodvorom, tudi ni ugajal; tako imajo vsi drugi ponujeni prostori vsak svojo napako. Najbolj se je komisiji dopadal prostor med kravjo dolino in med kolodvorom, tedaj blizo tam, kjer se bo tudi nova cerkev zidala. Ta prostor bo najbrž obveljal. Kosama bo stala kakih 400.000 gld. Zidati se pa prej ne bo začelo, dokltr od vojaškega miniBterstva ne pride garancija, koliko da hoče meBtu letne odškodnine plačevati.
f Včeraj 16. t. m. zvečer ao mi v Ljubljani umrli premila mati v 75. letu svoje strarosti. Pogreb bode v sredo popoldan. Priporočam jih v epcmin vsem znancem in prijateljem
Josip Mam, gimn. profesor.
Razne reči.
— Novi celovški škof. Za krškega (koroškega) škofa je imenovan kanonik Peter Funder. On je rojen v fari \Veisach (kako se je moralo to očividno slovensko ime nekdaj v izvirni slovensčini glasiti ?) na gorenjem Koroškem, leta 1820, je toraj Gl let Btar. Študiral je 7 Celovcu. Koder je služil kot kaplan, povsod se ga še zdaj s hvaležnostjo spominjajo. L. 1851 so ga pokfcali za učitelja vero-nauka na gimnazijo v Celovec, 1. 1856 pa je bil imenovan za podvodjo duhovnega semenišča, 1. 1865 pa je postal stolni kapitular in vodja škofove pisarne. Novi škof je hiter v svojih opravilih, železnpga znsčaja, krepke volje, pravičen. On pozna vse razmere škofije krške, priljubljen in spoštovan je v vsth krog h. On
bo morda ojstreji od prejšnega škofa, pa to ne škoduje v deželi, kjer nravnost ni v naj boljšem cvetu. Kot pravičen mož tudi Slovencem ne bo sovražen, v politiki ae bo oklenil konservativne strauke.
—	Pobita okna. „Edinost" pripoveduje, da so v Trstu ljudje v pondeljek zvečer pobili okna pri vredništvu lahonskega lista „Indipendente", ker ni hotelo oken razsvetliti na čast princu Rudolfu. Kakor podoba kaže, piha v Trstu zdaj drug veter, kajti včasih so lahoni strahovali avstrijsko misleče, zdaj je pa menda narobe.
—	Slovstvo. Pa8iyr duchovni donaša tudi v VI. in VII. sešitku obilno dragocenega blaga vsem duhovnikom, naj so vže v pastirstvu, pridigarjem, katehetom, spovednikom, ali učenjakom, kteri orjejo s peresom, kajti naznanja se jim bogata cerkvena književnost slovanska. Vzlasti znamenite so razmere o neumrjočnosti ali neBmrtelnosti, o protestantizmu pogrebniku krščanske vere, o premerjaioči bogoslovni vedi, ktera postaja resnici krščanski nova obramba itd. Mnogo koristnega in dejanskega ti iz tega čeBkega časopisa naberejo učitelji duhovski pri mladini, pa tudi v pastirstvu ali vladi duhovni. Bodi toplo priporočen Pastyr duhovni vsem, kteri le kolikaj znajo češki.
Slovenskemu narodu.
Pred nekoliko dnevi izročili smo s tužnim srcem in rosnim očesom materi zemlji umrjoče telo odličnega sina domovine slovenske. Za-grebli smo v rani, hladni grob pisatelja Josipa Jurčiča, ki je tako kakor nihče pred njim ves čaB svoje moške dobe sveto služil Bvojej domovini ter predragemu narodu slovenskemu posvetil najboljše moči svojega neumorno delavnega in plodovitega življenja.
Vzgleden in značajen domoljub, izboren prvoboritelj v političnem boji, a oBobito nedosežen pisatelj in pripovedovalec neumrjočih povestij in romanov pridobil si je pokojni Josip Jurčič neizmerno slavo, a tudi neizmerne zasluge za ves narod slovenski.
Sveta dolžnost je zatorej vsem Slovencem, da se brez razločka stani in političnega miš Ijenja hvaležno spominjajo tega velikega rojaka ter mu oskrbe dostojen spomen k.
In v ta namen združili so se podpisani, BtalDO v Ljubljani bivajoči umršemu pisatelju ožji prijatelji in čestilci v osnov al en odbor ter začeli nabirati novce za Jurčičev spomenik.
Ta spomenik bodi troj en I
Prvič misli podpisani osnovalni odbor pokojnemu pisatelju postaviti primeren s po minBki kamen na grobu pri sv. Krištofu.
Drugič namerava še to poletje na Jur čičevem rojstvenem domu na Muljavi vzidati spominsko ploščo.
Tretjič hoče osnovalni odbor umršemu pisatelju najlepši spomenik postaviti s tem, da še to leto začne v ličnih knjigah izdavati Jurčičeve zbrane spise.
Čisti dohodek Jurčičevih spisov, katerim je uredništvo prevzel Fr. Leveč, namenjen je roditeljem pokojnega pisatelja, jednoino-sem d e 8 e ti e tn e m u; bole h n em u očetu Marku in jednoinsedemdeaetletnej, uže 11 let docela slepej materi Mariji, katerima je bil umrši Jurčič, veBtno izpolnjuj«? četvrto zapoved božjo, ves čas svojega življenja hvaležen sin in dejanski podpornik. Uverjeni smo, da slovenski narod Bvoje česti in zahval-eosti pokojnemu pisatelju ne more lepše kazati, uego s tem, da dostojno skrbi za bolehne in neimovite roditelje nj gove. Mislimo tudi,
da oče, ki je rodil in mati, ki je poklonil« narodu slovenskemu takega sina, vredna sta, da oba hvaležno podpiramo to kratko dobo, katero jima je božja pravica odločila še prebiti na svetu.
Ako bi se pa izdavanje Jurčičevih^zbranib spisov po kakšnej neljubej priliki zakeanilo, skrbel bode osnovalni odbor za to, da bodeta roditelja Jurččeva vendar redno dobivala mesečno, nabranim novcem primerno podporo.
Novce za Jurčičev spomenik nabira osnoval-nega odbora blagajnik, gospod (lr. Josip Stai'6, c kr. finančne prokurature adjunkt in hišni posestnik v Ljubljani.
Vsi poslani doneski oglašali se bodo javno po slovensk.h listih.
V Ljubljani 14. maja 1881.
Osnovalni odbor za Jurčičev spomenik:
Dr. Valentin Zarnik,
predsednik.
Peter Grasselli. Fr. Levstik. Dr. H. Dolenec. Prof. Toma Zupan. Dr. Iv. Tavčar. Iv. Hribar.
Dr. Josip Stare,	Fr. Leveč,
blagajnik.	tajnik.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšeuica hektoliter 9 gld. 26 kr.; — rež 6 gl. — kr.: — ječmen 4 gld. 50 kr.; — ovea 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gl 50 kr.; — proso 4 gl. 80 kr.; — koruza 5 gld. 50 kr., — krompir 100 kilogramov 3 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr. — masla kilogram 1 gld. 4 kr.; — mast 78 kr.; — špeb frišen 66 kr.; špeh prekajeu 72 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 48 kr.; — svinjsko meso 54 kr. — Sena lOO kilogramov 3 gld. 20 kr. slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva "trde 6 gld. 20 kr. mehke 5 gld.
Huda "bolezen,
ki se čedalje bolj Siri med ljudi.
Ta bolezen so začne v želodcu; če se hitro ne pomaga, zboli celi život, posebno pa oliisti, jetra in vsi probavljajoči organi; tak človek postane tako slaboten in revon, tla ni več za ta svet, in le smrt ga zamoro odrešiti. Ljudje dostikrat sami ne vedo, kaj jim je. Co si pa bolnik stavi spodaj naštete vprašanja, potem bo že vedel pri čem da je.
Vprašanje: Ali me boli, ali nio tišči, ali težko diham po kosilu? Ali ni mika teža na mojih pršili, ali so me no prijemlje omotica? Ali niso oči bolj rumenkaste? Ali nimam zjutraj, kedar so zbudim gostili slin nuj eziku, v nebesu in uied zobmi? Ali nimam nekega neprijetnega vzdulia v ustih ? Ali me no bodo ob straneh in v plečih? Ali ne čutim na desni strani, kakor bi se jetra hotelo razširiti? Ali me ne prime neka omotica, kedar so ravno po konci postavim ? Ali jo moja voda iz oliisti malo aH zolo barvana , nli jo gosta, (kar so vidi na dnu posode, če en čas stoji) V Ali je po kosilu in večerji moj trebuh napet in napihnjen? Ali se uii riga?
To prikazni no pridejo vse na enkrat, pa kjer jih jo lo nekaj, prerokujejo navadno, da pride za njim huda bolezen.
Če so bolnik dolgo časa nič no zdravi, dobil bo suh kašelj, in večkrat mu bo slabo prihajalo. Cez en čas postano koža suha iu grdo rujavkasta. Roke iu noge bodo navadno potno In mrzlo. Bolj ko jetra iu obole, bolj pogosto so ponavljajo revmatično bolečino proti ktorim skor ni pomoči.	(2)
Zato jo dobro in potrebno, da so ta bolezen precej iz začetka zdraviti začno. In sicer imamo zoper to bolezen dobro zdravilo, ktero bolezen knialo prežene, ter žolodec, jetra in ves drob v krathem tako okrepča, tla človek dobro probavlj» in zdrav postano. — To jo „b o-lezon na jetrih", in zdravilo zoper njo so imonuje „s h ¡iker o k s trak t", napravljeno i/, rož, in so iztlo-lujo v Ameriki za lastnika gosp. A. ,1. Wliita, ki ima svojo zalogo v Novem .lorkn, v Londonu lil v Frankobrodu na Meni. To zdravilo ozdravi zgoraj popisano bolezen popolnoma. Cena l steklenico l gl. 25 kr.
J. lazikovi nasledniki v Ljubljani.
Idatelj in odgovorni urednik ilip tlap.