é»Uv-Dtkv-mi mm •^uviitai ém
9m riM I
r I« J
mi tHo W«rk. aro MHtU t« dl t k «y
__ Ow. t, IHT, »t (to post «me» UM A«« «I ÜM|ftM 1 March M. If»
Off ici: 4011 «. 31. Str.. C.c.(t I«.
'Delavci vseh deieU, združite te!
PAZITE1 I
na ètvvllko v okUp»|u ki m nahaja poU| va* é««a naslov«. prtUpl|a-nag* apodal «Il
na ovitku. Ako (464) ta étavilka . . le dat vam a prlho4(l|« ètovtlko n»é«|ft Uata i+èm naroénln*. Proti-mot ponovit« |« tako).
ŠTEV. (NO.) 463.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIAUSTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE IS. JULIJA, (JULY) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Pozabljena obletnica
Kdo se še. spominja? Včeraj je minilo leto dni, a kdo še misli ua to, kar se je zgodilo 24. julija 1915. v Chicagi!
Bujno je življenje človeštva, dogodki se (Hide, senzacije slede senzacijam, današnji dan pokoplje h svojimi novicami včerajšnjega. Ali sobo* ta, ki je bila lani dne 23. julija, je porodila v Chicagi dogodek, ki bi se moral ostreje zarisati v spomin ljudem, kakor časniška vest o teletu z dvetua glavama ali kakšno "krvavo znamenje" na nebu.
Včeraj pred enim letom se je na chikaški re ki prekucnila ladja Kast land, namenjena v Michigan (*ity, kamor naj bi bili delavci Western Kleetrie Companyje priredili izlet.
Oseimtodvanajset ljudi je utonilo v umazanih valovih <4iieaške reke. Osemsto dvanajst živih je v kratkih minutah poginilo. A kdo govori dane* še o tem? Kdo se spominja na to katastrofo? Kratko leto je minilo, in že je tako, kakor da ni Lilo nikdar ladje Kastland in nikdar nesreče na Veki in nikdar dneva groze v Chicagi.
Zgodaj zjutraj se je zgodilo. Western Elec-tric Company je hotela odpeljati svoje delavce v Michigan City, tain z njimi pa radi rat i in z njimi sebi delati reklamo. Družba je aranžirala izlet, plačati so si ga morali delavci sami. Marsikdo bi si bil rad prihranil denar, ki se težko utrga »hI skromne plače; ali vsakdo je vedel, kaj pomeni "felja" družbe. In časi niso bili tako sijajni, da bi bil človek postavljal svoj posel na kocko. Mar sikdo je s tihim vzdihovanjem kupil listek, le da se ne zameri.
V soboto zjutraj je bilo seveda veselje med izletniki. Ce že moraš na zabavo, tedaj vsaj po zabi, da moraš, pa glej, da bo res kaj zabave. Dan je bil lep, množica velika, zbrali m» se znanci in prijatelji, in vse je pomagalo, da se j»* ustvarilo veselo razpoloženje, ki je prikipevalo do vr-hunea, ko se je ladja začela «»dmikali «hI kraja in so robei zavihrali za "zadnji pozdrav."
Da, za stoinsto zdravih, živih, veselih ljudi je bil to res zadnji pozdrav. En trenot« k — in veselje se je umaknilo strahu, in Se en trenutek, in strah se je pretvoril v grozo. Nevidna roka se je dotekati* vesele ladje, jo nagnila, prekucnila pahnila žive v kalno vodo. in smrt jih je poduši-la, preden so se prav zavedli, kaj se je zgodilo.
Krik strmeče groze se je razlegal po Chicagi. Katastrofa je bila tako nenadna, tako velika in tako nerazumljiva, da je zapirala sapo. Obup, strah, bes — vsa čuvstva, ki jih zbudi nepričakovan, nezaslišan udarec, so zavalovala med ehi-caskim prebivalstvom in potisnila vsako drugo zanimanje na stran, lu ko se je poleglo prvo nemo, neskončno mučno stmienje, se je oglasilo spontano iz vseh ust, od vseh strani soglasno vprašanje:
—	Kako je bilo to mogočeKdo je kriv T
Bili so mračni, žalostni dnevi za miljonsko
mesto. Po krajih, kjer so živeli ponesrečenci, je od jutra do večera odmevala pogrebna godba. Ves teden je trajalo. Veaai so peljali po tri krste naenkrat iz ene hiše; iz ene obitelji so pokopali peti članov obenem. V znak žalosti so zapira li prodajalne. Povsod je bilo videti črnino. Vsak smehljaj je zamrl na ustnah ljudem po delavskih okrajih na za padu, na severu, \; Cicero. Noben znak žalosti ni mogel izraziti resnične boli, ki je ruvala po srcih in se ni dala utolažiti.
Tedaj je vstal iz dna trpinčenih duš mogočen klic:
—	Bil je zločin!
Kako naj bi bilo drugače mogoče? Saj živimo v civilizirani deželi. Vse življenje je urejeno po zakonih. Paroplovba ima predpise; izvršujejo in kontrolirajo jo faktorji, ki so odgovorni. A ko se izpolnijo vsi predpisi in opravijo vsi poklicani svojo dolžnost, se taka katastrofa ne more zgoditi.
Kateri zakoni, katere določbe so bile zanemarjene! Kdo jih je zanemaril!
Zločin je bil. in kdor je odgovoren zanj, naj nosi posledice. Naj ga zadene zaslužena kazen!
Soglasno je odmevala ta zahteva ne le po Chicagi, auipak po vsej deželi. Vse časopisje jo j*' ponavljalo. In vsi, ki imajo oblast, so vstajali in obljubovali, da se zgodi pravica, ne glede na to,
koga mora zadeti.
Začela se je preiskava. Ne! Preiskave. Ko-ronerjeva porota je preiskovala i nveleporota pri sodišču in državno pravdništvo in chieaško me sto in vlada Zedinjenih držav. Trgovinski tajnik Red field se je oaebno pripeljal v Chicago, da po-
izve in preišče sam.
In vsi so obljubovali, da bodo preiskave nepristranske in brezobzirne.
Ljudstvo se je potolažilo. Mrtvih ni več mogoče priklicati v življenje; ali javnost dobi vsaj pravno zadoščenje in piratom, ki jim ni človek nič, njih profit pa vse, se pokaže, da ima njih presna. moreča brezposelnost meje. V topljeno ne vHtanejo iz valov in grobov, če bodo krivci kaznovani; ali le če bodd kaznovani, bodo živi zavaro vani da jtfi ne potopi enak zločin v l>odočno«ti.
Preiskovalo se je marljivo. In na dan so prišle okolšeine, ki so s prstom kazale na krivce. I>o gnale so se reci, ki bi bile kaznive, tudi ce se ne bi bila zgodila katastrofa. Časopisi ho objavljal, rezultate preiskav in so povrh se sami preiskovali. Cela strani so bile polne obtožb.
Takrat so čitatelji časopisov čitali, da je bila Kastland že od začetka skažena ladja, za kite
ro bi bilo najbolje, če se ne bi bila nikdar rabila zj» vožnjo |»i vodi. Že davilo je bilo znano, da je bilo težišče barke previsoko, vsled česar ni in»«'-la zanesljivega ravnotežja. Zvedelo se je, da se je ž»' pred dvanajstimi leti enkrat toliko nagnila, da bi se bila skoraj popolnoma prekucnila. Oblasti so vedele o tem, ker so bile opozorjene na ladjine nedostatke. Doseglo se je toliko, da -o regulirali prostore za vodni balast. Ali častniki na ladji niso bili poučeni, kako se ravna s temi napravami in Kastland je plavala po jezeru, Juda bi bila vodna obtežitev v redu. -
Ker je bilo znano, da ni ladja dovolj varna, se je omejilo število ljudi, ki jih sme sprejemati, da ne prepreči enostranska obtežitev in nevarno nagnjenje. Ali družba, ki je hotela mnogo zaslu/i ti z velikim številom potnikov, je moledovala pri nadzornih oblastih in je znala po ovinkih doseči, da se ji je dovolila povečana množina potnikov. Preiskovalci ho pravili, da se je to dosegla s ko-rupeijo.
Če se pred končano preiskavo ne more pra-voveljavno reči, da sta bila inšpektorja kriva, se mora pa vendar reči, da je bilo njiju ravnanje ^ila sumljivo. A namesto da bi z oairoin lia to pre-i kal vse ¡MHlrobncmti, je Redfield očitno nastopil v bran za svoja uradnika in njegov način pre-iska e je povzročil tako viharno nevoljo, da so resni in odgovorni ljudje brzojavili predsedniku W ilsonu, naj ukaže trgovinskemu tajniku, da ta" koj opusti preiskavo in se vrne v Washingtou.
Inženir Maek, ki je bil od leta 1904. do 1906. prvi mašmist na Kastlaudu, je izpovedal, da se je ladja že leta 19*4. blizu South Havena teko i ognila, <la se je komaj izognila enaki katastrofi. Družba je to vedela, ker ji je bilo naznanjeno.
Predsednik društva "Chieago Law and Or-der League" je pred dvanajstimi leti tedanjo lastnico ladje, Michigan Transportation Compa ny "opozoril, da se ladja nevarno nagiba, in se wik čas lahko zgodi, da izgubi popolnoma ravnotežje in m» prevrne. Družba mu je odpisala, naj •»«• obrne do nadzorstva ladij. — Vsa ta pisma so bila predložena preiskovalni komisiji.
Ona, ki nedvomno zmaga.
! (
Ali eden, ki je preiskoval, je izzval največjo nevoljo ostalih preiskovalcev in v s.« javnosti. To je bil trgovski tajnik zvezne vlade liedfield. Način njegovega inkviriranja je jasno pokazal, da mu ni šlo za to, da dožene resnico, ampak da je hotel odvaliti krivdo «>d svojih uradnikov, zveznih nadzornikov Rekla in Eckliffa.
Ravnanje teh vladnih uslu/U-ncov je bilo nadvse sumljivo. In videti je bilo, da se nikdar ne najdejo glavni krivci, ako se ne dožene krivda teh uradnikov. Pri drugih preiskovalnih uradnikih se je pokazalo, da je bilo inšpektorjema stanje Kastlanda znano. Vendar je bilo njima zahvaliti.
ne je smela ladja rabiti za osebni promet na jezeru. aKpitan Peterson je i/javil, da je K i l 7. maja označil barko za varno in mu dal dovolje nje. da se sme ukrcali do 2200 potnikov nanjo. Ali družbi je bilo to premalo. Dne 2. julija j« poslala kapitana v Orand I laven k Keidu po eerti fikat za 2."i00 potnikov; podjetniki so rekli kapitanu, naj le gre tja in naj se za nič ne briga, ker je že gotovo, da dobi certifikat. In res ga je dobil.
Keidov zet je dobil kmalu nato službo na ladji. Izgledalo je, da je bilo to nastavi jen je za hvala za omenjeni certifikat. Strokovnjaki so zatrjevali, da ne bi bila smela Kastland voziti »rik-dar niti 2000 potnikov^
krivdo obtožencev. O dokazani krivdi se seveda šele takrat lahko govori, kadar j*- razprava končana ; ali bili so dokazi, da je sum utemeljen, in na tej isnllagi se pričenja vsak proces. Nadalje je michigaiiski sodnik salomoničiio izjavljal, da se mrtvi ne oži ve in žalost živih ne olajša, če se z obsodbo pomnoži število žrtev. Kakor da bi imela sodišča v kateremkoli slučaju nalogo klicati mrtve v življenje» Sodišča imajo izvrševati zakone, in izvrševati jih imajo ne glede na to, če zadenejo ubogega trampa, ali pa bogatega kapitalista.
S««lba miehiganskega sodnika je torej preprečila proees zoper tiste, ki so najbrže najbolj krivi, zoper tiste, ki so imeli od ladje dobiček, in sicer tem večji dobiček, čimbolj je bila ničvredna. Oni nočejo stopiti pred chieaško sodišče, in mieh-ianski sodnik jim daje prav.
Čudno se mora zdeti človeku. Venomer se ponavlja trditev, da so sodišča nepristranska. Ce bi niogH kilo oporekati, bi bili le delavci, in sicer delavci, ki prihajajo v konflikt s kapitalom. Neštete primere imamo, de. jo v takih slučajih sodila razredna jiistica. Prist ran«»st i zoper kapitaliste niso ameriška sodišč« nikdar kazala. Cesa se ima pred takim »odiš ,i bati človek, ki se zaveda, da ui kriv in da ip puntar zoper sveti profit!
Ako so lastniki ladje Kastland nedolžni, tedaj se jim ni bilo treba zatekati k michiganske-mu sodniku, ampak v zavesti svoje nedo lir osti bi bili lahko stopili pred chicaško sodišče in si izvojevali dokaz in f>otr«lilo. da so res nedolžni.
Zakaj niso storili tako?
Morda se izvrši pr«'ce.s proti kapitanu Peter-senu in inašinistu Krieksoiiu. Oba je tožil državni pravdnik Hoyne. I pravnik družbe Indiana Transportation Company, Greenbaum, ki je najel Eastland za izlet, in finančni tajnik družbe St. «Joaeph, Chicago Navigation Company, Walter Steel, ki sta se izročila zveznemu sodišču, bosta nemara tudi š* imela proces.
To je v resnici slabo zadoščenje, Ce bodo obsojeni, obtiči krivda na ualužliencih. Male tatove obešajo, veliki so svobodni! Ce so omenjeni obdolženci kaj kri\i, gotovo ni*o krivi toliko, koli-. kor tisti, katerim služijo in ki U>do imeli profit, medtem ko zadene male kazen.
Nisina krvoločni. Nismo maščevanja /eljni. Upamo, prepričani smo, da pride čas, ko ne ho človeštvo več vedelo, kaj je kazen in bo zrlo na našo sedanjo jnstieo, kakor zremo mi na špansko inkvizicijo, na torturo, na "božje sodbe" in na kitajske kazni. Ali dokler je zapor za vsako v lakoti ukradeno klobaso in za vsako neprijetno besedo, je vnebovpijoča krivica, da ostanejo brez kazni ljudje, ki so zakrivili smrt stoterih nedolžnih, da ostanejo brez kazni,ker so ugledni in l»oga-ti.Razburljivo je.da se tak zločin pokoplje kakor njegove žrtve in se krivcem pokaže, kako lahko uidejo roki pravice drugič, ako se "po nesreči" zopet primeri kaj )>odohnega.
Razburljivo je. Ali tako je.
Delavci, ki so julija 1915. pokopavali svoje mrtve, in njih tovariši po vsej Ameriki in po vaenr svetu imajo nov nauk. da je pravica v vsa' ki družbi laka. kakršna je družba sama. V kapitalističnem sistemu stoji p<h1 vplivom kapitalizma. To je povsem naravno.
Kdor hrepeni po višji, po socialni, po elove-čanski pravici, mora pomagati in sodelovati, da se ji ustvari »lom. V družbi, v kateri ne bo razredov, ne bo razredne justice; v družbi enakih ljudi bo tudi pravičnost enaka: v družbi, ki bo od vsega človeštva organizirana za vse človeštvo, bo tudi prsvica služila vsemu človeštvu.
V taki družbi pa tudi ne bo zločinov in kata* strof kakor eaatlandska. Zakaj človeško življenje bo tedaj vrednost, profit pa ne bo vladar.
Boj za tako družbo je najbolj vzvišena naloga delavnega ljudstva.
iz šele
Inšpektor Bartzen je pozneje zažugal družbi,
da ar» lil a - vs,> njene funkcionarje, če se ne poskrbi. da postane ladja varna. Po daljšem oho* t,- vljanju no s«- potem uredile naprave za vodno « bte/itev, s katerimi naj bi ladja dobila večjo taln >st. Ali uslužbenci na ladji niso bili dovolj I... a. ni o teh napravah, lastniki so hoteli imeti v. lik- dobičke ; med eno in drugo vožnjo ni bilo d« volj časa, da bi se bilo opravilo potrebno delo. I nlja j«* odhajala z nezadostno obtelitvijo pristanišča in balast se je imel urejevati spotoma,
W preiskave skupaj niso dozorele do nobe-r* ra |> /itivnega rezultata. Sicer je bila pri zvez ¡um sim|išču v Chicagi vložena obtožba proti lastnikom ladje. Ali oni žive v državi Michigan. < bičaš k o sodišče jc moralo zahtevati od onega v
i ra ud Rapids ptioblastilo, da jih pozove. Tedaj se je v Crainl Rapids odigrala pravna komedija.
Smlnik je odklonil izročitev obtožencev. Ce bi
bil imel en sam razlog, en močan razlog, ki bi pri-
čal, «la so obtoženci nedolžni, se ne bi moglo reči nič. Ali sodišče v Grand Rapkls je nagrmadilo kup razlogov, izmed katerih n* ne eden ne drži. U. klo je, da hi se bila morala obtožba vložiti takoj lani meseca julija. Kakor da bi tak zločin
v par mesecih zastaral! Reklo se nadalje, da ni pislalo chicaško stališče zadostnih dokazov
za
Ogrski finančni minister Teleszkv je izjavil, da ima Hgrska od začetka vojne vsak mesec po-prečuo 4.V).OUOfOOO kron stroškov. Začetkom vojne so bili stroški manjši, zadnji čas pa znašajo vsak mesec približno Mm miljouov kron. Stroški se pokrivajo z rednimi posojili. Finančni minister je izjavil, da bi se otroški vojne čisto lahko pokrili, če bi plačevali vojiri literanti malo veo davka.
Zdi se, da se je Teleszkv precej zmotil, ali pa da je namenoma povedal neresnico. Za Ogrsko ni vojna nič cenejša kakor za druge dežele^ in po tem merilu morajo biti njeni stroški znatno večji. 7'si miljonov kron je gotovo najmanjša svota, ki jo požira mesečno vojna tudi na <>grs kem. In ker je Ogrska malo industrija I na dežela. občuti to breme gotovo še bolj kakor zapad nejše dr/ave.
General Goethal*, ki je zgradil panamski prekop in je sedaj guverner kanalskega jw*sa. je že večkrat izrazil željo, da bi sedaj, ko je prekop popolnoma gotov, zapustil svoje mesto. Sedaj je predsednik Wilson izjavil, da Goethal* lahko določi rok, kdaj da se to rg<nli. Goethals odstopi najbrže 1 decembra in njegov sedanji namestnik, inženir Chester liarding, l»o bržčas njegov naslednik.	1	—
PaberkI o iznajdbah.
Ves razvoj tehnike v vseh neštetih tisočletjih, kur hodi človeštvo po svetu, bi se lahko imenoval "zgodovina iznajdb". Ves način našega dela in sredstva dela počivajo na iznajdbah. Od prvih, najpriiuitivnvjših začetkov dela pa do najpopolnejšega, iiajkoinplieiranejšega sistema tehnike je vace iznajdba. Ko je prvo nam neznano, človeku vsaj podobno bitje pobralo prvi kamen, nemara da razbije z njim orehovo lupino, je bila to iznajd. ha; prvo kamuitno kladivo je bilo iznajdba; prvi leseni kol je bil iznajdba; prvo napravljanje ognja, prve stative, prvi plug, prva igla, prvi meč, prva brv, prvo kolo pa vse do naših čudežnih strojev, do hrzojava, telefona, fonogrufa so same iznajdbe.
Na miljoue jih je, in ogromna večina iznajdi-teljev je neznana; njih imena niso zapisana v nobeni zgodovini, in sedanjost s svojo kulturno višino ne zna uiti prav oceniti, koliko je vsaka iznajdba pomenila za tisti čas, ko je bila storjena.
Z iznajdbami pa ni bilo vedno tako, kakor je sedaj, da je njih namen večinoma oseben dobiček. Lahko se pravi, da je bila v preteklosti večina iznajdb storjena popolnoma nesebično, v mnogih slučajih po naključju, v mnogih pa z željo, da se koristi splošnosti. V dobi kapitalizma je razumljivo, da vplivajo kapitalistična načela tudi na izuajdbe.
Pravni nazori našega časa smatrajo iznajdbo za duševno last iznajditelja iu priznavajo njemu piavico, da uživa sam za gotov čas sadove svojega izuma. To se vrši s patentiranjem iznajdbe. Ali pogostoma ima to načelo zgolj teoretično veljavo; v mnogih slučajih je ostal iznajditelj siromašen, medtem ko so kapitalisti, ki so prevzeli iznajdbo za izkoriščanje, vlekli bogastva i^ nje. Tudi se zgodi, da se kakšna iznajdba ne s)s>zna prav; flo-vek, ki j«) je storil, žrtvuje včasi delo svojega življenja iu vse, kar iiua, zanjo, pa ne doseže niti navadnega priznanja in njegov izuui izgine. Če iznajde pozneje drug človek ravno to, morda le v kakšni malenkosti izpremenjeno, pa žunje ini-ljone, ker se sedajiijegova iznajdba razume.
Splošno je pa iNJub temu razširjeno mnenje, da pomenijo iznajdbA bogastvo. Ljudje vidijo le tiste, ki so imeli uspeli, zlasti finančen uspeh, pa ven opažajo, da so to pravzaprav izjefce.
rmevno je, da hoče živeti vsakdo vsaj v blagostanju/ a le malokdo ostane v svojih željah tako ponižen: večina ljudi hrepeni po bogastvu. In če jim pri tem stremljenju odpovedo vsa druga srestva, niso redki taki ljudje, ki se zateko k zadnjemu sredstvu, k iznajdbam. Bogastva si želeč revež je slučajno čital ali slišal, kakšne baj-
ne zaklade je prinesla ta ali ona iznajdba temu
t	A	•
ali onemu človeku v ubožno kočo. "Ce ae je onemu poarečilo, zakaj bi se moralo meni ponesrečiti, si misli, pa ae vscde in misli in tuhta in meša iu kuha in pili in zbija, ker se da. Kratkomalo, počasi. postaja izumitelj, in neredko tudi res postane. Nikakor se ne da tajiti, da so mnoge iznajdbe le na ta način zagledale beli dan.
Često dela človeku preglavico, da bi se resno držal, če pogleda v seznamek vseh različnih predmetov, ki zahtevajo kot novo izumljeni zakonitega varstva. Naj »ledi nekaj cvetov takih patentov : "Podmorski oiunibus", — "Čevlji z ventilacijo", — "Avtomatično sezuvajoči zajec", — "Kopalna blazina", — "Sveteci klobuk", — "Obuvalo za živali", — "Priprava, ki se z njeno polnočjo ohrani pri dvokolesnÜi vozovih ravnotežje", — "Avtomatični ugaševalec sveč".
Vendarle pa moramo priznati, da ideje, za katere tukaj gre, pravzaprav niso ravno tako napačne. Morda se kdaj še prav dobro obnesejo v praksi iu nikakor jih ne smemo kar kratkomalo zasmehovati in odklanjati. Ravno take iznajdbe, ki so v zvezi z vsakdanjimi potrebami življenja, so bile za človeštvo cesto neprecenljive Vrednosti iu so prinesle izuajditelju velikanske svote. Tako je prinesel zvonec, ki visi nad plinoviin plarnenČ-kom, duševnemu očetu blizu pet miljonov kron. Direktno v spanju je prišel baje neki inženir Springer na to, kako bi se dal napraviti avtomatično delujoč zavor. Zbudil se je in je poizkusil prestaviti v resnico, kar so ga bile učile sanje. Iu posrečilo se mu je. Nekaj dni pozneje mu je že nekdo ponudil za njegov patent .'Lr».(MM> dolarjev. Srečni človek je torej v resnici v spanju prišel do denarja.
Včasi je pa bil le slučaj, ki igra že tako in tako veliko vlogo na polju izumov, oni Prometej, ki je pokazal človeku luč spoznanja, po kateri poti pride do zlata. Živel je v severoamerikanski državi Maine neki farmar, prileten mož, ki ga je sitno dražilo to, da. so porabili njegovi številni otroci toliko obutali. Vedno nove čevlje in nove čevlje! A vsaki s.o bili naenkrat za nič; zlasti spredaj na prstih so bili vsaki takoj obrabljeni ali celo poškodovani. To mu je vdihnilo v modro glavo srečno misel, da je oborožil vsake nove čevlje na prstih z bakrenim oklepom. To je i«omagald izborno; vsaki čevlji so trajali trikrat dalje, nego prej. Neki trgovec, ki je ravno obiskal farui», je svetoval modremu farmarju, naj vzame na to pripravo patent. Rečeno, storjeno. Nekaj tednov pozneje je bil patent že dalje prodan za 400 000 mark.
Neredko je že tudi pravočasno patentirana igrača naredila kneza is ubogega nemaniča. Neki pleakar se rsvno žuri s tem, da bi nadahnil stene visoke hiše z novimi barvami; visoko gori stoji na lestvi. Ker potrebuje ravno nekaj kljuk zaponk, vzame dve naenkrat v roko. Pri tem mu pa slučajno zaponki uideta druga v drugo in več ur se mora truditi, preden ju razreši. To ga je pripravilo do tega, da je sestavil dvojno zaponko; če sta se obesila oba dela zaponke drug v drugega, ju je mogel zopet ločiti le človek, ki je poznal neko skrito njuno posebnost. Torej nekaka igrača za od rasle, potrata časa za one, ki jih morejo take stvari kratkočasiti! Ko je patent naznanil, so ahomizgavali z ranami, češ, pri tem pa že ni pod črepiujo vse prav v redu. A mož je pri tem obogatel.
Iz kraljevat va patentov je tudi sledeča do-godbiea, ki je že zato vredna, da se omeni, ker na posebno karakterističen način dokazuje, kako se na tem svetu vse spreminja. I^eta 181)9, 18. malega travna, je bilo v nemškem državnem zboru prvo branje mesnega in mesarskega zakona. Poslanec Vielhabcn je trdil v svojem govoru, da je slišal, da nameravajo nazvati Amerikanci neko posebno dragoceno šunko "Buelowo šunko". To v zahvalo za oeividno protekeijo, katero so uživali ameri-kanski mesni izdelki v veliko škodo domačih od tedanjega državnega tajnika urada za vnanje posle. Za to opombo je vtaknil govornik v žep opomin na red; o slučaju se je mnogo govorilo in "Buelowova šunka" je postala pravcata krilata beseda. Nekemu mesarskemu mojstru v Hamburgu se je pa zdelo posebno imenitno, da bi prehitel Amerikanee, in hitro je zahteval od cesarskega patentnega urada zakonitega varstva besede — "Buelowova šunka" za gotove svoje izdelke. Imenovani urad mu je pa odgovoril, "da je sicer navada, da se rabijo imena velikih mož kot fan-tastna imena pri varstvu vzorcev, kakor Bismarck, Hohenlohe, i dr., ker so se ti možje odliko-kovali in so njih imena znana in slavna, v tem slučaju pa, če je z izrazom "Buelow" mišljen državni tajnik urada za vnanje posle, stvar ni taka, ker ta še ni izvršil dovolj imenitnih činov, da bi bilo njegovo ime slavno in splošno znano. Zato se mora vpis besede ' Buelowa šunka' odkloniti". Mož šunk se pa ni dal kar tako ugnati v kozji rog. Iskal je in iskal, dokler ni izvohal nekje mesarja z imenom Buelow. Tega je pregovoril, da niu je dal v njegov namen svoje ime in nato je bila varstvena znamka "Buelowova šunka" brez vseh ovir vpisana v patentni seznam.
Patenti — nič kot patenti, kakor daleč sega
pogled! Kako so zasmehovali celo njegovi praktični rojaki Severoamerikanca, ki je zahteval zakonitega varstvs za kovinske gumbe pri čevljih! Ta iznajdba, sama na sebi tako priprosta, ga je naredila za niiljonarja. Mnogo drugače s« ni godilo onemu, ki je prvi nadomestil gumbe pri ro-novicah z "mehaniko"; podobno je bilo z onim, ki je prvi začel zsmsševati steklenice s kovinskim zama&kom mesto a probkovim, in nič drugače z o-nltn, ki je izumil jaške za konzerve, pri katerih ni treba noža, če se hočejo odpreti, ker se dajo odpreti s Kamini pritiskom.
Včasi patentira kdo kako pozabljeno stvar ali izgubljeno tehniško umetnost. Tako je bilo s takozvaniini varnostnimi iglami, ki niso bile pravzaprav nič drugega, kakor zvesta kopija iz starorimskih časov. Tisti, ki jih je zopet oživil, je po njih obogatel. Pred nekaj desetletji je brskal neki Benečan po starih knjigah in obledelih rokopisih. Pri tem je naletel na stare recepte, po katerih so stari umetniki palače dožev izdelovali slavnozvane steklene posode in posodice. Umetnost se je bila popolnoma izgubila; nihče ni vedel več zanjo. Ljudje so neverjetno zmajevali, ko je zr.hteval Comiuendatore Salviati, tako se je ime-rioval oni srečni človek, na to staro umetnost patent. Imel je krasne uspehe.
Ni vsakdo tako neumen, kakor čevljar Gregor Urban iz Budjevic, ki je izumil, kakor je dokazano, črnilo za čevlje, a je moral doživeti, kako so drugi s to njegovo iznajdbo obogateli, sam si je pa moral s trudom služiti vsakdanji kruh. Kovinsko pero je izumil leta 1808 neki učitelj v Kra-Ijeveu na Pruskem. Razhobual je to novico v svet, vtisel lepega uspeha. Zvedel jo je tudi Anglež Mr. Perry v Birmingham!!; patentiral je iznajdbo hitro kot svojo in postal je miljonar, dočiui je umrl njen pravi duševni oče v revščini. Anglež je bil pač Anglež.
Neštete iznajdbe imajo le tedaj pomen, če se morejo z velikim kapitalom spraviti v prakso. Reven iznajditelj ne more sam z njimi ničesar začeti. A ko hoče imeti sploh kaj dobička od svojega dela, mora iznajdbo prodati. In dostikrat se sgodi, da dobi zanjo primeroma malenkoat, kdor jo nakupi, pn pridobi miljone.
V splošnem koristijo iznajdbe dandanes posameznikom veliko več kakor splošnosti, in to ovira napredek. Marsikdo, ki bi bil sposoben, pa nc more napraviti ali dovršiti svoje morda resnično važtie iznajdbe, ker nima finančnih sredstev zanjo. Tudi za iznajdbe in iznajditelje pride pravi, veliki čas šele tedaj, ko se kapitalistični sistem umakne boljšemu, socialističnemu.
Miramar v sedanji dobi.
Kakor pravljica iz marmorja se dviga nedaleč Trsta grad -Miramar iz .Jadranskega morja. Kakor da je' pesem okamenela iu obtičala na vznožju kraških pečin sredi bajno zelenili vrtov nad valovi, ki se peneči zaganjajo ob fundamen-te, sanja beli grad v čudovitem miru samote. Kdo je bil kdaj v Trstu in se je mogel odtegniti njegovemu vabečemu čaru? Iu kdo, ki ga je kdaj o-gledal, je mogel pozabiti na njegovo čudovito harmonično lepoto?
Kako je sedaj z Miramaroin, ko grme topove komaj nekoliko kilometrov od njega?
Artur Ilolitseher, dopisnik "Berliner Tage-blatta", piše v tem listu sledeče:
(as in viharji, ki so ae vanj z.agnnjali, so grad oropali barve, ga pobelili, mu odtrgali robove. S stolpa v kotu zre orel s kačo v kljunu kakor o-kostnica dol na kamenito sfingo na majhnem pristranskem nasipu, (bi tega pomola je odrinila barka, ki j«' z njo nadvojvoda Maksimilijan zapustil kopno, da tvega pustolovščino v Mehiki. Orel iu sfinga životarita mirno dalje, zatopljena v premišljevanje; lahko pljuskanje valov in ve-tiič s Krasa, to je edino, kar more sedanjost še okrog njiju ustvariti. Sicer pa sta grad iu vrt zapuščena.. Nihče ne razmišlja, nihče ne trpi več po drevorednih in dvoranah, ako se iz cvetličnih čaš ne vzdignejo sence, ki vije jo roke, trkajo na šipe in plavajo skozi temna vrata in zavese, kakor da so to njim podobna bitja iz vzduha iu po-zabljenosti, ne pa oprava, ki jo je iz pozemelj skega gradiva naredila človeška roka.
Iz vseh okenj je razgled na morje. Vsako okno je okvir za drugo sliko. Voda, nebo in izpremenjeno ozadje iz skalovja, mesta, obrisa. Povsod pa, skozi vsako okno je morje videti enako pusto in prazno: nobenega parnika s kadečimi se dimniki, nobene ladje z napetimi jadri, — samo neskon-
Berlinski časopisi predlagajo, da naj se za vse čase odpravi iz nemških višjih šol pouk francoskega in angleškega jezika. Tako mislijo "ka znovati" svoje sovražnike. V mrzlici, ki jo povzroča vojna, se govori mnogo blaznega. Že v prvih mesecih smo čitali zahtevo, da naj se nikdar več — to velja za vso večnost! — na nobenem nemškem odru ne uprizarja nobeno angleško, francosko ali rusko dramatično delo. Enkrat je bilo v imenu patriotizma ukazano vsem nemškim učenjakom,seveda tudi 'za vse čase', da prekinejo vse stike z učenjaki, z akademijami iu z drugimi znanstvenimi zavodi "sovražnih" narodov. Tudi pariško in londonsko modo so hoteli odpraviti in močno so se trudili, da bi iznašli pristno, domačo, patriotieno nemško modo. Še yeč takih "rodoljubnih" zahtev in predlogov je bilo. Zdaj so torej prišli do prepovedi angleščine in francoščine. Šovinizem in blaznost, sta dvojčka. To potrjuje tudi berlinski slučaj. Patrioti hočejo "kaznovati" Francoze in AngJeže, pa ne vidijo, »Iu bi bili najbolj kaznovani Nemci sami, če bi se uresničila njih neumna zahteva. Znanje tujih jezikov koristi pač tistemu, kdor ga ima. (V ga hočejo Neiucetu vzeti, udarijo s tem le Nemce.
čno mrtvo, zadivljeno morje ob zalivu velike avstrijske Inke.
Morje j»- sinje in srebrno se svetlika. Enake barve so in podobnega leska zavese po grajskih sobah. Ce jih odgrneš, se ti zdi, da se morje nadaljuje v modrini zaves in da se je otožna, prazna neskončnost naselila v gradu samem.
Globoko doli pod balustrado se zibljejo aloje v lahni struji; voda priteka do temeljev zidovja, s«« ob njih odbija, sem in tje, v večni enoličnosti. V jasnih, prozornih vodah vidiš, kako stresa bajni veter vrhove aloj — potopljen gozd — v ubranem gibanju, ki je lastno smrti in spominom. Na donečem parketu prostorov, ki smo jih za hip vzbudili v življenje, imajo naši koraki podoben ritem, moji lastni, nežni koraki dragega bitja ob moji strani, pa tudi koraki starega kastelana pred nama.
Kakor da ne bi moglo morje tam zunaj nasititi njegovega hrepenenja po svetu, si je dal nadvojvoda, preden je postal mehiški cesar, sobe, v katerih bi naj v M i ramaru bival, pregraditi v ladijske prostore. Videti je posnetke spalne kabine in častniške obedniee, kakor sta bila na korveti "Nova-ra", njegovi ladji Za potovanje okrog sveta. Na nekem mestu je strop okroglo stekleno dno akvarija. Lahko si mislimo, kako je tod hodil mož, ki ga je bila sama fantazija, mož zaznamovan od usode, brez miru, polu koprnenja, z v srce uvkle-sanim rekom: Navigare neeesse! Slike po stenah nam kažejo njegov začudeni, prisluškujoči obraz z valovito plavo brado in prozornimi očmi — o-braz iz morske mitologije, obraz bitja, ki je zgrešilo svoj življenski element, ki s«) ga njegove zvezde prevarile, ki mu je zlnkobna sreča prisodila prokletstvo, da mora hoditi in tavati okrog, iskati, zasledovati, se radovedno povpraševati, kam pravzaprav spada, vse življenje pričakovati
Iz Amsterdama poročajo, da so bili na zidovih vojašnice v Gentu nalepljeni plakati, ki pravijo — po poročilu lista Echo Bclge — da se je med Nemčijo in Zedinjenimi državami uvedlo pogajanje zaradi odhoda nemškihl čet iz Belgije. Po teh vesteh je Nemčija baje pripravljena za pustiti Belgijo, če se ji plača odškodnina v znesku štiristotisoč miljonov mark.
Ce to ni raca, tedaj je razumljiv sarkazem lista Echo Belge, ki pravi, da je zahtevana odškodnina "komaj pik bolhe."
S Holandskega poročajo: "Neprestano streljanje iz topov dela vtisk, kakor da živi človek v vojskujoči se deželi. Pogostoma se ponoči vidijo bliski iz topov in se sliši grmenje. Mnogo pobeglih belgijskih vjetnikov in nemških dezerterjev prihaja na Holandsko, ker je morala tudi nemška črna vojska, ki je o-pravljala obmejno službo, oditi na bojišče, da izpolni vrzeli, ki nastajajo vsled izgub. Zato ne morejo več tako strogo stražiti mejo, kakor prej. Zaradi mnogoštevilnih dezertacij se ne sme nemško vojaštvo približati meji bolj kakor na 200 jardov. Večina Rusov in drugih vojnih vjetnikov
od zunaj glasu in odgovora, ki mu ga notranjost noče dati.
Slika Manetova, ki kaže ustrelitev, se nam zdi kakor dovtip, če po primerjamo s spoštovanjem zamišljeno stensko sliko neznanega umetnika, ki je ovekovečil prizor, ko stoji mehikan-sko odposlanstvo v mali dvorani grajskega stolpa pred možem usode.
Stari gradnik nam odpira vrata, odgrinja zavese, ter razlaga s tihim glasom, kdo je tukaj stanoval, kdo je tam naslikan; šestdeset let zgodovine, šestdeset let nesreče, gorja, žalosti do vrha napolnjenih, prekipevajočih let človeško skupnosti, nad katero vidno plava krona, je v teh prostorih zaprtih.
Kakor pravljica o prikazni se vse to euje, in glas starca, ki je vse te pokojnike poznal, je ti-hoten kakor je lasten ljudem, ki bivajo v zapuščenih hišah, v katerih straši. Tod hodi prikazen Masimilijauova, potem Charlottina; ona še živi ¿i vi jene sence, bridkejše nego šestdesetkratna smrt; tukaj je spal Rudolf, tam je imel svojo delavnico, in če ti je notranjost popolnoma zbrana, lahko opaziš med drevjem, kako mimo cvetja, morja in skal brez miru gor in dol plavajo dekliško nežne sence Elizabetine. V pestri, zračni, s svilo obloženi sobi s kitajskimi pagodami in metuljčki pa so še do nedavna imeli svojo igralnico otroci Frana Ferdinanda in njegove soproge Sofije, ki so jo smatrali za neenakorodiio — še po njeni enakorodtii smrti.
Z morja nas spremljajo dolgi žarki zahajajočega solnca iz sobe v sobo, pogledajo z nami vred v prostore, ki jih stari gradnik za hip odreši iz temine, da jih že prihodnji trenutek za našimi koraki zopet pahne v isto temo. In to je prav, da se bitja iz pravljic in resničnosti drufca drugih ne motijo. Le sanja in žalost se ti kakor težki o-grinjali ovijata okrog ram in ti bolj in bolj tiš-
čita grlo, čim več rmaš od dvorane do dvorane dalje nositi.
Le ena živa reč ostane, ko smo vse to prehodili. Na pragu prostora, ki imamo vanj stopiti, ob vratih sobe, ki se je za nami zaprla, po-stojimo in poslušamo. Kakor brezdišno utripanje srca se euje tu in tam v zaklenjenih, zatemne-lih dvoranah in sobah tiktakanje ur. Ponekod gredo ure z jasnim, naglim, drugod zopet s so-nornim, mračnim glasom. .Jutro za jutrom obhodi stari kastelan ves grad, da navije ure v tej bajki, ki je pozabila na prostor in čas. Tudi alge na dnu morja se pregibljejo, kakor da bi jih gonilo kolesje ure, a to je ura, ki kaže plimo in oseko, polnoč in poldan, resničnejša kakor čas gori v zakletem gradu. Krog grada se širijo gozdiči lavorike, jasmina, južnega listnatega drevja, čez ograjo vrtne galerije pa vise težki, lilabarvani grozdi cvetoče glieinije globoko dol do naših kvišku stegnjenih prstov. Kmalu bo tudi njih do-ha minila. Cez miljone majhnih, odpadlih cvetnih čas i c koraka težki črevelj samotne hrvatske straže in njegov dobri, topli obraz se okrene z velikim, skoro prestrašenim pogledom kvišku, če se na koncu drevoreda kdo prikaže.
Vojak v sivi uniformi pričakuje menjave. Po mali terasi, s katere v inirni dobi dva stara topova z odprtimi žreli zijata na morje, koraka z na-saje ni m bodalom gor in dol po dvajset korakov naprej in onoliko zopet nazaj. Topova pa ležita zadej v grmovju in »pita zdaj, ko je postalo resnobno na svetu. Tudi oiisdva sta šla med strahove in pošasti v času, ki jih je prehitel.
Po drevoredu prikoraka izmena. Prodec škriplje poti vojaškimi obuvali. Kmalu je zopet mož z nasajenim bajonetom edini svedok sedanjosti po potih ob osamljenem, počasi pogrezajo-eem se gradu.
v Belgiji obdelava zemljo, stavi ceste in pleteni reže iz bodeče žice. Zato ni nič presenečenja v tem, da so pobegli vjetniki, prihajajoči na Holandsko, večinoma Rusi. Pritožujejo se, da zelo stradajo in da se ravna z njimi kakor s sužnji. Zdi se, da se ponavlja strahovlada, ki je bila vpeljana začetkom vojne v Belgiji. Civiliste zapirajo kot talce. Vsak dan se izvrši mnogo aretacij, mnogo sodnih razprav in tudi mnogo usmrtitev. Prostovoljne brigade Rdečega križa so bile organizirane pod pritiskom nemških oblasti; občine so bile prisiljene, da so dale šole in javna poslopja vojaštvu na razpolago. Ljudstvo je prisiljeno "prostovoljno" streči ranjenim, ki prihajajo z bojišča. Oblasti vrše zopet rekvizicije po raznih belgijskih občinah."
To poročilo je tako zgovorno in pove toliko raznovrstnih zanimivosti, da je vsak komentar nepotreben.
Svetovno vojno je zakrivil — Darwin. To odkritje je storil dr. .lohn A. Eaton, pastor cerkve Madison Avenue Baptist church v New Yor-ku. Darwin je odgovoren za teorijo o evoluciji, ki je ustvarila nadljudi v Nemčiji, pravi slavui
pastor. In John I). Rockefeller odobrava ta nauk. Človek je lahko pastor, pa govori neumnosti, človek je lah k o miljarder, pa odobrava neumnosti. Pamet ne tiči v denarni mošnji.
♦Se je krme za kanonel Portugalska armada je sedaj, kakor poročajo iz London s, oborožena in pripravljena, da poseže v boj, kadar jo pokličejo zavezniki. Ni se torej treba ustrašiti, da bo klanja prezgodaj konec. Pravijo, da spravi Portugalska 2f>0.000 mož na noge. To bi že omogočilo lepo vrsto novih grobov.
Angleški ministrski predsednik Asquith zahteva od parlamenta nov kredit v znesku 450 miljonov funtov. To je najvišja zahtevana svota od začetka vojne. Ves kredit letošnjega leta znaša sedaj 1,050,000,000 funtov, ves kredit od začetka vojne pa 2,8.12,000.000 funtov, to je približno 14.160.000.00 dolarjev. Vojna žre. žre, žre . . .
V Indianapolisu je umrl ameriški pesnik James VVhitcomb Riley. Rojen je bil 1. 1849. Z njim je Amerika izgubila enega svojih malošte-vilskih resničnih pesnikov.
J\.

advertisement
Avstr. Slovensko
UMMvëtM M- luanrlt
Bol. Pod. Društvo
lafcwpwfc— M. (tkmi t im v ér*mri ~
Sedež: Frontenac, Kani.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kans. Podpreds: JOHN GOR&EK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breczy Hill, Mulberry, Kaus. Blagajnik; FRANK BTARČlC, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONGRAC JlTRftB, Box 2()7, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kaus. ANTON KOTZMAN, Frontenae, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP «VATO, R. 4, Woodward, Iovva. FRANK STUCIN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠKTINA, Box 23, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMKK, Box 65, Frontenae, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenae, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša #1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatvc pa gl. blagajniku.
se v nekaterih «lučajih popolnoma nič ne brigajo za otroke, temveč se zabavajo v restavrantih in drugje.
Zadnje mesece je obstojala v Lon
OTROŠKA HUDODELSTVA.
Razna poročila iz Evrope naznanjajo, da »e je, odkar je vojna, pojavilo med otroci veliko večjih in manjših
zločinov in število teh zločinov je z rfonu takozvana "Črna roka", ki »e je
vsakim dnem večje.
sestajala iz samih dvanajst do Štiri-
Kolikor se je moglo doslej doznati, najst letnih dečkov. Banda je bila je največ otrok-zločincev v Angliji, nadvse modro organizirana. Imeli so mogoče jih je drugje več, toda naj- svojega "načelnika", "podnačelnika" bolj je znano za Anglijo, kajti tam je I in razne "častnike", ki so imeli vsak domači državni tajnik uvedel toza- i svoje dolžnosti in bili podrejeni prvim, devno strogo preiskavo, pri čemer mu Ta tolovajska organizacija mladih po-pomaga tudi policija ter prebivalci sa- balinov jo imela namen ponoči razbi-mi, ki morajo takoj vsak pojav kakega jati sipe pri izložbah.
takega zločina naznaniti.
Državni domači tajnik je zadnji čas razposlal na vse mirovne sodnike cir-kularje, tičoče se teh otroških nepo-stavnosti.
On pravi, da se je tekom treh me-
Ko so jih polovili in ko jih je policijski komisar zaslišal, so vsi z največjim ponosom pripovedovali svoje čine.
Razbijali so izložbe in kradli blago ter ga na to prodajali; za izkupiček
secev, od 15. decembra 1915 do 15. so potem kupovali slaščice in pohajali marca 1916. prigodilo med mladino v kinomatografska gledišča.
izpod šestnajst let v sedemnajstih večjih mestih 3596 resnih zločinov; v istem času preteklega leta je bilo teh zločinov tudi veliko, toda v primeri z letošnjim letom jih je bilo veliko manj, namreč 2685.
Zločini so še vedno bolj pogosto po-
Poskuša se na vse mogoče načine temu odpomoči.
POLITIKA IN ŽENSKE.
Tiskovna svoboda.
Londonski list "Evening News" prijavlja zelo zanimiv članek o velikem navijajo, kljub temu, da'so tozadevno vplivu, ki ga imajo angleške žene na že marsikaj ukrenili.	svoje može in zlasti ministrske so-
Domači tajnik pravi, da je tega proge. Znano je, da ne igrajo ženske glavni vzrok, ker so očetje odsotni od nikjer tako velika politične vloge, ka-domov, kajti klati se morajo na bo- kor na Angleškem. Seveda so to žen-jiščih, vsled česar imajo otroci preve- ske najvišje izobrazbe. Za časa prejš-liko svobodo. Matere jih pa tudi ne njega kralja Edvarda VII.. jc bila morejo same krotiti, ker imajo dovolj javna tajnost, da so imele nekatere drugega dela doma, veliko jih pa jako pametne in omikane dame narav-kot je znano — dela v tovarnah in nost odločilen vpliv na kralja in vla-drugje..	do. Tako hudo danes sicer ni več,
Statistika je pokazala, da je največ resnica pa je, da se soproge nekaterih teh mladih lopovov sinov vojakov. ministrov vztrajno bavijo s politiko Dalje je pa tajnik prišel tudi do sploh in tudi s podobnimi vprašanji, zaključka, da so vzrok mnogih otro- Tako ima ministrski predsednik As-ških hudobij tudi kinomatografične quith ženo, ki ga boje po duševnih slike. Ne vedno zato, ker so slike sla- zmožnostih daleč nadkriljuje. _ Ashe in pohujsljive, temveč zato, ker quith velja pri mnogih rojakih za naj-imajo zdaj otroci veliko prostost in večjega Angleža sedanje dobe, drugi lahko pohajajo kamorkoli. Kinomato- j pravijo, da ga lord Churchill, lord grafične slike se otrokom gotovo naj- Haidane in Lloyd-George daleč nad-bolj dopadejo in ker nimajo denarja, kriljujejo. Dočim je torej javno mne-ga morajo seveda ukrasti, da morejo nje glede Asquitha samega razdelje-v "moving picture" gledišče.	no, je pa popolnoma edino glede nje-
Ra/.lične dobrodelne družbe in tudi jfove žene, da je namreč najpamet-domači tajnik sam pravi, da so se v nejša Angležinja, kar jih sploh živi, teh dveh letih, odkar je vojna, otroške jn priznava ves svet, da je res učena, hudobije pomnožile za sedemdeset od- ¡Gospa Asquith komandira svojega stotkov.	moža na najljubeznivejši način, a dasi
Po sodnijskih poročilih iz vseh an-¡je Asquith jako hladen in preračun-gleških kolonij je bilo eno leto okoli ljiv človek, tega še sam ne zapazi, trideset tisoč otrok pred sodiščem. Žena lorda Churchilla ni tako učena, koncem drugega leta svetovne vojne to se pravi, znanstveno izobražena, bo iz sličnih poročil brez dvoma raz- kakor gospa Asquith, ima pa veliko vidno, da jih je bilo od 1. avgusta znanja, razume šest jezikov, zasleduje 1915 do istega dne 1916 gotovo preko vse važne javne pravde in politično stotisoč.	literaturo, ter ima mnogo dela, da
Policijske oblasti, ki zdaj drže te- drži moža na vrvici, ker je lord denske rekorde, pravijo, da je teh zlo- , Churchill jako nestanoviten mož. Do-činskih otrok vsak teden za par od- stikrat pa ga ne more obvladati, ker stotkov več.	je lord Churchill nagel iri prekipeva-
Misli sc, da ni v nobenem me- joč značaj. Gospa Churchill je šele stu poprečno po velikosti toliko teh ža- 30 let stara, a splošno mnenje je, da lostnih pojavov kakor v Londonu. V hi lahko sama vzela ministrske vajeti Berlinu, Petrogradu, Rimu ali na Du- v roke. Minister za kolonije Harcourt naju se to ne more v toliki meri do , ima za ženo Američanko, hčer umrle-gajati, ker so vsa mesta ponoči raz- fja Pierponta Morgana. Ta mu je pri-svetljcna, tako kot so bila vedno.	nesla v zakon mnogo miljonov de-
London je pa, kot znano, vso noč narja in veliko izobrazbo, združeno z popolnoma teman, ker se boje napa- živim zanimanjem za javne stvar,, dov nemških Zeppclinov. Tema v Angleži sodijo, da jc Harcourt eden londonskih ulicah ima grozne posle- največjih lenuhov, kar Jih hod. po dice na otroško moralo.	«vetu in da sploh ne bi b,l nikdar po-
Pohajajoči po temnih londonskih uli-	minister, če bi g« žena ne vodila.
cah _ kot tudi po drugih mestih, n. «odijo pa tudi, da se go*pa Harcourt pr. Birminghamu in Brightonu - ni- sato tako živo bavi s politiko, ker hoče maj«» deset in dvanajstletni dečki po- "vojega moža spravit, na mesto mim-Hcbno velikih težkoč posegati v žepe, strskega predsednika. Med vsem. mi-posode ali torbice mimoidočih. Ako n istrskimi soprogami ima gospa Llojrd-okradeni slučajno zapazi tatvino, ma- George največ neposrednega vpliva „ari se isto minuto, ne najde paglav- na svojega moža. Prestala je ž nj.m cev ker je popolna tema, kvečjemu vse skrbi in vse boje, kar j,h je mo-|unH MVJeti	ral izvojevati, preden Jc postal eden
' Kot žc omenjeno, je tudi to veliko	prvih mož britanske države. Pomoč-
krivo, da delajo matere v tovarnah in	niča mu jc tudi sedaj. Nič se ne smo
po uradih in puščajo otroke doma.	ni za to, da jo gledajo čez ramo dame
Ponavadi-jim dajo še malo svotico de-	visoke Ti.tokracie, ki ne-orejopo-
narja. češ. da si kaj kupijo, n. pr. za	zabiti, da je hil Lloyd-G^rge „ekoč
sadje ali kaj. Otroci se vsled tega raz-	čisto navaden advokat Mož In žena
vadijo in ko n.msjo več denarja -	sta v prostih urah vedno skupaj m
, ,	ne posvetujeta o vseh vprašanjih, s
' Te Talostne razmere je pripisovati katerimi ima mož kot minister opra-*e nekemu drugemu tudi žalostnemu viti. V javnosti pa gospa Lloyd-
George ne nastopa tako očitno, kakor
P°Miit«re, katerih molj« .o n. fronti.! prej im.n.v.n. mini,tr.k. .oprode.
- Ameriška ustava izreka, da je svoboda tiska nedotakljiva.
Kakor je vsako tiraustvo vedno gledalo, da potepta svobodno izražanje mnenja, tako je revolucionarno ljudstvo vedno postavljalo svobodo besede v prvo vrsto svojih zahtev.
Svoboda tiska pač ni še svoboda sploh. Toda neizogiben pogoj politične svobode je. Kjer ustna, zlasti pa kjer tiskana beseda ni svobodna, tam se sploh ne more govoriti o politični svobodi. Časopisje je prometno sredstvo mnenja med množicami kakor pismo med posamezniki. Vzemite ljudstvu svobodo, da more izražati svoje mnenje, pa ste mu vzeli svobodo akcijo.
Današnja Amerika je sad revolucije. Z u-poroni je postala samostalna. V svojem prvem dokumentu, namenjenem vsem narodom sveta, je naglašala pravico revolucije. In njena prva ustava izraža načela revolucije.
Ali od tistega časa se je v Zedinjenih državah mnogo izprcmenilo. Niso se le povečale, ampak med njihovim prebivalstvom so se razvili razredi kakor povsod, kjer se je ustanovil kapitalizem. Razredna nasprotja uničujejo skupne interese. Vladajoči razredi čutijo tradicije revolucionarne preteklosti kot oviro svojih interesov in se jih skušajo otresti. Obogateli vnuki revolucionarjev postajajo reakcionarji. Polit¡carji v službi kapitalizma morajo biti nazadnjaški. In najsvetejša načela svobode padajo pod pete.
Svoboda tiska je gospodu joči ni trn v peti. Naravnost se je pa vendar ne upajo napasti. Vpeljava cenzure s konfiskacijami in vsemi pro goni, katerim je bilo časopisje nekdaj izpostavljeno v mnogh deželah in je v nekaterih še, bi bila preveč kričeča. Ljudstvo bi prelahko opazilo, kani drži pot. Nazadnjaki skušajo torej po ovinkih doseči svoj namen.
Že doslej je v Ameriki pošta vršila funkcije, katerih nima nikjer drugod. Sedaj pa hočejo z njo "Zakonito" priti časopisju do živega, in doseči mislijo to s "Section 7 of the Post Office Appropriation Act", ki je sedaj v kongresu v razpravi.
Ta predloga določa:	«
"i. Dosedanje zakonite določbe glede na pošiljanje revij in časopisov naj se odpravijo in način bodočega pošiljanja takih revij in časopisov naj se vrši v tovornem prometu ali pa s pravilno pošto po mnenju generalnega poštarja Zedinjenih držav, ki naj ima v tem oziru popolno oblast.
2. To odločanje in ukrepanje generalnega po-fttarja glede na pošiljanje revij in časopisov bodi definitivno, in glede na pot, ki se rabi za ta namen, ima pravico ravnati saui po svojem spoznanju."
Na prvi pogled je to nedolžna določba. Le malo natančneje jo je treba pogledati, pa se spozna, da tiči v njej možnost največjega sekira nja časopisov, (ieneralni poštar dobiva s temi določbami nekakšno absolutistično moč, ki bi morala biti žc v vsaki konatitucionalni monarhiji izključena, kaj Šele v republiki!
Generalni poštar sme po tem načrtu popolno-ma po "svojem spoznanju," brez vsakega pri-ziva, kot edina in odločujoča instanca ukrepati, kako se bo ta ali oni list razpošiljal. Časopis, ki njemu ali pa njemu prijaznim kapitalistom ni všeč, se bo razpošiljal na tak način, da ga dobe naročniki, kadar nima njegova vsebina nobene vrednosti več. (Ieneralni poštar dobiva z drugimi besedami oblast, da uniči časopis, katerega ima na piki.
Enkrat so reakcionarji že boleli doseči tak rezultat. I>2. kongres je odvzel oblast generalnemu poštarju llitehcocku, ko so jo hoteli vtihotapiti v zakon o poštarju. Takrat je kongres povsem prav poudarjal, da omogoča taka določba cenzuro iz političnih razlogov.
Sedaj se vlada baje močno trudi, da bi vsilila kongresu to absolutistično spako. Senat jo je zavrgel, in vrnila se je zopet v zbornico poslancev, kjer plavijo, da jo mislijo "nekoliko predelati."
V tej stvari pa ni nič za predelavanje. Kar hočejo s temi določbami doseči, je slabo, pa naj se izreče s temi ali pa z drugimi besedami. Edino, kar je prav, je popolna odstranitev teh izjemnih paragrafov in enaka pravica za vse časopise, ki ne sme biti odvisna od dobre ali slabe volje nikogar, tudi od generalnega poštarja ne.
Izdajatelji nekaterih časopisov so spoznali nevarnost, ki preti s takimi ukrepi in so poslali kongresu proteste proti sprejemu takega načrta. Ker je očitno, da bi se pravica šikaniranja in zatiranja najbolj rabila proti delavskemu časopisju, bi bilo priporočati, da bi tudi delavske organizacije sprejele primerne protestne resolucije in jih poslale kongresu v Washington. Kajti svoboda delavskega časopisja pomeni svobodo delavskega gibanja.
O Dardanelah.
Mars, bog vojne, jc sicer surov patron in se opira bolj am^.iicč kakor na knjigo, toda hočeš ali nočeš obuja vendar tudi nekoliko znanstvenega zanimanja in agitira, četudi bolj po sili kakor po svoji volji, med drugim precej za razširjanje ge-ografičnega znanja. Lahko si militarist, pacifist, ali karkoli, toda živeti absolutno brez zanimanja za vojno ne moreš, če nisi idiot ali pa mašina. Ra vno če sovražiš vojno, moraš zasledovati njen razvoj in njene doogdke. da moreš tem močneje utemeljiti svoje protivojno stališče.
In čim se zanimaš za vojno, se moraš žanr mati tudi za zemljepis. Citaš, da prodirajo Rusi proti Kovelu; treba je za vraga vendar vedeti, ali je ta Kovel v Bukovini, v Galiciji, na Kavkazu ali okrog Rige. Kje je Bazentin. okrog kate rega se preganjajo Angleži in Nemci? Iskat ga greš. pa najdeš c^io dva Bazentina.
Dosti jih je, ki so slišali ime Verduna prvič, ko so ga začele nemške armade naskakovati. A če so- ga prej slišali, so že davno pozabili na to.
Čigar zanimanje je resno, ta pa najde pot od geografije tudi malo dalje. Krvavi dogodki svetovne vojne mu odpirajo knjigo zgodovine, Obujajo spomin za znanje, ki je že zaspalo, pa dajejo tudi nov pouk.
Veliko vlogo so v tej vojni igrale Dardanc-le, zlasti lani, ko so Angleži skušali prodreti skozi to morsko ožino do Carigrada. In ob teh do godkih se spominjamo, da ima ta vodna pot že dolgo zgodovino za sebo in da je igrala že dosti krat v preteklosti znamenito, za mnoge narode vele važno vlogo. Boj za posest Dardanel se je ne štetokrat ponavljal, in najbrž so se tam odigra vale krvave tragedije še v časih, ko ni noben hi-storičar beležil zgodovine narodov.
Helespont se je imenovala ta iz Sredozemske ga v Črno morje vodeča vodna pot pri Grkih. V času, ko so se širile grške kolonije, so ustanovili tam Grki utrjeni mesti Abvdos in Lamsakos. Do strategičnega pomena se je povzpel Helespont prvič, ko jc leta 481 pred Kristom Kserkses, per zijski kralj in vojskovodja, dal napraviti na najožjem kraju morske ožine velik iz 700 ladij se stavljen most, po katerem je šla njegova armada v Evropo. Moral se jc pa pred Grki kmalu u-makniti nazaj čez morsko ožino. Vihar je bil med tem odnesel oni most, tako, da mu je bil prehod silno težak.
Ta ožin« je dobila veliko veljavo^ ko se je izvršila v njej odločitev v peloponcSki vojni, v morski bitki pri kraju Egospotamoi v avgustu 1. 405. kjer je bila atenska mornarica od špartaii ske pod njenim poveljnikom Lysandrom po pol noma uničena. Leta 334 jc šel čez Helespont A-leksandcr Veliki, d« bi porušil na azijskih tleh moč perzijskih satrapov. V vojni Rimljanov s sirskim kraljem Antijohoni II. je nmral vojskovodja Cornelius Scipio Afričanu« z velikimi četami preiti rtžrno, da je mogel nato premagati svojega sovražnika pri Magncziji leta 190. Leta 84 pred Kristom je šel Sula čez Helespont po bitkah pri Kainmcji in Orhontcnosu in je sklenil potem mir s kraljem Pont uaa v Dardanosu, od katerega kraja ima sedaj ožina iinc DaTdanelc.
Ko so Turki zasedli Malo Azijo in se pripravljali ,da udero v Evropo, je bila poslana na prizadevanje papaža Ivana XXII. krščanska armad» na beneških, na poljskih in rodoških ladjah proti polumeseeu. Takrat so si kristjani prvi/- priborili vhod v Dardanele in turška mornarica je bila poražena. Ali Turki so vendar prišli čez ožino leta 1357. Deset let pozneje je že imel sultan Murat I. svojo prestolnico v Odrinu. Ko so dobili Turki v svojo oblast Carigrad, je bila njihova prva misel utrditi Dardanele, katere so seveda tekom stoletij prcnarcjtrli in vedno bolj utrjevali. Fort i Kunikale, Sediibar od vhodu in na najožji točki Kale Sultanijc in Kilidbar so nastali takrat. V raznih vojnah so sovražniki prodrli t kozi ožino.. Benečani so se opetovano trudili. Večji uspeh so dosegli samo enkrat, to jc leta 1656, ko so v srečni bitki pred vhodom v Dardanele očistili Sredozemsko morje turških la-
Leta 1770. se je posrečilo ruski mornarici pod poveljstvom admirala Elfinstona iti skozi o-žino pri obeh zunanjih fortih, ki tačas slučajno nista imela dosti municije.
Leta 1*07. je šel skozi angleški admiral Duckworth in drugi dan je bil s svojimi ladjami pred Carigradom. Namen tega drznega pohoda je bil odvrniti sultana od zveze z Napoleonom. Od takrat dalje ni mogla nikakršna vojna mornarica skozi Dardanele pred Carigrad. Za vsak nrehod skozi Dardanele se je moralo dobiti dovo ljcnje v Carigradu. Leta 1833. na primer je dovolila Turčija Rusom, da so se ustavili v Dardanelah, prepovedala pa je bila obenem prehod Angležem in Francozom.- V krimski vojni jc pustila Turčija prehod čet združenih zapadnih velesil skozi Dardanele brez ovir, v rirskoturski vojni 1877. 78 je Turčija z veseljem odprla Dardanele angleškim ladjam, ki so imele nalogo Ruse od Carigrada zadrževati. V vojni /a Tripolitanijo ' leta 1912. so poskušale italijanske torpedovke forsirnti Dardanele, ali morale so se umhkniti pred najožjim mestom pred forti Kale Sultanijc in Kilidbar. Tudi Angleži in Francozi so se mo-j rali v sedanji vojni umakniti, ne da bi kaj opra
! Vili.
Najbrž bodo igrale Dardanele tudi pri skic panju miru veliko vlogo. S tem, da gospoduje ' Turčija nad Dardanclami, ima moč, da zapira 1 Črno morje in napravlja iz njega takorekoč .jezero brez svetovne zveze. Rusija je čutila to od | visnost od Turčije vedno z veliko nevoljo in je storila razne korake, da bi se rešilo dardanclsko vprašanje in se morska ožina odprla splošnemu prometu. Turčija se je uspešno upirala tem po izkusem, in sicer tem lo»že, ker jo je zlasti Anglija podpirala.
S tem, da se je Turčija v sedanji vojni postavila na stran Nemčije, se je položaj močno iz preuienil in če bodo zavezniki, kadar se ho sklepal mir, dovolj močni, bodo gotovo Turčiji vzeli , dardatielski ključ. Za rusko trgovino pa bi bila j to epohafna izprcincmba.
Socialist, ki ni organiziran ,je enak vojaku, ki ne pripada nobeni četi in tiči za pečjo doma.
O RAZVOJU ELEKTRIKE.
Vsa zgodovina človeštva je razvoj.
Ve« razvoj človeštva hodi po poti dela in njegovih sredstev.
Kakšen je bil razvoj v preteklosti, nam pove pisana zgodovina in on« znanosti, ki sestavljajo najstarejšo zgodovino, katere še nihče ni beleiil. Kakšen je razvoj v sedanjosti, opazujemo lahko s avojimi očmi. Pri tem tudi opazujemo, da ao koraki napredka vedno daljši in hitrejši. Za prva odkritja in prve iznajdbe je potrebovalo človeštvo dolge, dolge dobe, ker je imelo zanje premalo sredstev in premalo podlage. Prvi nesigurni korak otrokov je velik uspeh razmeroma dolge dobe; kadar je shodil, pa sledi pridobivanje varnosti v hoji, tekanje in vsako drugo gibanje hitreje in hitreje, takorekoč igraje.
življenje posameznika je v malem življenje vsega človeštva. Tudi to j« imelo svojo otroško, pa mladeniško, pa moško dobo. Odkar je shodilo, koraka hitreje in hitreje. Tako je tudi tehnični napredek sedanjosti neznansko večji nego je bil v preteklih časih.
Naš čas lahko imenujemo dobo e-lektrike, ki postavlja vse občudovanja vredne uspehe pare v senco. Najvažnejši element sedanjega napredka jc bila izpopolnitev lepih aparatov, ki jih goni električna sila, ona tajinstve-na, nevidna in čudovita sila, o kateri vemo sicer šc prav malo, s katero pa že lahko delamo čudeže, in ki je že čisto navadna v vsakdanjem življenju.
Videli smo rast telefona. Iz neudobnega, nepraktičnega in dragega predmeta, ki je bil le za razkošje, je postala neobhodna stvar, ki je primeroma poceni in dostopna žepu srednjega stanu.
Priča smo bili, kako so nastali iz neprikladnih in nerodnih ropotajočih masin lepi električni stroji, ki so za industrijo velikanske važnosti in ki brez njih danes skoro ne bi mogli več izhajati.
Videli smo tudi, kako so se izpopolnili takcivani Roentgenovi žarki, ki so prej if rali le neznatno vlogo, ki pa jih človek zdaj že popolnoma kontrolira in ki so skoro neobhodni pri mnogih operacijah in dober pomoček me- . dicinske znanosti.
Lahko opazujemo, kako so uporabili še manj znane artezijanske valove pri brezzični telegrafiji — tem najnovejšem uspehu moderne vede in telegrafske umetnosti, ki nas združuje s poljubno točko na zemlji ali vodi, brez vsakega prevodnika, razven neslišnih in nevidnih električnih valovanj. In na prvem mestu se nahaja električna žarnica, ki jo rabimo že v vsakdanjem življenju in ki je vsepovsod neobhodno potrebna. Ta žarnica je izum ne-prekosljivega iznajditelja Edisona.
Ko rfc začne skrivati na zapadu solnce koncem dneva ter se od vzhoda dviga tajinstvena iroč, zažare ti umetni, hladni ognji ter zalivajo vse s svojim žarkim svitom.
Prevrat v razsvetljavi je bil eden najznačilnejših v pojavih naših dni. Toda ta naloga še daleko ni končana. Kaj da pričakuje našo dobo jutri, še nikomur ni znano. -
Ko se je leta 1879 pojavil Edison s svojimi prvimi poskusi z električno žarnico ter predstavil svetu električne zmožnosti v brezzračnem prostoru in odkril šc druge znamenitosti, ni nihče slutil, do kakšne stopnje se povzpne ta znanost tekom 36 let. Prvi koraki so bili zelo počasni. Sele leta 1882. se je potem posrečilo Edisonu, da je po dolgem trudu odprl prvo električno postajo v New Yorku. Ona prva dina-mo mašina je še danes shranjena v nekem muzeju, ter je sila majhna. I-mela je 75 konjskih sil in razni kritiki so zelo dvomili o končnem uspehu vsega podjetja. Mislili so, da ne bo električna žarnica dajala dovolj svetlobe in da se ne bo skazala varno glede na požar.
Edison pa se na to ni oziral, temveč jc sledil svojim iznajdbam. Morda je videl le on sam, kako zelo se razširi ta iznajdba. V tem se gotovo ni motil, ker jc električna razsvetljava dandanes najpotrebnejša izmed vseh iznajdb. Samo v Zedinje-njenih državah je doseglo število žarnic do 50,000,000. Vendar, kljub silnemu razvoju električne razsvetljave se nahajamo šele v razvoju ter še ne moremo predvideti konca.
Rili so trenotki ,ko so resni ljudje mislili, da jc dosežen vrhunec; prihodnji dan jc prinesel novo presenečenje. Posrečilo se jc spraviti močnejšo stru-jo v službo, velike žarnice, prava e-lektrična sobica so nadomestila večje število manjših žarnic. In razvoj gre i dalje in dalje brez resničnega presledka.
Brezžično telefoniranje preko vsega ameriškega kontinenta, brezžično brzojavljanje daleč preko oceana so danes žc realnosti. Vpričo dosedanjih uspehov se mora žc reči, da fantazija šc ni izmislila, kar bi bilo tehniki nemogoče. In kaj bo ravno električna siln še čudovitega uresničila, se nam danes najbrže niti sanjati ne more.
človeštvo pa ima tudi nalogo, da napravi ves napredek resnično kori-stonosen. Tudi ženialni izumitelj bo imel največje zadoščenje, kadar bo videl, da koristi njegov izum vsemu človeštvu. To nalogo mora izpolniti socializem.
PROLETAREC
LIST ZA ISTIMI I DELAVSKEGA
LJUOI TVA.
IZHAJA VS4 Ml TOB CK.
—— Ltataik ia Ud*j«t«IJi -
Jsftalaiaaska dilinka tiskana dmlba v Oklic«!« Illiiiit.
I
Karočuina: Za Am triko $1.00 aa celo teto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo H.10 »a colo loto, $1.11 pol lota.
Oglati fi* dogovorit. Pri spremembi 4i»#/«//0 ji poleg novega naunantti
_tudi stari naslov.__
•rfuliMll« Jm«*L
V AMtihi. —
Itobiftek je Robert če rga dajejo Nšmci, dobile k j« tudi »lober, te ga dajejo Angleži, iu v \vashing-
I tonu morajo skrbeti, da se nihčf I ne dotakne pravice profitarstva.
lil ameriška vlada je res pripravljena, da 44 vrši svojo dolžnost." Razmerje med Anglijo in Ameriko je postalo kritično, še bolj kritično — slišimo in čitamo — kakor takrat, ko je slo za nemško subinariusko vojskovanje. Naravno! Submarinke so potapljale ljudi, Anglija sega po moi-njičku. Takrat je šlo za življenje, aedaj gre za profit. Naravno, da grozi prelom med Ameriko in An-Nič se ne bomo čudili, Če ^^^^^^^^^^^^^^^^^ bomo kmaki Čltali, daje »e*ar-A ■ u t jx -■- inost vojne med Zedinjenimi drža-
PROLETARIAN ¡vami in Veliko Britanijo eminent-
h Owmd mmd »«M I «h— w Tiii^.r W
Plače iri plače.
▼m pri toi b« glodo norodnoga pošiljanja Hrta ia drugih narodnosti, je poiiljati
prodsodniku družb« Iva» Molak. 4008 Wast 31. Straat, Chicago, III._
Stalk Slavil Werkaiea t Milking tiapui Ckiaafa, UliMit._
Subscription rates: UniUd States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half
Cir. Foreign oountries ILM > year, fi for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
If A S LOY (ADDRESS):
"PROLET AREC"
eeta w. si. -»m«.*».
tmcAuw
ILLINOIS
ČRNE LISTE ANGLIJE.
t
Nobena vlada na svetu ne razume tako dobro kakor angleška, da je sedanja vojna v prvi vrsti boj denarne mošnje. Gotovo tudi v ostalih kabinetih ne sanjajo tako idealistično kakor govore; ali nikjer ni matcrijaliatično razumevanje gospodarskih vzrokov, gospodarskih ciljev in gospodarskih sredstev vojne tako jasno kakor v Londonu. Bethinann Hollweg ni tako otročji ,da ne bi ničesar vedel o pro-fitnem ozadju tega ogromnega klanja; toda kadar govori o 44boju med germajistvom in slovan-stvom;" vendar še sam nekoliko verjame svojim besedam, dasi bi bilo treba le odpreti oči, pa bi se mu pokazala vsa njih nezmisel-nost; kajti v resnici stoje povsod
na.
V	Washingtonu pripravljajo o-stro protestno noto. V Ijondonu pa pravijo, da se čudijo. Saj niso ničesar storili Ameriki! Le svojim državljanom so povedali, s kom ne smejo delati kupčije. Firme iz drugih dežel so imeli že prej na svoji bojkotni listi. S tem, da so sedaj objavili še ameriške tvrdke, niso storili nič novega,
pravijo.
V	Londonu so menda vedeli, zakaj niso prej bojkotirali ameriških podjetij. Pričakovali so pač, da povzroči to sitnosti. Teh pa niso marali preveč, dokler s<j bili odvisni od ameriške municije. Sedaj se jim ni treba več posebno ozirati na to, pa spuščajo svoje gospodarske strele tudi pre*o o-ceana.
Seveda je položaj sedaj kritičen. Ameriški poslanik v Londonu Page pride na 14dopust" v Zedinjene države. Na tem 44dopustu" bo moral mnogo pripovedovati svoji vladi. In kaj se razvije iz tega, bomo šele videli.
Do vojne med Anglijo in Ameriko menda ne pride. Ce bi imeli vojno z vsako deželo, s katero smo prišli v kritičen položaj, bi se morali tepsti že skoraj z vnem svetom. Radovedni smo pa ven-
ni proti Slovanom, in nikdar ne bo mogel povedati, kam naj postavi zamorce, Indijce, Singaleze i. t. d., ki se bojujejo za- svoje "patrone", če bi bila ta vojna rasna vojna. V Carigradu verujejo kolikortoliko v narodno vstajenje Turčije in v poslanstvo islama, dasi se bojuje mnogo moha-medancev v zavezniških vrstah in so glavni zastopniki islama, Arabci, vstali naravnost proti Turkom. Italijani hočejo razširiti svojo gospodarsko oblast na Balkan, vendar pa mislijo poleg tega, da je sedanja vojna zgodovinsko nadaljevanje bojev za zedinjenje Italijanov.
V	Londonu ni takih sanjarij. V parlamentu se sme izreči kakšna idealistična beseda o skrušenju pruskega militarizma, o svobodi malih narodov in o podobnih lepih rečeh. Ali odgovorni faktorji na Angleškem nič ne pesnijo, ampak vedo, da gre za moč in svobodo profitarske kupčije. Zato pripravljajo že sedaj organizacijo zaveznikov, ki naj po vojni gospodarsko tepe Nemčijo in njene prijateljice. Zato se tudi sedaj bojuje bolj z gospodarskimi sredstvi kakor z orožjem.
V	tem prizadevanju je prišla Anglija v konflikt z Zedinjenimi državami.
Za človeka, ki se ni duševno zasužnjil ne eni ne drugi vladi, ne eni nc drugi vojskujoči se skupini, je jako zabavno opažati me-tamorloze ameriškega kapitalističnega časopisja. Večinoma je bilo dve leti probritansko. Marsikateri list, ki je v prvih časih vojne še omenjal, da je na vojni ista Anglija, s katero je Amerika vodila revolucionarni boj za svojo samostojnost, je pokopal te neprijetne spomine, ko so se množila in množila angleška in zavezniška naročila za vojni materijal, ko so tukajšnji kapitalisti želi bogatejše in bogatejše profite, ko so finančniki v /ili velikanske transakcije z ogromnimi dobički in ko je obenem postalo jasno, da so za enkrat enake kupčije z Nemčijo nemogoče.
Anglija daje profit, blagoslovljena bodi Anglija!
Naenkrat se je izpremenilo. Anglija je prijela nekatere ameriške kapitaliste tam, kjer jih najbolj boli. Objavila je listo ameriških tvrdk, s katerimi je angleškim državljanom prepovedano kupče-vati, ker imajo omenjene tvrdke baje zveze s sovražniki Anglije.
Kakor da bi treščilo, je zakričalo kapitalistično časopisje. Sveti profit je v nevarnosti! Tega ne sme dopustiti ameriška vlada.
fGermani proti Germanom, Slov*-¡dar, če bodo tudi sedaj tisti pacifisti tako goreče nastopali za o-hranitev miru, ki so se na žive in mrtve upirali vojni, ko je imela Amerika konflikt z Nemčijo. ' Človek bi skoraj občutil nekoliko škodoželjnosti. Zdaj slišimo, da je boj s črnimi listami nepošten. Vlado pozivajo, naj eventualno z dreadnoghti -brani pravico vsakega državljana, da prodaja in kupuje svobodno, br*z vsake
zapreke.
Kadar sestavljajo kapitalisti črne liste delavcev, da ne more proletarec, ki se je udeležil kakšnega štrajka, po vsej deželi nikjer prodajati svoje delovne ino-či, tedaj ne slišimo nikdar, da so črne liste nepoštene. In nikdar še ni vlada genila z mezincem, kaj še z dreadnoghti, da bi bila branila pravico delavca, da svobodno prodaja svojo delovno moč.
157 bojnih ladij.
Senat Zedinjenih držav je dne
18. t. m. sprejel povečano mornariško predlogo, po kateri se zgradi v treh namesto petih letih 157 različnih bojnih ladij; prvo leto ne morajo dogotoviti štirje dread-noughti in štiri bojne križarke. Predlog, da naj bodo tri izmed novih velikih bojnih ladij namenjene za pacifično obrežje, je bil odklonjen, češ da posega v pravice predsednika, ki jc vrhovni poveljnik mornarice.
Sprejem tega velikanskega mornariškega programa ni nikakršno presenečenje. Kapitalizem ima politično moč, kapitalizem potrebuje veliko mornarico, kapitalizem dovoljuje, kar mu je všeč.
Nove ladje bo plačalo ljudstvo; če jih ne plača direktno, jih pa poplača indirektno. Služile pa bodo kapitalizmu direktno in indirektno. Mornarica ima nalogo, da protežira ameriško trgovino povsod, kjer jc mogoč profit. To je torej kapitalističen namen. Zgradba ogromnega števila ladij in njih o bo rože nje in oprava prinese l)ogat zaslužek mnogobrojnim kapitalističnim podjetjem. To so zopet kapitalistični interesi.
Dokler bo ljudstvo dovolilo kapitalistom, da vladajo, se bodo kapitalisti na ta način "brigali" zanj. Edina rešitev zoper to ople-njevanjc ljudstva je v močni strokovni in politični organizaciji delavstva, v osvojitvi politične moči, v političnem odstavljen ju kapitalističnega razreda.
Sodrug! Kaj si storil, da bi pridobil svojemu klubu vsaj enega novega člana T
Zadnji mesec se je na neki seji chikaskega mestnega sveta odigrala epizoda, ki bi bila vredna, da si jo zapomni vsak delavec — ne le zato, da jo ve, ampak posebno zato, da razmišlja o njej in da izvaja iz nje prave posledice.
Chikaški cestni pometači so po* dolgem razmišljanju prišli do spoznanja, da se z njihovo plačo nc more človeško živeti, tudi če se obrne vsak cent desetkrat, preden se izda. Nekaterim med njimi je bila dolgo uganka, zakaj je plača vedno prekratka; dolžili so sebe ali pa svoje žene, da ne znajo več gospodariti. Ali vsi poizkusi gospodarske reforme na to ali ono stran so bili zaman. Dva dolarja 25 do 35 centov jc bilo vedno premalo. Naposled so bili prepričani, da je povišanje plače edino, kar bi jim moglo pomagati. Ne mesar, ue branjevec, ne hišni gos|H>dar ne zniža svojih cen. Tudi obleke ni mogoče dobiti še cenejše od tiste, ki jo navadno kupujejo; in če jc mogoče po leti puščati otroke, da tekajo bosi po ulici, je to o božiču vendar že precej nečloveško.
Ko se je med pometači popolnoma utrdilo spoztianje, da res ni druzega izhoda, so naprosili občino, kateri služijo, naj jim poviša plače za petdeset centov dnevno.
Finančni odsek jc temeljito študiral to zahtevo. To mora biti na vsak način resnično, kajti tako je na javni seji mestnega sveta poročal odsekov načelnik Richert, ki zastopa četrto vardoi Rezultat tega temeljitega študiranja ni bil ta, da ne more v Chieagi družina z 2.25 dol. na «lan dostojno živeti, ampak odsekova temeljitost je dognala, da so fluanae mestne občine v žalostnem stanju in da se nc more poiuetaeem dovoliti nikakor več kakor po 15 centov na dan. Če se vštejejo vse nedelje in vsi prazniki, znaša to na leto 53 dol 40 centov. To je največ, kar more po resnem Richertovem zatrdilu občina dodati tej kategoriji svojih delavcev, in še to jim priznava odsekov načelnik takorekoč s solzami v očeh, boječ se, da bo s tem izdatkom občinsko gospodarstvo nevarno omajano.
Za cestne poinetače to gotovo ni bil radosten predlog. Petnajst centov namesto petdeset — to je razlika. Toda, kjer nič ni, pravijo, da cesar ne vzame, lu v chikaškcm mestnem svetu niti nimajo cesarja.
Ampak finančni odsek je imel na tej seji še eno poročilo. Prišlo je neposredno za onim, ki se je tikalo pometačev. Razen teh so namreč tudi ./ občinski sodniki zahtevali povišanje plače. Tukaj ni šlo, kakor se razume samo ob sebi, za cente; sodniki so zahtevali 50 odstotkov priboljška, to je po tritisoč dolarjev na leto. Sedaj imajo le po šesttisoč dolarjev, in s to malenkostjo ne morejo izhajati.
Toda — kjer nič ni, tam tudi cesar ne vzame, kajneda? In chikaška mestna občina nima denarja. Rovnokar jc to povedal načelnik finančnega odseka Richert. Ampak gospod Richert jc velik čarovnik! Vsi indijski fakirji se lahko skrijejo s svojimi coprnijami. Gospod Richert Vam pokaže prazno vrečo; popolnoma je prazna; niti praška ni v njej; pod nos Vam jo pomoli, da se lahko sami prepričate. Potem jo zaveže, napravi svoj hokus pokus nad njo, iu jo zopet razveže — in strmite! Zdaj je polna, da lahko brez skrbi dovolite sodnikom po tritisoč dolarjev priboljška na leto.
Brez šale. Isti gospod Richcrt, ki se je rotil, da ni in ni mogoče dovoliti pometačem več' kakor po 15 centov na dan, je priporočal, naj se dovoli sodnikom po tritisoč dolarjev na leto. Njegov obraz jc ostal pri tem predlogu popolnoma resen in nobena guba okrog ust ni kazala, da ga vleče na smeh.
Mirne duše lahko pravimo, da nismo nevoščljivi. Tudi se ne maramo posluževati deuiagoških fraz in trditi, da ne sme imeti sodnik več kakor cestni pornetač. V sedanji družbi so sodniki potrebni, čeprav ni to baš najboljše izpričevalo za to družbo. Ker so potrebni, jih moramo imeti in jih moramo plačevati. Strinjamo sc tudi s tem, da jih moramo pošteno plačevati, zato da se morejo Varovati izkušnjave in korupcije, ki nastavlja tudi njim svoje pasti. Pošteno jih moramo plačevati, zato da lahko nadaljujejo svoje študije in zasledujejo razvoj prava in vsega, kar jc z njim v zvezi.
Ali tudi cestni pometači so potrebni. Kaj bi dejali mestni očetje in kaj bi dejali sodniki, če bi ostale ulice po mestu le oaeininštiridcsct ur polne smetja in nesnage? In kaj bi dejal zdravstveni oddelek, ki ve, da so v tej nesnagi tisočere nevarnosti za zdravje? Cestni pometači ne skrbe le za to, da so ulice čedne za oči, ampak varujejo nas tudi epidemij, in priznati je treba, da so sami v nevarnosti, ker prihajajo pogostoma neposredno v dotiko s kalmi vsakovrstnih bolezni, katerih jc poln cestni prah.in ostala cestna nesnaga.
Cestni pometači izvršujejo veliko važnejšo funkcijo, nego se večini prebivalstva zdi. (c je pa tako, tedaj je treba tudi cestne pometače plačati, iu sicer pošteno plačati. Sami niso zahteva li toliko, kolikor imajo sodniki. Ainpak kar so zahtevali, je pravično, kajti ljudje, ki so za družbo potrebni, zaslužijo pač vsaj toliko, da morejo dostojno živeti.
Dokler je mogoče tistim, ki imajo po tiOOO dolarjev na leto, dodajati po 3000 dolarjev, bi moralo biti mogoče, dodati 50 centov tistim, ki imajo po 2.25 dol.
Gospod Richert jc imel mestni svet tolažbo. Chikaška občina ima trideset svojih sodnikov in za vse skupaj znaša povišanje 90.000 dolarjev. Te svotc pa nc bo treba naenkrat izplačati. Priboljšek dobe le nanovo izvoljeni sodniki. Volitve sodnikov so vsako drugo leto in pri vsakih volitvah se izvoli tretjina vseh, torej deset, Letos sc prične torej povišanje pri onih desetih, ki bodo v jeseni izvoljeni, in šele leta 1920 pride ves priboljšek v veljavo.
epizoda iz libbknechto. VEGA procesa.
Vse to ne izpremeni dejstva, da bo morala chikaška občina tridesetim osebam plačevati po 90.000 dolarjev na leto več. Razdražljivo je pa žc samo ob sebi to, da se v eni sapi dovoljuje pomctačeii! po 15 centov, sodnikom pa skoraj po 9 dolarjev na dan priboljška| za ene se trdi, da ni denarja, za druge se pravi, da ga je na vsak način treba dobiti.
Razprava o red logu finančnega odseka je bila vroča. Sodrug Rodriguez je bil izmed vseh pravnikov, kar jih je v mestnem svetu, edini, ki sc je odločno postavil proti predlogu in je nagla-šal, da ima občina sto in sto delavcev, ki bi bilj bolj potrebni zboljšanja kakor sodniki, ki imajo vendar 6000 dolarjev na leto, s čimer le ni treba kruha stradati.
Sodrug Kennedy je dejal, da je naravnost sramota stokati, da ni mogoče dati delavcem več kakor 15 centov na dan, če se sočasno priporočajo priboljški po tritisoč dolarjev.
Zagovorniki odsekovega predloga so se morali malo potruditi, da najdejo vsaj navidez kakšne argumente za svoje stališče. Sreče pa niso i-meli pri tem naporu. Pravili so na primer, da bo mesto imelo boljše sodnike, ako jim bo več plačevalo. Na to bi se lahko odgovorilo, da velja to najbrže tudi za pometače. Mestni svetnik Mc Cor-mick je dobro pariral to pretvezo z vprašanjem, kaj sc more ugovarjati sedanjim sodnikom. Kadarkoli so volitve, sliši vse mesto, da so kandidati najboljši izmed vseh, vzorni, učeni, izkušeni pravniki, sami Salomoni. Če imamo torej že sedaj najboljše, kako je tedaj mogoče reči, da bomo dobili še boljše, ako jim bomo plačevali po tritisoč dolarjev več*
Baje so sodniki tudi obljubili, da prihrani-j«) te zneske na drugi strani, ako se jjm plača jx>viša. Kje bi mogli kaj prihraniti, se pač ne more uganiti. Svetovalec Mc Cormick je bil tako radoveden, da je hotel vedeti, zakaj ne varčujejo sedaj, ako je mogoče varčiti. Ampak pravo je najbrže odkresal svetovalec Cough lin, ki jc dejal, da bodo pač nalagali ljudem višje globe. Toda po našem mnenju ni to nikakršno varčevanje.
Ves boj proti nameravani regulaciji je bil brezuspešen, ker jc bila večina od vsega začetka namenjena, da bo glasovala zanjo brez obzira na kakršnekoli argumente. Tudi predlog, da gre stvar na referendum, je propadel, in zvišanje plače na 9000 dolarjev je bilo sprejeto z 52 glasovi proti 14.
Na sejo so prišli tudi sodniki, seveda kot poslušalci. Nihče jim ne more odrekati te pravice, dasi je bila njih navzočnost demonstrativna in jc tudi gotovo vplivala na znatno število poslušalcev. Spominjamo se pa na nekatere druge seje lanskega leta, na katerih so sc pričakovale razprave o chikaških štrajkih. Tudi takrat ni mogel nihče štrajkujočim delavcem in uradnikom delavskih organizacij odrekati pravice, da se u-deleže seje kot gledalci. In vendar so jim odrekali to pravico in zapirali galerijo pred nosom.
Pometači se topot niso spomnili, da bi bili prišli na sejo. Prizor bi bil sicer zanimiv, če bi bili v svojih uniformah sedeli poleg sodnikov. Ampak če sc niso tega domislili, bi si sedaj lahko poklicali v spomin, kako je bilo lani pri volitvah, ko so sami večinoma glasovali za tiste gospode, ki jim sedaj nikakor nc morejo dovoliti več kakor 15 centov na dan.
Demokratični in republičanski kandidati so jim takrat oblj^bovali, da bodo zastopali interese vseh volilcev enako, ako dobe njih glasove, i Kako 4'enako" jih zastopajo, vidijo lahko sedaj. Petnajst centov in tritisoč dolarjev — tako izgleda ta enakost.
Že takrat so jim socialisti pravili, da je tisto 44enako" zastopanje vseh nemogoče. Ali verjeli so rajši tistim, ki so jim dajali lepe besede. Sc-, daj, ko imajo bridko izkušnjo, lahko vidijo, koliko so vredne volilne obljube. In če nočejo biti eiutko varani vse čase, morajo iz svoje izkušnje izvajati posledice; rešiti se morajo varilstva kapitalističnih strank iu voliti delavske,socialistične kandidate, ki zastopajo interese delavstva, ne pa 44interesov vse". To ne velja le za chikaške pometače, temveč za delavce sploh.
Iz Pariza prihaja sledeče zanimivo poročilo:
Francoski socialisti so dobili posameznosti o znanem procesu in o obsodbi nemškega socialističnega voditelja drja. Liebknechta. Ko je zastopnik obtožbe zahteval, naj se izključi javnost, je Liebknecht zaklical:
"Gospoda, močni ste, ainpak bojite se. Vi trepečete zaradi vpliva, ki bi ga niogle imeti moje u-)oge besede na javnost in na previdno izbrane žurnaliste. Vi, ki imate na razpolago policijo, vojsko, kanone, v»e, kar hočete 1 To je strahopetnost na Vaši strani, gospoda. Da! Ponavljani, da ste strahopetci, čc zaprete vrata, — Hrana naj bi vas bilo!"
Kljub temu jc sodišče sklenilo, da sc izključi javnost. Tedaj se je Lieb k ne h t obrnil do Roze Luksen-burg in do svoje žene, ki sta bili med poslušalci, in jima je dejal: 4Zapustite to komedijo, kjer je bilo vse s sodbo vred že naprej pripravljeno. Pojdita!"
Ko je množica, ki jc bila zbrana pred sodiščem zvedela sodbo, so se slišali klici: "Nas Liebknecht je obsojen na dve in pol leti ječe. ivio Liebknecht 1"
Drugi dan je izbruhnila stavka v munieijskih napravah iu pri električni družbi. Ravnatelj zadnje je poklical vodje stavkujočih in je dejal, da se nc bo trpela nobena politična stavka in da bodo štrajkarji postavljeni pred vojno sodišče. Ampak če zahtevajo delavci zboljšano plačo, sc bo družba ozirala na to. Stavkarji so odgovoril, da nc štrajkajo zaradi plače.
Čez nekaj dni so se stavkarji vrnili, toda med masami jc .ostala velika nezadovoljnost in posamezni agitatorji zagovarjajo generalno stavko.
Berlinskim časopisom je bilo prepovedano poročati o aretaciji Roze Luksemburg. Aretirana jc bila v vojaškem pasu in zato jo lahko drže v zaporu brez razprave, dokler t raje obsedno stanje. Novica o njeni aretaciji se je pa ust meno raznesla po vsej Nemčiji.
NA SAN DODMINOU.
- Zedinjene države so v republiki San Doniin-go napravile "red." Admiral Caperton je sporočil mornariškemu oddelku v NVashingtonu, da jc dosegel sporazum, po katerem odlože vstaške čete orožje. V IVVashingtonu razlagajo to vest tako, da je na otoku zopet mir in da bo Zedinjenim državam prepuščeno nadzorstvo nad financami republike. Pogajanja sta se udeležila ameriški konzul in poveljnik ameriškega križarskega brodovja. Pogodba, ki je bila sprejeta, napravlja konec dominikanski armadi in dovoljuje le zbor konstab-lov (H 1 nadzorstvein Zedinjenih držav.
Ameriške čete pod poveljništvom polkovnika Padletona korakajo v smeri proti mestu Santiago brez obzira na opozicijo revolucionarjev, ki pa po poročilih v mornariškem oddelku že odjenjava . ..
Finance pod nadzorstvom Zedinjenih držav; konstahli pod nadzorstvom Zedinjenih držav; San Dnmingo brez svoje armade. Kdo jc sedaj pravzaprav gospodar na San Dnmingo t
Bodimo prepričani, da so šle Zedinjene države le napravit red in mir na San Doiningo in da nimajo tam nol>enih imperialističnih namenov. Bo dmo prepričani,"ker nam pravijo tako.
Neki farmar v Kansasu je dejal o podraže-nju živil: "Danes jc kura več vredna kakor pred par leti puran; puran več kakor prešič; prešič več kakor krava, krava več kakor konj."—Mož ima prav. Dodati bi bilo treba le šc to, da je de-levec edini, čigar cena sc ni svišala. Celo tedaj, če dobi par centov več kakor pred leti, dobi v resnici manj, ker nc more za denar toliko kupiti, kolikor pred leti.
KAJZERJEVO DRAGOCENO ŽIVLJENJE.
Davno je znano, da nemaki Vtt-če nenadano rad govoranči. Sicer ni ravno velik govornik; ali med tiste ljudi spada, ki sami sebe nadvse radi slišijo. Pred kratkim je zopet osrečil ranjene vojake za fronto na Francoskem z go-voranco, ki jc zbudila na Nemškem veliko pozornost.. Gospod kajzer jc dejal:
44Največja žalost mojega življenja jc ta, da mi ni mogoče bolj aktivno sodelovati v tej vojni. Moja najresnejša želja je ta, da bi zavzel svoje mesto v zakopih in delil našim sovražnikom take u-darcc, kakršne bi mi dovoljevala moja starost in moja moč. Zavzel bi svoje mesto poleg najmlajšega izmed Vas in zagotavljani, da bi pustil svoj mozek v boju s sovražnikom. Toda nedosežni vsemogoči jc odločil drugače. Moji brigi je božja previdnost izročila vodstvo, naše dežele, naših armad in njih sil na snhem in na morju.
'* Breme mišljenja, odločanja in vodstva je težko padlo name, in spoznavajoč to, veni, da ne sinem tvegati življenja v prvi bojni črti, kamor bi me moja euvstva, če bi bila svobodna, takoj odvedla.
"Moje življenje sc mora skrbno ohranili za blagor Nemčije, da izvedeni naloge, ki mi jih jc naložila božja volja".----
"Cczarska blaznost" sc imenuje v zgodovini tista bolezen, ko je rimske cesarje navajala, da so sc smatrali za božje namestnike in za božanska bitja. Kakor je videti, jc Vilče ravno tam.
Kaj jc šc s koiiatitucionalno monarhijo, v kateri jc vladar le re-prezentant države in sc ljudstvo samo vlada po svojih izvoljenih zastopnikih? Čemu so sc nekoč gradile barikade, čemu jc bila revolucija, čemu jc parlament, čemu so zakoni na Nemškem? Vse-gamogočni jc izbral Vilčka in mu izročil usodo Nemčije; Bog in Vilče sta vse, le da jc Vilče šc nekoliko več. Kajti Bog jc enkrat nastavil kajzerja in sedaj lahko počiva, na Vilčkovih plečih pa leži vse breme, vsa briga, vsa skrb!
Zdrav človek se nasmeje. Ampak da sme kronani norec ranjene vojaki strupiti s tako buda-lostjo, to kaže, da bi bilo res najbolje za Nemce, ako bi šel Vilče v t renče.
Kongresu socialistov nevtralnih dežel v Hagu.
(Konec.)
Hrvaška a Slavonijo ima na papirju politično avtonomijo. Ali ta avtonomij« je bila vedno luna. Hrvati ho bili božani, ko ho v svoji zaslepljenosti leta 1K4H—41». pod banom Jelačičetn re-scvsli habsburško dinastijo proti revolucionarnim Dunajčanom in Madjaroni; ko je bila revo-lueija — s pomočjo carskih armad — v krvi zadušena, so pa dobili — po bridko sarkastičnih besedah zgodovinarjn — za nagrado to, kar so do-clobili Madjari za kazen: Najtemnejši absolutizem.
Kljub vsem poznejšim formam ustavnosti in avtonomije je ostal absolutizem živ do današnjega dne. Ce je postala opozicija proti njemu premočna, je enostavno odvrgel krinko in sc pokazal v popolni nagoti. Tako je bila šele pred par leti, ko ni mogel tedanji ban Tomašhl pri volitvah kljub vsemu pritisku dobiti dovolj pohlevne večine v saboru, konstitueija popolnoma suspendirana, tiskovna, zborovalna; združevalna pravi-ea odpravljena, avtonomija mest nadomeščena s policijskimi komisarji, krvnik v permanenci etab-liran, novi ban Čuvaj pa imenovan za kraljevske-ga komisarja z neomejenimi avtokratičnhni pravicami.
Pred dunajskim sodiščem in v avstrijskem parlamentu se je dokazalo, da so se senzacionalni veleizdajniški procesi umetno fabricirali in da so se v ta namen s pomočjo ofieielne avstrijske diplomacije falsificirali dokumenti.
Grozeča politika Avstrije in omejenost razmer v mali državi je ustvarila tudi v balkanskih deželah neznosno stsnje. Pretežno agrikulturna Srbija je bila dolgo odvisns od izvoza svojih produktov v Avstrijo. Na drugi strani je bil v Srbiji kakor sploh na Balkanu ugoden trg za avstrijsko industrijo. Toda avstrijski vladajoči krogi se niso ozirali niti na interese Srbije, niti na interese svojega prebivalstva. Vsiljevali so Srbiji trgovinske pogodbe, za oba delu enako škodljive, in spravljali s tem Srbigo v večjo in večjo gospodarsko odvisnost. Za to tiho, nespametno trgovsko vojno je prežal militarizem. Strah pred avstrijsko agresivnostjo je pt-hal tudi Srbijo v naročje oboroževanja, čigar stroške je mala dežela posebno težko prenašala. Neugodne kupčijske razmere so izpodkopavalc blagostanje v deželi. Bremeneča gospodarska odvisnost je ustvarjala željo po osvoboditvi, po izhodu na morje. Neprijazna politika Avstrije je povečavala antagori-zem na obeh straneh in dražila nacionalni ponos in — nacionalni fanatizem. Tudi tukaj se je živelo kakor na vulkanu in nedoločeno pričakovanje izbruha je ležalo kakor niAra na deželi in oviralo blaginjo in napredek naroda.
Toda čemu detaljno razlaganje? Velikansko izseljevanje Jugoslovanov, posebno v ameriške, pritok jugoslovanskih priseljencev v Zedinjene države je zgovoren dokaz, da so gospodarske, politične in kulturne razmere v teh deželah neznosne. Saj morajo zaradi ondotnega protikulturnega
sistema ti naseljenci večinoma tudi v Ameriki sprejemati slabša dela, ki jih ne bi mikala čez ocean, če bi bile politične, gospodarske in kulturne metode tam demokratične, ljudstvu prijazne, iu gospodarsko ugodne.
Ohranitev dosedanjih razmer bi torej evi-dentno ugrožala tudi novi mir, in kdorkoli bo pri sklepanju fakta imel vpliv in resno željo, da se ne odloži orožje le za kratek oddihljaj, bo moral pomagati, da se urede nacionalne razmere kakor drugod po Evropi, tako tudi v deželah Jugoslovanov.
Iz praktičnih in idealnih, iz gospodarskih in političnih, iz kulturnih in socialnih razlogov, iz naravnega egoizma, ki pomeni voljo za obstanek, in iz želje, da postanejo sposobni sotrudniki pri delu za splošno kulturo solidarnega človeštva, liko bi dobila ta združitev v demokratični jugoslovanski republiki, v kateri bi dosloj ločena plemena imela avtonomijo in bi bih» njih razvojnemu delu prepuščeno, da najdejo forme še tesnejše spojitve. Z osirom na mnogokrat slovesno izrečena načela naših somišljenikov na Balkanu smemo izreči, da bi bil drugi cilj združitve te republike z ostalimi balkanskimi narodi, vštevši avtonomno Maccdonijo, v repuhličansko demokratično federacijo. Dalje preko tega pa naj bi ta federacija postala član Zedinjenih držav evropskih.
Sama neodvisnost narodov hi bila preslaba garancija za mir, če je ne bi ščitila vse dežele obsegajoča in s tem vsaj nekaj vzajemnosti realizi-
rajoča zveza. Samostojnosti narodov ne želimo, da bi bili bolj ločeni drug od drugega, ampak da bi se lože zbližali.
Le v veliki zvezi narodov je upati, da dobi tudi ideja razoroženja praktično možnost iu da sc odpravi militarizem, za obrambo resničnih interesov ljudstva pa najdejo oblike, ki sc ne bodo streme Jugoslovani po zedinjen.iu. Najboljšo ob-moglc zlorabljati za zločinsko vojno in za zatiranje razreda. Le v taki zvezi more t udi načelo mednarodnega razsodišča pomeniti več kakor ljubezniva .ali brez močita teorija. 4
Neodvisnost narodov na eni, njih zveza na drugi strani podata najboljšo organizacijo, ki je v kapitalistični družbi mogoča. Ta oblika nam ne nadomesti socializma in ne paralizira vseh nevarnosti, ki izvirajo iz kapitalizma; ali omeji in zmanjša jih, vsled česar posluži tudi delu mednarodnega proletariata za uresničenje socializma.
Zato mislimo, da ic sedanja naloga socialistov vseh dežel, da mobilizirajo vse svoje moči iu jih zastavijo v boju za svoje soodločevanje pri sklepanju miru, čigar pogoji bodo najglohokeje posegali v življenje in interese proletariata. Iz dna srca želimo, da se posreči Vašemu kongresu zbuditi delavstvo iu ga navdušiti za to veliko nalogo.
Delavskim delegatom vseh narodov naš iskreni bratski pozdravi
Glavni odbor Jugoslovanske Soc. Zveze
v Ameriki.
V zadevi sodruga Bergerja.
Od glasila socialistične stranke v Wisconsi; nu, "Milwaukee Leader" smo dobili sledeče pismo:
Proletarec, Chicago, 111.
Cenjeni sodrugi!
Local Marion County, Ind., je podal predlog, zahtevajoč odpoklic Victor L. Bergerja iz Nacionalne eksekutive, ker je nckolikokrat izrazil v Milwaukee Leaderju nazore, s katerimi se gotovi sodrugi v Ma'ion County ne strinjajo. Stališče sodruga Bergerja pa nikakor ni v nasprotju z načeli mednarodnega socializma ali pa s katerokoli prograinatično točko Socialistične stranke v Ameriki. Ce hi se imelo ustanoviti v naši stranki železno pravilo, da moramo misliti vsi enako, postane naša stranka slabša od rimsko katoliške cerkve, se oka men i iu preneha rasti. Predlog je pa vendar dobil dovolj podpore za referendum.
V	tej stvari bo članstvo stranke porota in sodnik dbeneiu. Postavljeno v ta položaj, mora poznati fakta v stvari, sicer bi moglo ravnati krivično.
V	prilogi najdete originalni članek, ki označuje Leaderjcvo stališče v vprašanju "prepared-nessa" in tudi okrog 200 l»cs«>d odgovora na tožbo. Zaradi pravičnosti napram sodrugu Berger-ju Vas prosimo, da objavite oboje v prilusltiji izdaji svojega lista in dodate uredniški kainentar, če se Vam zdi umestno. To vprašanje bi bilo treba razmisliti iu o njem razpravljati. Vsak član stranke mora vedeti, kaj glasuje in zakaj. Kot urednik strankarskega lista bodite tako dobri iti pomagajte, da dobi Victor Bcrger pošteno sodbo.
Vaš za stvar
Milwaukee Leadar
S. Ameringer. •
VICTOR BERGERJA IZJAVA.
Izjava Locala Marion County, da sem kdaj-koli zagovarjal militarizem, je nesramna imposi-hilistkčna laž. Vedno sem se bojeval proti militarizmu.
Kes jc, da sem mnogo let zagovarjal vaje za vse državljane kot del pripravljenosti delavskega razreda.
Razlika med militarizmom in mojim stališčem je velikanska tako velika je kakor med kapitalizmom in socializmom.
Program skoraj vsake socialistične stranke na svetu se izreka za oborožen narod.
Mednarodni socialistični kongres v Stuttgar-tu leta 1007. je soglasno sklenil: "Kongres spo znava demokratično organizacijo vojnega sistema in nadomestitev stalne vojske z narodno o-brambo za hi vat veno garancijo, da se onemogočijo ofenzivne vojne in da se olajša odstranitev sovraštva med narodi."
Ameriška socialistične platforma ne obsega ničesar o tem vprašanju, zdi se pa, da je kapitalistična histerija za militarizem ustvarila socialistično histeri jo za pacifizern.
Neka skupina, ki je nasprotna vsaik politični akciji, izrablja sedaj histerijo "miru za vsako ceno", za pretvezo, da me preganja zaradi mojega prepričanja.
Vendar bi morala biti gotova svoboda izražanja in diskuzije v naši stranki.
Vsakega člana, ki veruje v svobodo besede, vsaj v rečeh, ki niso v nasprotju z načeli medna- |
Zavezniki so dne 3. julija nficielno opustili blokado Grške. Sadovi, ki ji-h rodi ta vojna, se morajo zdeti čudni in prečudni onemu, kdor presoja vse dogodke s stališča "pravice." Anglija je hlikarila Nemčijo. To je bila po mednarodnih pogodbah njena pravica, ker sta obe deželi na vojni. Ali blokada Nemčije ni dosegla zaželjene-ga uspeha; prihod submarinke " Deutsehland " v Ameriko jc dokazal, da ni ta blokada efektivne, vsled česar tudi ni legalno veljavna, kajti mednarodno pravo ne priznava "papirnate" blokade.
Na drugi strani so zavezniki blokirali Grško, dasi ta dežela sploh ni na vojni. In ta blokada je bila tako efektivna, da se jc na (irškeni pojavila prava lakota in jc morala vlada naposled izpol-
rodnega socializma, prosim, naj v stvari odpoklica glasuje "ne."
NARODNA SLUŽBA.
"Leader" jc nasproten stalnim vojskam vsake vrste. Stalna vojska je vedno orodje vladajo1, čega razreda. Ne le da ima Amerika sedaj stalno vojsko, ampak ima najslabšo vrsto stalne armade, sestavljeno iz najetih plačcnikov. Sile naše nacionalne hrambe se večinoma rekrutirajo iz "potopljene desetine," za častnike ima pa trenirane aristokrate.
• Naša stalna vojska je stalna grožnja za našo demokracijo doma, prav dvomljive vrednosti je pa za odboj kakršnegakoli napada od zunaj.
Vsak narod, razred ali individuum, ki jc brez obrambe, je kmalu zasužnjen ali pa izgubi obstanek. Vsa zgodovina je priča tega dejstva. Nobena izjema ni znana.
Narod ali razred, ki hoče postati svoboden ali pa ostati svoboden, mora imeti veliko odporno moč. Pripravljen mora biti, da se bojuje za svojo svobodo.
Ponižnost i u neodpornost potlači kmalu vsak narod ali razred na stopnjo Kitajcev in Indov. Se več; mož, ki noče, ali pa uj pripravljen, da bi se bojeval za svojo ženo «li za svoje hčeri, ne Zasluži, da ima ženo ali hčeri. Noben mož, ki se noče bojevati za svoj narod ali za svoj razred, ni vreden, da pripada razredu ali narodu.
Leader torej odobrava tako pripravljenost, ki jc sposobna, da ščiti iu združi glavni del našega naroda, to je delavski razred.
V ta namen moramo uriti telesa in duhove vseh naših mladih ljudi, ne Ic tiste izbrane manjšine, ki ima priliko, da pride na akademije in vseučilišča. Zahtevamo, možnost za vse naše ljudstvo, da postane sposobno braniti sebe in splošno blaginjo.
Naša obramba mora biti demokratična in in-dustrijalna. Tako pripravljenost zahtevamo, ki razvije sposobnosti delavstva in njegovo odporno moč in m upomaga v njegovem boju za obstanek.
Zahtevamo, da se odpravi lakota, pouianjka nje in mizerija kot del pripravljenosti. Zahtevamo udobne hiše in zaščito v starosti in bolezni kot del te pripravljenosti. Zahtevamo zdrave in harmonično vzgojene moške in ženske — močne očete in sposobne matere kot del te pripravljenosti.
Ta pripravljenost mora postati del naše zgodnje vzgoje s prostimi vajami v naših javnih šolah iu % pospeševanjem športa na prostem '»d otroških let, da se vzgoje zdravi moški in ženske. Ali to ne more biti vse.
Predlagamo, da se napravi iz našega javnega šolstva del "pripravljenosti" na sledeči način:
Vsak državljan naj posveti eno leto — od 10. do 20. — službi svojega naroda. Državljan — moški ali ženska — naj živi v tem času doma in naj dobi za službo tisto plačo, ki jo določi kongresno zakonodajstvo. Ta vzgoja mora iti na račun naroda in narod jo mora plačati.
Predlagamo nadalje, da se napravi iz našega javnega šolstva središče naše deželne hrambe. V ta namen naj se ustanovi delavnica v vsakem šolskem distriktu. Vsak mladenič in vsaka mladenka naj se uri v rabi modernega orodja iz le-
sa in železa. Uče naj se, kako sc operira z masir nerijo in razumejo naj sestavo avtomobila, aero-plana ali strojne puške. Kno leto službe bi bilo do-voljno, da bi se naučili vse to in še precej več.
Ta vzgoja bi se morala obirati na potrebe in prilike dot ¡enih okrajev. Vsakdo pa naj bi sc vendar učil, kako ;<e zasadi dievo, kako se grade ceste iu sestavljajo mostovi. Iu vsakdo naj bi se v tem času tudi učil, kako braniti samega sebe iti streljati na cilje. Dekleta naj bi sc učila, kako sc daje prva pomoč in kako se ravna z bolnimi in ranjenimi.
Noben telesno sposoben, bodjsi moški ali ženska,, ne bi smel biti zaradi denarja ali razrednega privilegija izvzet od te službe. Podrobnosti te vzgoje bi :*e brez to"n\ lahko izdelale, kakor bi zahtevala izkušnja.
Tako leto narodne službe bi ugodno prekinilo naloge tovarniškega delavca ali klerka v mestnih pisarnah ali prodajalnah; naučilo bi ga marsikaj novega in napravilo bolj porahnega državljana iz njega. Bila bi izvrstna dopolnitev vzgoje mladega farmarja. Imelo bi mogočno deniokratizujoč vplivna vseučiliščnega fanta, in bi mu dalo prilike, ka-t< ri!i ne more dobiti iz knjig. *
Vrhutega bi ta pripravljenost absolutno ščitila nansluo neodvisnost do tisto dobe, dokler ne dosežemo popolnega razoroženja in svetovnega miru po mednarodni pogodbi, a bila bi brez vrednosti za napad. Ščitila bi delavski razred proti nadaljnemu zatiranju in zasužnjevanju doma, dokler se ne odpravijo vse razredne razlike.
Taka pripravljenost ne bo le efektivno ščitila ameriški narod zoper napade od zunaj, ampak tudi zoper sovražnike demokracije doma. Odpravila bo za vedno zlorabo javnih vojnih sil in najetih privatnih pretepačev.
Iu — last but not least — bo to pripravljenost vsega naroda, bojevitega in pripravljenega, ne pa preparedness kapitalističnega razreda ali zahrbtnih klerikalnih moči, ki mirno oborožujejo vsa ko vrst ne 4 4 viteze.''
Na kratko, odklanjamo, da nas odplavi histerija, ki jo povzroča svetovna vojna. Socialisti smo sedaj tako nasprotni militarizmu, kakor smo bili vedno. Toda socialistična stranka ni za mir za vsako ceno. Vojna je lahko pekel, ali na tem svetu so razne reči, ki so hujše od pekla. Pravi so* eialisti so pripravljeni, da se bojujejo proti takim rečem.
ZAKAJ GRE?
Vsi člani Socialistične stranke hOdo poklicani, da glasujejo, cV naj se sodrug Berger odpokliče iz narodne eksekutive ali ne.
To se pravi: Sodrug Victor L. Berger je obtožen. Torej ima pravico, da se zagovarja. Kar smo na željo Milwaukee Leadcrja objavili, je Bergerjev zagovor. Po našem mnenju bo zadostoval slovenskim sodrugoni.
Sodrug Berger je obtožen, da zagovarja militarizem. Pismo sodruga Ameringerja. Bergerjc-va izjava in članek Milwaukee Leadcrja dokazuje, da to ui resnično.
Če bi zagovarjal militarizem, bi bil Berger v nasprotju z načeli mednarodnega socializma ; zahteva, da se odpokliče iz narodne eksekutive, bi bila opravičena. Ker ga ne zagovarja, nima ta zahteva nobene podlage, in obžalovati je,
da se povzročajo stranki v času, ko jc treba dela na vseh koncih in krajih, sitnosti s takim nepotrebnim glasovanjem.
Ali ker gre stvar na glasovanje, sc mora poskrbeti, da sc izvrši pravično. Sodrug Amerin* ger in sodrug Berger imata prav, če pravita, da gre za pravico izražanja mnenja v stranki. Od nobenega člana se ne zahteva, da mora podpisati vsako besedo v Bergerjevcni članku ali v Bcrger-jevih člankih. Poleg njegovega mnenja je še marsikatero drugo mogoče. Vprašanje pa ni, ali se vsi člani strinjajo z Bergerjeviin mnenjem, ampak če jc Berger imel pravico, da je povedal svoje mnenje.	I- * »J
Te pravice mu ne more nihče odrekati. Povedal ga jc pošteno, povedal ga je na socialističen način, s socialističnimi načeli sc vjema, torej se mu ne more nič očitati/
Še več. Sodrug Berger je zagovarjal omenjene nazore davno preden je bil izvoljen v sedanjo i eksekutivo. Tudi ni izgovora, da to ni bilo znano. Kajti Berger je stal v stranki na eksponiranem mestu. Kakor sedaj sodrug Mc^er London, je bil prej Berger edini socialistični poslanec v kongresu v \Vashingtonu, in kdor se je tedaj zanimal za socialistično stranko, se je moral zanimati tudi za delo in nazore njenega zastopnika.
Pred volitvijo so torej sodrugi vedeli, kaj * misli Berger. In izvolili so ga. Iz tegu se mora i sklepati, da jih niso njegova načela nič ovirala. Po izvolitvi ni storil sodrug Berger ničesar, kar bi bilo v nasprotju z njegovimi prejšnjimi nazori. Kako, zakaj naj ga torej sedaj tisti odpokličejo, ki so ga pred kratkim izvolili?
Ako bi članstvo sklenilo Bergerjev odpoklic, bi predvsem storilo Bergerju krivico. Drugič bi dalo udarec socialističnemu načelu svobodnega izražanja mnenja in svobodne diskusije. Storilo bi nekaj, kar bi bilo sila podobno španski inkviziciji. Tretjič — in to bi bilo najbolj obžalovanja vredno — bi se hlamiralo, ker bi s takim sklepom izreklo, da je volilo brez glave. Tak sklep bi pomenil: Glasovali smo za Bergerja, pa nismo niti poznali njegovih nazorov, dasi nas je zastopal v kongresu in dasi je imel že takrat take nazore.
Bilo bi tudi skrajno nedosledno, če bi sedaj odpoklica I i Bergerja. Kajti kako bi smeli odpo-klicati njega, pa pustiti v narodni eksekutivi o-stale člane, ki imajo bivstveno enake nazore kakor on? Da jili imajo, dokazuje platforma, katero so izdelali vsi, pa ne le Berger. Kako bi nio* gel tedaj Itenson ostati predsedniški in Kirkpa-trick podpredsedniški kandidat, ki sta ravnotako ne le podpisala platformo, ampak aktivno sodelovala pri sestavljanju?
Bodimo logični! Ce je Bcnson na mestu kot naš predsedniški kandidat — in mi mislimo, da je —, če so vsi ostali člani na mestu v narodni eksekutivi, tedaj je tudi Berger na mestu. Sodrugi v Marionu Coimty iu sodrugi v drugih krajih imajo v raznih vprašanjih lahko drugačne nazore, kakor Berger, ali to ni zadosten razlog za odpoklic? Oni imajo pravico, da lahko izražajo svoje mnenje, enako pravico ima tudi Berger.
Kdor priznava v stranki veljavo te važuc pravice, bo glasoval 41 ne."
NEKAJ O PRAVICI.
niti zahteve zaveznikov, tned katerimi je bila glavna demolizacija grške armade.
Zavezniki so zasedli grški Solun, utrdili so ga, izvršujejo v njem policijsko oblast in vso ju-risdikeijo, sploh gospodujejo v njem, kakor da je njihovo mesto. In vendar je Grška nevtralna in mirna država. Ali zavezniki so veliki, Grška je pa majhna. Če bi bila mogla Nemčija in Avstrija bolj utrditi svoje postojanke na Balkanu, bi bilo morda drugače, kajti kralj Konstantin in njegova žena, Viljemova sestra, sta očitno nagnjena Nemčiji, in prav lahko je mogoče, da bi bila grška armada naskočila zaveznike, če bi bil mogel gospod kralj zanesljivo računati na avstro-neniško pomoč. Nemčiji bi bilo to seveda zelo všeč; ali v Atenah niso imeli dovolj garancij za
nemško zmago, pa so ostali "nevtralni". Le svojo vojsko so imeli mobilizirano, kar se je zdelo razumljivo, ker jim je bila bolgarska armada pred nosom.
Zaveznikom bi moralo biti z njihovega stališča prav, če bi bila zoper Bolgarsko, torej zoper njih sovražnico, v rezervi Še kakšna, bodisi grška armada. Toda zdelo se jim je, da bi bila ta armada la-liko v rezervi zo|>er njih lastno vojsko bolj kakor zoper bolgarsko. In nedvomno je res, da bi prišli v Solunu v peklenske klešče, ako bi jih prijeli Bolgari z ene, (Jrki pa z druge strani.
Ali Grška ni storila nobenega sovražnega dejanja proti njim. Zoper njih nezakonito samovoljnost v Solunu in na grških otokih je grška vlada le na papirju protestirala, kar je morala
storiti že /.aradi tega, ker bi bila sicer sama kršila svojo nevtralnost iu dala Nemčiji, Avstriji, Bolgarski in Turčiji pravico, da jo smatrajo za svojo sovražnico.
Kljub temu so zavezniki blokirali Grško. Sto rili so t<> očitiu» nezakonito. O pravici ni niti govora. Ampak njihovi interesi so jim to narekovali; moč so imeli, da so izvršili blokado, in ker so dosegli uspeh, je vse ali right. Ker sc jim jc posrečilo, so imeli prav.
Ta'<o j" povsod iu to mora spoznati tudi delavstvo. Na eni strani so kapitalistični, na drugi delavski interesi. Vprašanje pa ni, na kaleii strani je pravica, ampak na kaleri je m<»č. Pravico v i<heji že ima delavstvo. Ampak veljala bo šele takrat, ko bo omelo moč, da zmaga.
=r=
AD V BRTÎBBM HNT
•Dobri Bratje", «t. St., Brldi
BraUljnb", It v. «4. Milwaukee.
	< t	A	
SLOV. DELAVSKA			PODPORNA ZVEZA
UMM*Um(JN«I 14 tvnm i		lOr	lafcemevOeva M aerila im v drla vi Nie
			
Sedet: Cooemiugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
PRKD8KDNIK: Ivan Prostor, 1098 Norwood Bit, Cleveland, Ohio. PODPRED8KDN1K: Josip Zorko, H. F. I). 2, bo» 50, West Newton, Pa. TAJNIK: Bias Novak, 20 Maia St., Conemaugh, Pa.
POMO&NI TAJNIK: Aadrej V id rich, 170 Franklin Main Ht., Coneauwgh, Pa. BLAGAJNIK: Josip tela, S108 Ht. Glair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovi, 20 Main Ht., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1.	nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover Ht., Milwaukee, Win.
2.	nadzornik: Nikolaj Povie, 1 Craib Ht., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa J. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 51!d 8t., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI:
1.	porotnik: Anton Lavril, boz H, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Frank Havdek,
3.	porotnik: Antoa Welly, boz 44, Superior, Pa.	i
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kera, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOfcNI ODBOB: Frank ftkufea, 4*5 2nd Ht., Coneinaugh, Pa.
Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Coneinaugh, Pa. Frane Kos, Coneinaugh, Pa.
Mihael Flek, K. F. 1). 4, b. 143-a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, Houth Fork, Pa. Ivan Hribar, Johnstown, I'a.
GLAVNI URAD v trni It. 20 Main Ht., Conemaugh, Pa.
ageport,
Ohio. — predsednik: Martin Potnik,] Wis. — Predsednik: Ivan Hem, 276
K. F. D. 2, b. lf-a.J tsjnik: Louis Les First Ave.; tajnik: Ivan Skerbil, 25* jak, K. F. IV 2, b. 40 a.; blagajnik: I Washington Ht.; blagajnik: Joseph Hi \an Germar, b. 740. Vsi v Bridgeport. O. ree, 530 Clinton Ht.; v«i v Milwaukee, Heja vsako prvo nedeljo ob H ari do Wis. — Heja vsako dru ognedeljo v poldne, v dvoraui drultva av. Barbare, dvorani Frank lienda, 171» National av. Baydsville, Ohio.	j "Bratje trdno stojmo*'', fit. 65, New
"Sokol", Itv. 39, Neffs, Okie, — Alezandria, Pa. — Predsednik: Ivaa Predsednik Frane Rosman; tsjnik: I Gale, b. 150; tajuik: Juhi p Ribič, b. Karol Dernač, b. 26; blagajnik: Ui \ 150, blagajnik: Josip Hlak, l>. 140; IMshuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Seja vsi bo» 103, New Alexandria, Pa. — vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra Seja vsako drugo nedeljo, ta Karol Dernaéa.	| "Val Slovani'\ Itv. 66, Wsssea, III.
"Orel", Itv. 40, Wast Newtoa, Pa. ! — Predsednik: Frank Sajeric, b. 541; Predsednik: Andrej Povirk, K. F. I). 2, tajuik: Alojzij Urohenjak, b. (?); bla b. 27; tajnik: Feter Morels, R. F. I), gsjnik: Avgust Aturm, b. 427; vsi v b. 50; blag.: Ivan Lajovee, R.F.D. 2, b. Wassun, 111. — Seja vsako drugo ae 31-e. Vsi v West Newton, Pa.—Seja deljo ob 1, uri popi. v prostoru Louis vsako tetrto nedeljo dopoldne za pri i Grebenjaka.
hodu ji mesee.	"Narodna Sloga", it. 67, Seminole,
"Jutranja Zvezda", Itv. 41, Cleve- Fa.—Predsednik: Nik Zvouarič, b. 55; land, Ohio.—Predsednik: Frank Koko tsjnik: Jurij Mihaljevié, b. 02; Ida«.: tee, 8103 Marble Ave.; tajaik: Jakoh E">'l Gonótzl, b. 63, Val - v Semi Volčauiek, 3582 B. 82nd St.; blagajnik: ! «ole, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo Ivan Himončič, 372.1 E. 77th Ht. Vsi v v cerkveni dvoraui. Cleveland, O. — Seja vsako drugo ne- \ "Zdruienl Balkan", itv. 68, Clin deljo v dvorani rojaka Tomatina.	ton, Ind.—Predsedniki Tone Bregar b.
"Mlsdl Slovenec", itv. 42, Oglesby,	tajnik: Anton Primožih, R. R 3,
HI. predsednik: Joha Malin, b. 414; b. 5; blagajnik: Ignac Musar, bo* 449; tajnik: Jos. Meglič, bo* 99; blsgajnik: vsi v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo F ra Ii k Nadvefiek, b. 401; vai v Oglesby, nedeljo ob 9 dopoldue pri Crist Pana 111. — 8 ja vsako prvo nedeljo.	,, , ,	t
•Sava", itv. 43, Portage, Pa. — I	• ñ9¿* pJJt,bur«h»
Predsednik: Karol A.nuk; tajnik: Ju- /'re.lsednik: Frank Starman 4408
Uradne Glasilo: PROLETARKC, 4008 W. Slat 8t., Chicago, III.
Cenjena drultva, oairoma njih uradniki, sn uljudno proieni, polil jati vse doi >ise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na »e pošilja edino potoni Poitnih, Expresnih, ali Bsn^nih denarnih nsksznie, nikakor ps ne potom privatnih tekov na naslov Blss Novak, S. I). P. Z. k Coneinaugh Deposit Haak v Conemaugh, Pa.
V slučaju, da opaši jo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajui ka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naxuanijo uradu glavuega tajnika, da se v pri kodnje popravi.
IMBNA IN NASLOVI UBADNIKOV DBUSTBV S. D. P Z. ZA L1.TO
1916
Borltalj. itev. i, Conemaugh, Ps. — Predsednik: Mike Rovaniek, box 1.2.3.; tajaik Frank Puinik, I,ox 1.2.3.; hI« gajnik Frank Hočevar, 2 Pine Street. Franklin. — Vsi v Conemaugh, l'a. — Heja vaako nedeljo v mesecu v dvorani 8v. Alojzija.
"Pomočnik", it. 2., Johnstown, Ps. —Predsednik: Glavač Joief, bn» 14 la; tajaik Mihael Amernek, b. 155B, R F. D. 3; blagajnik: Polanc Ivan, 109 Ohio Street; vsi v Johnstown, Ps. — Seja veako prvo nedeljo v dvorsai dr. Triglav.
"Zavetnik", Itev. 3., Franklin Cone maugh, Pa. Predsednik Anton Hemič, b. 721; tajaik Louis Kraina, b. 218; blag. Jacob Gabren ja, 37 Pine Ht. ; vsi v 'Conemaugh, Pa. — Heja vsako 4. ne deljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", it. 4, Llovdell, Pa. — Predsednik: Andrej Drobnič, Beaverdale, Pa.; tajnik: Jurij Jakopin, bo* 76. Llovdell, Pa.; blagajnik: Anton Grbee, bo* 33, Llovdell, Pa. —- Seja vsako tretjo nedeljo.
"ATitrtja", It. 5., Ralphton, Pa. — Predsednik: Mihael žibert, b. 34; tajaik: Anton Resnik, bo* 91; bla gajaik: Martin Korolec, bo* 205. Vsi v Ralphton, Pa—Seja vsako tretjo ne deljo.
"Bveeti Bratje", it. 6.—Predsednik : Josip Grahonja; tajnik Avgust Orel, blagajnik: John Kral, vsi K. F. D. bo» 62, Garrett, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedlnost", it. 7.—Claridge, Ps. — Predsednik: Frsnc žurman, b. 255; taJaik: Matija Regina, box 216; blagnj aik: Josip Pivi«, bo* 28. Vsi v Cla ridge, Pa.—Seja vssko drugo nedeljo.
"Planinski Baj", Itev. s., Dawson. N. Me*.—Predsednik: Franc Jekovee; tajnik in blagsjnik: Mih. Krivic, bo* 106, Dawson, N. Me*. — Heja vsako drugo nedeljo.
"Zavedni Ôtajerc", itev. 9., Johns town, P% — Predsednik: Fabjan Horvat; tajnik Atefan Debelak; blagsjnik: John Loren/.o; vsi b. 148 a, R. F. D. » « Johnstown, Pa. — Heja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jaenaja Poljana" it. 10., Brown-field, Pa.—Predsednik: Urbsn Pucel, tajnik: Edvard Zalokar, bo* 6, Lemont Purnaee, Pa.; blagajnik: John Stritar, boz 72, Brownfield, Pa. — Seja vssko prvo nedeljo v Brownfield, Pa.
"Zarja Svobode", It. 11., Dunlo, Pa.
—	Predaednik: Louis Htrle; tajnik: Franc Kaučlč; blagajnik: Frsnc Dole».
V »i v Dunlo, Pa., bo* 341. — Heja vsake prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12., Heilwood, Ps. —Predsednik: Jurij Stupič, tsjnik: Josip Tomatin, box 36; blagajnik:: Josip Peterlin, b. 35. — Vsi v Heilwood, Ps. Seja vsako prvo nedeljo.
"Večernica", It. 13., Bsggaley, Pa.
—	Predsednik: Louis Keie, h. 4ff, H os tetter, Pa ; tajnik: Ivan Halmich, b. 57, Whitnev, Pa.: blagsjnik: Anton Rako, b. 63, Hostetter, Pa.—Heja vsako drugo nedeljo.
"Moj Dom", Itev. 14., Orient, Pa. — Pred.: Ant. Crnologar, b. 206 Republie, Pa.; tajnik: Frank Orame, bo* 206, Republie, Pa.; blagsjnik: Ivsn Toinlič, b. 377, Republie, Ps. — Heja \sako 2. nedeljo v Carndale, Pa.
"Slovan", Itev. 15., Hopris, Colo. — Predsednik: Ivan Lavrenčins, box 21; tajnik: Silvester Hor-ntin, bo* 192; blagajnik: Lonls Jan, b. 192; vsi v Ho pris, Colo. — Heja vsako 1. nedeljo v prostorih sobrata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", Itev. 16., Bu*ton, Iowa. Predsednik: Franc Hregar, tajnik Frank Raspotnik, bo* 683; blsgajnik Franc Kriltof, b. 104. Vsi v Buxton, la. Seja vsako prvo nedeljo v prostoru •obrata Anton Tomltfs.
"Zora", Itev. 17., Akron, Mich. — Predsednik: flalper Volk; tsjnik: Anton Novak, box 68; hlsffajnik: Jnhn Volk; vsi v Akron, Mich.—Seja vssko prvo aedeljo.
"Zvon", itev. 1§., Braddoek, Ps. —
Predsednik: Leajak Josip, 1111 Wood Way; tajnik: Jakob Zalsznik, 843 Willow Wftv ; blagajnik: Ivan A. Grm,
607 Obsry Wav; vsi v Braddoek, Ps — Seja vsako 1. aedeljo.
"Zdruienl Slovenec", It. 19., Caro-na, Kansas,—Predsednik: Anton Bole,
tajnik in blagajnik:' Frane ZupsnčbV b. 35, — Val v Carona, Kansas.—:Heja | vsako drugo nedeljo ob 10 uri dopoldne. ,
••Nada", it. 20., Ilutington, Arkan ¡ sas. — Predsednik: Martin Pucel; taj-j ink in blagajnik: Ivan Morsi, box 54. Vsi v Huntington, Arkansas. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sokol", Itev. 21., West Mineral, Kana. — Predsednik: Mihael Fine, Stone City, Kans.; tajnik: Louis Zu 1 panait, b. 4, Mineral, Kans.; blaga j nik: Fran Apaiser, b. 36, Mineral, Kans. 1
—	Seja vsako četrto nedeljo.
"Od boji do zmage", itev. 22., Iwi Salle, III. — Pred.: Leonard Alpner. b. 22, La Salle, III.; tajnik: Ferd. Ar- j zennek, 2122 State St., Peru, lil.; bla I gajuik: Josip Gregorič, Church St., Peru, III. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Slovenski Bratje", itev. 23., Coke I ton. W. Va. — Predsednik: Anton Vidmar, l>ox 4*rt, Thomas, VV. Va.; taj- 1 nik: Frank Kocian, Ikíx 86; Coketown, W. Va.; blagajnik: Ivan Kor.levčar, 1 bo» 472, Thomas. W. Va. — Heja vsako zadnjo nedeljo r.a prihodnji mesee.
"Iliriji", itev. 24, Isclin, Pa. — Predsednik: Ivsn Turk, box 241; tajnik: John Telban, bo» 211; blagajnik: Matija Zadravec; vsi v Iselin, Pa — Heja vsako 1. nedeljo.
"Delavec, At* . 25., Roek Springs, I Wyo.— Pred.: Wal. Jugovieh,; taj.: Kr. Verhune, 244 M. St.; »dag.: Valentin Htalik, 240 M. St. Vsi v Roek Springs, | Wyo.—Heja vsako drugo aedeljo v Hlo-venskem Domu.
"¿mamica'it. 26.. Export. Ps. — ' Pr* 'sednik: Anton Martiniek, box 125; ta.iuik: Frank Trebee, bo» 45; blatraj 1 m k: Alojzij Zupančič, b. 38. Vsi v Kz-port. Pa.—Heja vsako prvo nedeljo.
"Mlroljub", itev. 27.. Diamondville, Wyo.— Predsednik: Alojzij Kralj, b. 1 H*; tajnik: Tom. Pegan, b 124, Oakley, Wyo.; blsgajnik Ivan Homan, b. 35, Diamondville, Wyo. — Seja \sako prvo nedeljo v prostorih Josip Penea v Diamondville, Wyo.
"Habsburskl Sinovi", itev. 28., 8. Brownsville, Pa. — Predsednik: Anton Kovačič, b. 458, Republic, Pa.; tajnik: Ivan Erjavec, l»ox ."2, Orient, Pa.; bla : gajnik Josip Zupančič, b. 318, Republic, Pa. Heja vsako 2. nedeljo.
"Jutranja Zarja", It . Mra low Lands, Pa.—Predsednik : Frank Tominc; tajnik: Andrej Posega, b. 275; blagu j-1 nik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Lands, Pa. — Seja vsak prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30., Breerv Hill, Kans.
—	Predsednik: Martin Smolcik, R. F. D. 2, box 20H; tsjnik: Karol Worin*, bo» 22, Breezy Hill Hta.; blagajnik:, Josip Äibcrt, bo* 54, Breezy Hill Hta.;' vsi v Mulberry, Kans — Seja vsako 3. nedeljo.
. "Sloga", Stv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urbaniié, b. 7; tai nik: Alojzij Ludvik, ho* 33; blagajniki Josip Zelo, b. 126; vsi v Delsgua, Colo. ' —Seja vsako drugo nedeljo.
"Zeleni Vrt", Itv. 32, Palisades, C* ¡0.—Predsednik: Ivan Zupančič, h. 766; tajnik: Jakob Tro jar, b. 744; blsgajnik: John Werzel, Bo» 513;v>i v Pali sades, Colo. — Seja vsako drugo ne deljo.
"Slovenska Zastava", It. 33., Jenny Lind, Arkansas. — Predsednik: Frsne Ataein, b. 226; tajnik: Frane Grile, b. 37; blairnjnik: John Trntnik, b. 145. | Vsi v Jenny Lind, Arksnsns.—Seja pr- j vo nedeljo ob 2 uri popoldne.
"Edinost", itev. 34.—Jukon, Pa. — Predsednik: Anton Golobiê; tsjnik: Anton Lsvrii1, b. 8; blag.: Josip Lav t rin. Vsi v Yukon, Pa , b. 112. Sejn vsako prvo nedeljo v dvorani ob 10. { uri dop.
"Planinski Baj", itv. 35, Lorain.
Ohio.—Predsednik: Ivan Kragelj, 1685 K. 291 h Ht.; tajnik: Josip Lavrenči*, 1685 K. 29 St.; blagajnik: Ivan Atru ! kel, 1659 E. 31 St., Lorain, Ohio. — | Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Virants.
4 Združi teti", It. 36, South Fsrk, Pa. I
—	Predsednik: Ivan Huliadolnik; taj nik: Jakob Rupert, box 238; blagajnik: Mirko Grgorirh, b. 495; vti r Houtk Fork, Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo.
"Ljubljana", It. 37., Harberton, O.
—	Predsednik: Frank Merzliksr, box 121; tajnik: Andrej Hepar, 1109 4th Ht.; blagnjnik : Jakob Fink, 114 Ford Ave., Barberton, Ohio. — Heja vsako j drugo nedeljo dopoldne ob 9. uri, v 11 * Bolivar Rd.	&
rij Raspotnik. R. F. I). 1, bo» 77; bla	/"jn.k: Josip Dekleva,
gsjnik; Martin Raspotnik. Vsi v Port-'	^ ?'blagajnik: Jo-
age, Pa., R. F. D. 1, b. 6. — Seja vsako i i ^ 10 1,»rnton	V"1 v
tretjo nedeljo.	Pittsburgh, Pa. - Heja vsako prve ne
"Triglav", itv. 44, Tercie, Colo. - d# £ V	}	v n
Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: i n	bratje" it. 70 New Derry,
Frank Rebol st., Cokedale, Colo^ bla ^""'i ^ rf^ ti , *Vpl 1 gajnik Frank Rebol st. - Seja vsako! J J»"1. h 7»: tajnik: Jukob Pinoza b. drugo nedeljo.	t J»i	Ivan Proh, b. 41. Vsi v
New Derry, Pa.—Heja vsako 1. nedeljo "Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa.' v prostorih sobrata Jakob Pinoza ob 9 — Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo uri dopoldne.
persdale Ave.; tajaik: Gregor HreMak, I "Delavec naprej", Itv. 71, Besse-
tl»7 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa : mer, Pa. — Predsednik: Franc Heitel, blagajnik: Ignac Pečjak, 524 Broad b. 159; tajnik: Josip Jereb, b. 178, Ida Ht., Johnstown, Pa—Seja vsako drugo 1 ga jnik r Louis Hribar, b. 171; vsi v Ucs nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Mstoda. semer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo
"Juinl Premogar", itev. 46., Aliz, ( v prostorih sobrsta Anton Klinfeka. Arkansas — Predsednik: Math. Star j "Kosczlusko." itv. 72, Bankhead, man, b. 197, Aliz, Ark.; tajuik: Ivan Alts, Canada.—Predsednik: Pjav Spie Jantar, b. 7, AHx, Ark.; blairajnik: Ja- wak, box 591; tajnik: Josip Duraj. b. rij K oka I j, R. F. D. b. 77, Altus, Ark.— 5: blagajnik: I\au Petrašek, h. 35. Seja vsako drugo nedeljo.	\«i v Bankhead, Alta, Canada. —
"Slovenski Brstje", It. 47, Avells; Heja vsako tretjo nedeljo v mesecu. P*. Predsednik: Msrtin Obed, box 167; j **To<l TriKlavom", Itv. 73, Smith tajnik: Ivan Razvoza b. 107; blag.: fi#I(| ,,ft „ Predsednik: Josip Htrle, Alojzija Dolmar, b. 72; vsi v Avella, h p. p. p 7; tsjnik: Ivan Eržen, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.	R. F. D. 7, I». 149; blsgajnik Anton
* "Slovenski Mlsdenlčl", itv. 48, Au I 2c|e. R. F. D. 7, box 154. Vsi v Hmith rora, lil. — Predsednik: John Baiko [ field, Pa.—Heja vsako drugo nedeljo, vič, 624 Aurora ave.; tsjnik: Ivsn K. "Kranjski prijatelj", itv. 74, Falls Marsich, R. b 193a; blagajnik: Ga»- Creek< Pa _ Predsednik: Alojzij Hlsk, per AhaM, R. .•, b. 193a. \ si v Auro	rtl. tajnik Josip Prlič, b. 261;
i	--n-
ÔE DRUOI NAJ SB OOLAME! I Masnoati.Hotntia je ubila nekoltkn
____I ljudi; oui ni iiaela in nmrt jt» lah-
Zsdnjr teilt-n gnio dobili o«l air ko zadrla ljudi, ki niso bili morda druga Petroviég it ('levrlatida, O. nié druzi K" kakor radovedni. I'a pismo, v katemn naiu naznanja, ie bi bîls pomorila l»ai* voditelje tla priredi alovenaki aocialiatičui paraile, bi bil to vrndar le umor klub ¿1, 27 lokalni konteat za na- in nic dnizega no. Zaradi tega a-biranje novih nann-iiikov za Pro- tentata ne bo dovolil konKP'K m»* Ictarva. Vemo, da je Clevelaud lit ari/mu ne eut* puške in ne »Mie-velika, «ploh naj vetja NlovenskA ga moža manj. Namesto da bi a-kolonija v Ameriki; toda v»a ta tentât preprečil militarizem, kh naHelbiua bi ne imela za social i- ie prej pospeši. Tak napad je zl<>-ssm in Proletarea tega pomena in čin iu neumnost obenem, uspeha, če bi ye imeli v Clevçlan*
du iu Collinwoodu nIov. moc. klu-	Tiha blaznost.
bovK v katerih imamo energične Nekemu zamorcu v Cbieagi hp in vztrajne agitatorje za Proie- je zmciialo. V verski blaznosti je tarea, in socialistično idejo vob- streljal na policijo. Ta je oblega-če.	la njegovo biso iu jo naposled di-
S ponosom Ighko trdimo, da se namitirala. Bilo je mrtvili in ra-okrog Proletarca zbira cvet slo- njenih kakor v kakšni bitki. 1 venskih delavcev v Ameriki, ka- Sedaj se v Chieagi študira vpra-teriiu je stranka in list pri srcu. ¿anje, kako bi se javnost varovala Ko smo pred par tedni apelirali takozvanih tihih blaznosti. Mnogo za pomoč listu iu razjasnili, pri H0 preiskuje, mnogo se piše, zgo-éem du smo, se je mnogo delavcev ,]j|0 se pa ne bo nié. Treba bi bilo odzvalo naieiu apelu. Seveda naj namreč denaija, da bi se ukreni-si nihče ne misli, da je že sedaj kaj resnega. Tega pa ni za tako vse dobro in da so finance si j« j- peči. Polagoma se bo na bitko med ne. Ne. Treba je še mnogo drla. policijo in umobolnim črncem p<> ako hočemo močnega Proletarca. zabilo. Ce se primeri zopet podo-Ako pa hočemo, da bo imel list |,ol, slučaj, se bo pa že zopet stu-solidno stališče, ako hočemo, d« diralo iu predlagalo iu pisalo — mu je osigurana bodočnost naprej dokler se zopet ne pozabi.
ne pa nazaj, potem jo najboljša	--\ ^
pot v tem, da naši sodrugi in so-	Bolgarska industrija,
misljeniki posnemajo Cleveland y n(,lKariji je okroglo 4G0 iu-in dobe listu 1,00C> novih naročui- ,iustrijKkih podjetij, ki za poslu je-kov. Dobro nam je znano, da ni j0 približuo lU.IKMl delavcev in nobena prijetnost nabirati naroč- proj/Vajajo za 120 miljonov iz-nike za Proletarca» Marsikatero (lcjij0V>	tellli je: M» moder-'
je treba preslišati ju kakšna po- ||w 1irt.jelli)i mlinov; piv^lilnic božna mamica celo primejo za ¡n tkalllj(. za Volno, 25 tovarn za metlo. V takih kritičnih sluča- usnj(, 40 tovani za kože, 11 to-jih je še najboljše sredstvo za a- varn ^ ra4ltUnako in živalsko gitatorja, da začne hvaliti otro- ina-(f ](i tovarll za mj|0| s|il(|. ke (če jih je kaj) kako da so ve- kornih toVarn i. t. d. Te številko likr. prebrisani in debeli, vkljub so /a Jna|o	častne.
ra. III.—Heja vsako drugo nedeljo ob 9ih dopoldne pri J. Ba^kovie.
"Olcvelandske Slovenke", it. 40. ( le veland, O. — Preilsednica: Ivana Hmr-del, 3552 K. 82. Ht.; tajnica: Ana Smre kar. 3627 K. s2 Ht. K.; blagajnira: An tonija Legan, 3764 K. 77 H. K. Vse v (^leveland, O.—Seja vssko prvo nedeljo v mesecu.
"Proletarec", itv. SO, Franklin, Kans.—Tredsednik: Frank Dol>rotnilek R. R. b. 208, Girsrd Kans.; tajnik: Alojzij Karlinger, Girard, Kans., R. R 4, b. Hrt; blagajnik: Alojzij Oblak. b. 90; vsi v Franklin', Kans.—Heja \sako tretjo nedeljo.
• Delavec". Itv. 51, Cleveland. O. — Predsednik: Mihael Lukner, 5801 Pros
ser ave.; taj.: Rd. Branisel. 1173 E. K "Severni Premogsr", Itev 77. Hupe
«1. Ht.; blagsjnik: Zsletel Ivan, 1009 K. rt«. Ht.; vsi v Cleveland, O. —Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9 uri dop. v «025 8t. Clsir Ave.
"Ljubljanski Grad", it. 52., DeKalb, III.—Predsednik: Pavel Košir, 1409 Htate Ht.; tajnik:. Frant. Prebil, *14 Market Ht.; blaga jnikFrank fcvokelj, si4 Market Ht. Vsi v DeKalb, III. — Heja \sako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Kerfcif.
"Planinska Vijolica", itv. 53, Pirk
'P
blsgajnik: Alojzij Hlak, b. rti. Vsi v Falls Creek, l'a. — Heja vsako drugo aedeljo v prostorih sobrata Josip Ur
Mis.
"Naprej do Zmage", Itev. 75, Fitz Henrv, Pa.—Predsednik: Anton Boltift;
b. Irt7; taj.: Tomaž podbevéek: blag.: Matevž Podbevsek.. Vsi v Fitz Henry, Pa., box 10«.—Heja vsako prvo nedeljo od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
"81ovcnska Cvctljica", Itev. 76, A damsburg, Pa. — Predsednik Josip Je lovfan, Adatnsburgh, Pa.: tajnik: Frank Henéur, box 70, Adamsmburg, Ps.; blagajnik: Frank Golobii, H. F. D. 2, Greenburg, Pa. — Heja vssko prvo nedeljo v meneeu.
temu, da so iiH»nln zabiti, zanikr ni ¡11 mršavi. S tem čudodelnim sredstvom sl ukroHi skoro vsaka še tako razjarjena iti pobožna mama, da postane krotka kot jag-nje. Z veseljem pritisne na možs,
S pomočjo naravnega in narodnega bogastva bi mogla bolgarska industrija, ako bi razvila vso svojo delavnost, za časa vojne pokriti do malega vso potrebščino dežele; ako sc vpošteva še mo-
rior, Wyo.— Predsednik: Ivan Glinlek, b. 129;* tajnik: Ivan Ai>es, b. 129: blagajnik; Andrej Kokal, b. 120; vsi v Superior, NVyo. Seja vssko drugo ne deljo o deseti uri dopoblne.
"Slovenija", itev. 78, Miller Run, Ps. — Predsednik Marko Magdi£; taj nik: Josip Gajnik; blagajnik: JoZef Opara. Vsi ho» 25, Reitz, Pa. — Heja vsako prvo nedeljo v meseeu pri sobratu Jakob Kndnian.
"Bonairskl 8lovencl", itev. 70, Bon
en s, W. Va. Predsednik: Frank Oli-1 Atr, Pa..— Predse.lnik: Josip Horvat, goj, bo» 46. Czar, W. Va.; tajnik: Ivan b. 313, Conemaugh, Pa.; tajnik: Peter Lipold, boz 46; blagajnik: Joief Molan, Bukovec, b. 735; blagajnik: Josip Dra bo» 26; vsi v Pickens, W. Va.—Seja b. 695, t'onemaugh, l'a. Vsi v Bon vssko tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne Air, Pa Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Iv. čeprlo.	( ob 2 u:i popldan v lastnem «lomu v Bon
"Karol Uiekar", Itv. 54, ltoekwood, Air, Pa.
Pa. — Predsednik: Joief Vloievar, b 184; tsjnik: Anton Hočevar, bo» 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vsi v Rockwood, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hoievar.
"Vrh Planin", itev. 55, Crabtree, Pa. — Predsednik: Andrej Jereb; taj nik: Anton Verhoviek, b. 497; blagaj nik: Andrej Jereb, b. 92; vsi v Crabtree, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo pri sobrstu Anton Verhoviek.
"Skala", Itv. 56, Allegheny, Pa. —
Predsednik: Anton Horvat, 531 Huis
"Sloga", itev. SO. Philadelphis, Pa. Predsednik: Ran Petan, 2538 Salmou Ht.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 K. Huntington Ht.; blagajnik: Josip Ko zole, 2555 Hnlmon Ht. Vsi v Philadel phia, Pa. Heja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Prvi maj", itv. 81, Bishop. Pa. Predsednik: Frane (Iregorié, b. 352 Ce cil, Pa.; ta j. Mihael Ko« evar, Ceeil, Pa. b. 02; Blagajnik: Ivan Zupančič, M1» Donald, Pa. b. 1*5, R. D. 2. — Heja vsa ka tretjo nedeljo pri sobratu Ivan Zu
BLA2 NOVAK, tajnik 8. D. P. Z.
pančič.
•OPOMBA: Tajnike tist.h drultev. ki man Ht.; tajnik: Ivan Himončif. ll3S rJlr,az¡j0 kako pmoto, istotako tistih, Fsbvan Ht.; blagajnik: Franc: Vilhar, kMt«srih dmitveno poročilo je pomanj 814 Carpenter Alley. Vsi v N. H. Pitts ^ijjvo,'prosim, -Is mi nemudoma spo burgh, I'a.—Heja vsako 1. nedeljo v K. ro^e, da se nedostatki v imeniku ko 8. I). v Pittsburgh, Pa.	ki	drugič, popravijo.
"Caven", Itv. 57, Carrollton, O. — ' S sobratskim pozdravom Predsednik: Msrtin Cermel; tajnik: Ciril Htibil, b. 404; blag.: Josip Dovgan.
Vsi bo» 404, v fnrrollton, O. — Heja	___
vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata	.	j|t trp.
Martina rermelj.	'	. . ,
"Bndsr", Itv. 58, Canmore, AlU, ^ Teh ne more zn./at. Letos so Canada.—Predsednik: Anton Polutaik, I sr celo zelo zuatlio povečale. Da se b. 185; tajnik: Josip Hribsr, b. 201; roa|jzjra preparedness, je bilo tre-blsgajnik: FVan Kralj, b. 172; vsi v	^ vojsUo j„ „.omarico
Canmore, Alta, Canada. — 8eja vsako J	. . •	.. I
drugo nedeljo v prostorih sobrata in fe<ieralizirati milico. To volja
Frank Kral, ob • popoldne.
•Slovsnaki Fantje", It. 59. May-
nard, Ohio.—Predsednik: Atefan Htu cin, b. 47; tajnik: Maks Jerčin, b. 254; blagajnik: Alojzij Haver, b. 152. Vsi v Msynsrd, Ohio. — Heja vsako dru go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a.
"Moonrunakl Trpin", Itv. 60, Mooa Bun, Pa.—Predsednik: Fr. Dolinar, b. 342; tajnik: Jurij Pivk, b. 15; blagajnik: Anton Pintar, b. 204, Moon Run,
.	,.	, ■	1	111, U, fil IV , «••»>' r" ' ........ ... - ---
naj so na list naroči, povrh pa	.	Ki
. J	11'	eno razvita domača industrija, 01
so nanosi na mizo vse najboljše.	.	;_jni
, . 1 u- •	preostali le ze maloštevilni izdel-
kar premore domača kuhinja.	1	. . ..
,	, •, ,	,„	ki, katere bi morala Bolgarija, v
Prod nasprotnikom bomo le ta-	* •	.... , , •
, , ,	zameno za svoje pridelke, dobiva-krat imeli reapekt, . ako bomo .	\
v. v.	. , -	ti iz centralnih držav. _
močni. Nasi nasprotniki so pro-
tidelavski, ampak so močni že za- Toda žal -- radi pomanjkanja
to. ker imajo na razpolag«, razli*-	j surovin ali delavnih moči ali iz
ne fonde za agitacijo. Kapitali-	drugih vzrokov so j* moralo delo
stični listi imajo po deželi cele	v mnogih industrijskih podjetjih
roje agitatorjev, kateri so dobro	«staviti in čeravno se priznava,
plačani in ki agilirajo za interese	da imata centralni dr/av. svoje .
svojih protidolavskih gospodar-	velike uspehe razen svojim anna-
jcv. Večina delavcev tega no raz-	dam zahvaliti tudi delu njune 111- .
ume in gre še tem prefrigancem	dustrije, v Bolgariji do danes ko
na jjln	niso nrišli do toga, da bi mobili-
Po večini se sedaj v Ameriki	¡"<i»'st rijo, kar bi bilo ue-
tako lahko dobi delo, kot se ni že	<1 vonmo najvcs'jega pomena za
lepo vrsto let. Semtertja so seve-	''(želo. da tudi izjeme kakor so vedno,
ampak mi mislimo v splošnem., Novi nemški podvodni monitor.
Niti ne verjamemo, da bo ta hip- Mornariški sotrudnik london-
na I kapilialističua prosjieritHa'	»koga lista ' Daily Telegraph"
trajala dolgo. S tega stališča bi	izvaja:
apelirali na staro Proletarčevo Napovedana nemška podvodna
gardo in mlajše sodruge, naj to	vojna proti trgovinskim ladjam
priliko kolikor mogoče dobro iz-	mogočo preseneti. Nemčija nam-
rabijo s tem, da pripeljejo doslej	reč rszpolaga, kakor poročajo
inditerentne delavce v socialistic-	nevtralci z vzhodnega morja, z
110 stranko, kolektajo stare, na-	novo vrsto podvodnih čolnov, ki
hirajo nove naročnike in sploh	Ho najbolje imenuje podvodni »110-
pomagajo v vsakem slučaju zgra-	nitor. Angleški mornariški stro-
diti listii nepremagljiv funda-	kovnjak pravi, da je novi čoln
uient.	zgrajen v obliki smodko, oboro-
Sodrugi, časa ni treba čakati.	/r„ z močnim oklopnim stolpom,
C'as je tukaj. Na has vseh pa je	v katerega ne moro vdreti voda;
sedaj ležeče, če ga bomo znali iz-	v sredi s1< loafso nahaja poveljni-
rabiti, ali pa če pojde mirno nas.	j^oy ,noH't. T'oln so lahko popolno-
Upravništvo.
BOMBA ZOPER PREPAREDNESS.
ma ali na pol potopi; vozi pa tudi lahko kakor navadna ladja in ga trgovske ladje spi olí ne umrejo poškodovati, vojno ladie pa le s
debelo miljone. Potoni imamo mehiški trubl. To stane tudi denarja. Vsa milica je mobilizirana. Izdatke je treba plačati. Davki pa prinašajo manj.
Kaj naj so stori? Ilvalabogu, v naši lepi družbi imamo še sredstva. Davčni vijak je pritisnil na kapitaliste: oni so se 11111 uprli.
V Shu Frane i sen v Calitornijf	X oklopn so nahajalo to-
so imeli zadnjo soboto parado za I Povl* k«trr,h	m; ^|1,hfr nl
preparedness. San Franoiaeo je	» to	,,H
daleč na zapadu in zato je potre- ib kakn,r so vporabljali Nem-
hovals ideja dolgo, preden je pri-!0' šln tja. Zato pa tudi parada ni
imela velikega pomena. DeillOll-	Poštne tatvine na španskem,
st racija, ki se priredi, kadar je	V Lizbono namenjeno pismo 03,000
minil čas zanjo, ni nič druzega,	vredno ni došlo na svoje me;to.
kakor paša za oči nekaterih ra	kor ic bi,° «krndeno mb Španskem iz
dovodnežev	pofttne vreče. Zadnji rns se je zgodilo
... ., .. , ,	na Španskem več tnkib tatvin.
Ali v San r raneiseu je nekdo 1
tudi to i zakasneli paradi pripiso......
.	5.. , v i	SLONOV A TOALETA.
val veliko važnost. Na demon-1
Divji slon se kopa vsnk dnn v vodah
art. Mila je v nekem zabojeku. ki jc ležal na hodniku, in bomba jo bila navita tako, dn se je raz-počila šest minut po dveh popol-
morn pa poilvreči jako komplicirani toaleti. Neki krotitelj slonov pripoveduje, da trnje taka toaleta vdoma-čenefta slona po cel teden in da je treba pri toaleti treh ljudi. Vsa reč
strante je bil namreč uprizorjen
Pa Heja v.ako *adnjj> nedeljo v mess- 0 . .jtisniti tam, kjer atentat 7 bombo, k. se jr razpoei-1'P»«»inje. slon ki roma po svetu eu ob 1. uri popoldan v dvorani sv. liar^T' "" i»«"">«ji u- , 1 t- 1 . • ... ali je kje v stalnem «vennjaku, se h„rr.	no znajo tako upirati. Kar so |a na vogalu ulic Market m Slu- _______ _ ,......^ ,_______......
"Napredni Slovenci", It. 61, Oar?,t premalo dobi od ubogih bogati-)
Ind. — Predsednik: Ivan Hlanc, 11L1	, ;yill.,.i.,»i \j dolav-
Jefferson St.; tajnik: Nick Vukllnieh,	^^^ trvh* «Pf«*»" / •
b 30; blag.: Matijs Lasich, 1106 Jef	stva. Demokrati in republikanci
ferson Ht.; vsi v (»arv, Ind. — Heja	|MKJ0 Že našli pot.
vsako drugo nedeljo v prostorih .obrat«	popolnoma v redu. De-
Ivan Ivanič.	1,1 ' J « ' . ....
fensko drnltvo "Sokol", Itev. 6t,	Isvei bi se sicer prevo«- navadili
Cleveland, Ohio.—Predsednies: Zofija	dobrih ČasoV in bi postali objest-1 Hirk, 1143 K. 6J Ht.; tajnics: Frsn
čilks Trbefalk, 1177 Norwood Rd.; bla-	»'• .
gajnira: Frsnčilka Laale, 6121 8t.C1air	Pravzaprav res je v redu. t e
sve.; vse v Cleveland, O. — Seja vsaki	V0|jj0 delavci vedlio političarje,
prvi torek v mesecu.	. .	. ;.,#«-«■»• bunitaliv
ki lih morajo v interesu Kapuanz-
''Adamič ln Lnnder", Itv. 63. Rob	. .	i^i,., tl» knr v«.
bins. Pa. — Predsedn ik: Viktor Suster ms iZKorisonii, ....... «".
lič, Yohoghnuy, Ps.; tajnik: Ivan Tro Mimi pripravili. N' jeseni linaio
jsr, b 76, Yohoghsny,	, .,ik r]a poprsvijo napako. Ali
Joseph Japel, bo* 76, Yohoghsny, Pa. 1 ' 1 1 — Heja vsako prvo nedeljo.	jo bodo?
dne. Ičinek eksplozije jo bil slra-jic pn tudi jako draga in j «v troškov
šan. Sest oseb jc bilo ubitih, mno- okoli GOO K. Prvi akt toalete obstoja
go pa ranjenih.	| 1 tem. da se najprej opere vse ogrom-
Po storilcu ni sledu, policija pa no 7 nnjboljiim milom. V to svr-
pripisuje atentat anarhistom, do- ho trpha 7'a pošteno pranje 75 kg.
čim Kma (loldmanovs, ki je baš v	oprezno je treba posto-
San Kranciscu, odločno zanikuje. pRti, * UfKo Je slon "omiljen" in
da bi imela kakšna anarhistična N^ v«do n lepo «suien w
....	...	.	je treba ostrgati s steklenim papirjem
organizacija kaj opraviti s to reč-	i„	1
, "	j j t	,n potem gn je treba namazati t
JO'	1 oljem. To je najdražje, ker se porabi
Vsekakor je to zopet slučaj I olja za 480 K.
prva naloqa.
poracijami, aiupak da ae bori t* jo? Delavec v miljardarjevem po odstranitev kapitalističnega »iste-' djetju doseže danea prav tako tel-tna.	ko kakor prej, da bi ae preiakala
Rešitev i/pod kapitalističnega injegov* pritožba ali pa celo, da hi jarma sc ne doseže n posamezno ¡«s popravila kakšna kriviea. Raz-stavko ali pa s osamljeno reformo, mere pri Colorado Fuel and Iren Vse pridobitve v okvirju kapita-|Company ao zelo slabe in s delav
V Ameriki imamo predsedniške
volitve. Za misleče delsvee v tej deželi je to najvažnejši dogodek tekočega lets, kajti pri volitvah
doseže boj interesov svoj vrhunec. , KIIUUIIIIM! ,	—„.„p.,,, „„ „.„.„ ... - ~----
Kakor zastavljajo nasprotniki ob listič ne države imajo le to vred-j ei se ravna kakor s tlsčsni. Bdlna tej priliki vse moči, ds zmagajo, j nost, da drie delavca nad vodo iu| vrednost, ki jo ima Rockefeller-tako morajo tudi delavei napeti preprečijo njegov popolni pogin, jev načrt, je ta, da je marsikste-vse sile, da dosežejo največji mo- To pa še ni nikakršna rešitev, rega delavca upozoril na važnost g oči uspeh.	Vprašanje plače n. pr., ki se tudi organizacije",
"Proletarec'' je že davno upo- v kapitalistični družbi lahko re- Seveda morajo delavci tudi zarjal na narodne volitve. Sedaj j gulira, nima samo ob sebi nobene spoznati, da potrebujejo svojo or ne približujemo koncu julija; no- j odločilne moči, kajti povišana me- ganizacijo, ne pa Roekefellerjeve. veinhra se pa dovrši odločilni boj. zda izgubi takoj svojo vrednost,	■■.. ■
Čas se je že znatno skrajšsl, bi čim se podrsže iivljenska sred- Ns tisoče ljudi v Ameriki ugi vsakomur more priti do ravesti, stva. In ker imajo kapitalisti ba, kdaj se vrne subiuarinka da hiti čimdalje bolj. Iz tega pa t moč, da regulirsjo tudi cene ii- Dentsehland v Bremen. Nepotre sledi, ds je trebs povsod, kjer se I vil, obleke, stsnovsnj, to se pravi, ben trud! Kadak je ne bo več v še ni zgodilo, z vso resnostjo pri- da lahko delajo draginjo in odv- j Baltimore, tedaj bo gotovo, da ae četi delo in da se ne sme zamudi- strnejo delavcem pri prodaji pro- je odpeljala. Kani, ,to je seveda ti nobena ura več.	duktov, kar so jim dali pri pro-'drugo vprašanje. Gotovo je, da
Bilo bi skoraj odveč dokazova- dukeiji kot plačo, ostane odvis- kapitan Koenig ne more biti tako ti, da je za Slovenca v Ameriki nost delavcev od kapitalizma ne- neumen, da bi obešal radovedne nezmisleno glasovati za kateroko- izprenienjens, dokler ostane kapi- j ženi na nos, kar jim ni nič mar. ii izmed meščanskih strank, ps taliatični sistem.	#MIMMM»IMMMIIMIM
naj gre za takozvani stari stran- Osvoboditev delavstvs je le mo	*
ki repuhličansko in demokratič- g0ča z odstrsnitvijo kspitaliatič no, ali pa za katero tisti-h, ki se nega sistema in z organizacijo predstavljajo ljudstvu kot nove družabne produkcije. To se iine-isveličevalke, pa imajo ves svoj nuje soeijalizem. To mora biti cilj program v eni sami točki kakor delavcev sploh, tudi cilj sloven-n. pr. prohibistična, ki se vede ta- *kih delavcev, ker je njih odvis-ko, kakor da bi se ves svet sukal nost od kapitalizma enaka odvis-okrog "fttajna" pive in stekleni-1 «osti vseh drugih delavcev. it jabolčnika, kakor da bi se s Slovenski narod v Ameriki se pijančevanjem ali pa abstinenco I po pravici lahko imenuje delav-reševala vsa vprašanja tega sveta. Uki narod. Njegovo politično in Slovensko ljudstvo v Ameriki gospodarsko stremljenje mora hi je delavsko. Par trgovcev, duhov- ti delavsko. Tu če spoznavamo, da nikov in drugih, ki ne spadajo na- je rešitev delavstva le v socializ ravnost med ročne delavee, ne šte-jmu, prihajamo neizogibno do za
ključka. da mora biti slovenska
politika v Ameriki socialistična., _ , .,	..
Marsikdo primav. ,o, p. «.Vaiuo u JugMl. toclall.ti6n. klu
vendar ni s štirimi voli spraviti v
listu v podporo.
C	*
I Siran Ka \
je toliko, da bi mogli dajati množini našega naroda drugačen, ne-delavski značaj. Tudi oni ao skoraj bresisjemno odvisni od delavstva in ne morejo nsjti nobenega ¡socialistično stranko. Nekateri so pametnega razloga, zakaj naj se po svojem značaju tako nesocial-postavijo zoper delavstvo.	ni, da jim je vsaka organizacija
Delavska množica, naj prihaja i zoprna kukor hudiču kadilo. Dni-od Save ali Kolpe, od Mure ali i gi mislijo, da jc vseeno, če so or-Drave, ima svoje življenske inte- ganizirani ali pa ne rese aeda> v tej deželi. Vprašanje, S prvimi je težko kaj početi; kakšen bo evropski mir, vpliva na I oni so eoklja nnoredka in ga bodo njih položaj veliko manje, kakor najbrže tako dolgo ovirali, dokler vprašanje, kakšen bo v tej deželi ne izuinro. Druge bi bilo morda politični sistem, kakšna bo vlada, pridobiti za organizacijo, če bi si kakšno bo ljudsko zastopstvo. Po le dali dopovedati, da ni vseeno, zakonih Zedinjenih držav se bomo,ali so v stranki ali ne. morali ravnati; zato nam tudi ne Človek bi dejal, da ni težko spo-more biti vseeno, kakšni bodo ti znati potrebo organizacije, in tež zakoni; zato nas mora tudi zani- ko razume psihologijo ljudi, ki mati, kdo bo delal in kdo bo kon- mislijo, da zadostuje, če nosijo troliral te zakone.	"socialistično mišljenje" v glavi.
V deželah, kjer žive različne ¡To bi bilo nekaj, če bi bila človeŠ-
»eeesiiieesssssessiitisse
Chicago, IU
Članom Socialističnega kluba it. 1. J. S. Z. se tem potoni naznanja, da bo skupna konferenca vseh boc. klubov JSZ. dne B. avgusta pri Radnički Straži na 1H44 So. Raeiue Ave. Konferenca bo zelo važna zaradi akcije graditve skupnega 'Doma', zatorej se pričakuje, da se vsi do zadnjega u-deležite te skupne konference.
P. Oodina, taj.
be
v državi Ohio.
Klubi v državi Ohio, ki še nimajo charterja, naj to takoj naznanijo tajništvu zveze, da jim ga izposluje. Chsrter mora biti izdan po okrajni ali okrožni — v drugem slučaju po državni orga nizaciji. Kjer ne obstoji okrajna ali okrožna (Countjr) organizacija, izdaje charter klubom državna organizacija. Kolikor je znano tajništvu, nekateri klubi še ni-majo Charterja, zato je potrebno, da se store koraki, da ga dobč. 01. tajnik bo to izvršil, čim dobi od dotičnih klubov obvestilo.
Tajništvo J. S. Z.
ključka, da se pristopnice v bodoče ne pošiljajo več zveznemu tajništvu, ampak ostanejo v varstvu
Tajnikom J. 8. Z. na inanje.
» ------------- ----- ---------------------	Ker je v nekaterih državah že
narodnosti, med katerimi so go- ka družba individualistična, če hi praj<Hi da dajejo naši klubi pri-spodarska in politična nasprotja mogla biti taka in če ne bi bilo; stopnic«* ne le zvezi, ampak tudi kakor n. pr. v Avstriji, se pravi treba boja. Ali družba je družba;jcounty organizaciji' — to je na značaj političnih bojev lahko ska-jv njej stoje skupni interesi nad pp y jržavi ininois in Ohio — je li, in kdor ne sega prav na dno, i posameznimi -— če hočemo ali če	^ odbor J. S. Z. do za-
lahko misli, da so narodni boji nočemo. Teoretično lahko tajimo glavni, odločujoči politični boji.(skupne interese, ali čim bolj jih V Ameriki, kjer je politični narod ¡preziramo, tembolj nas praktično
enoten, dočirn so jezikovne skupi-|tepo. Zato je anarhistični iiUlivi-jkJuV>a kamor ^ Rpj|da ne enakopravne, tako da ni za na- dualizem, ki se postavlja nad or-,	8icer ^ y
rodnostne boje prostora v državi, ganizacijo, kljub aktivnosti m po- ^	^ na
se veliko brže spozna, da je pravo|žrtvovalnoati posameznikov tako	kakor ^j;
nep oden, da ni dosegel še niti K J	' .	,
"	. . ; i__i Sprememba je torej le v tem, da
najmanjšega uspeha, ki ni kaj ve- ,1	• * •	.
"v 1 r ♦ •	hrani pristopnice, potem ko jo
Ijal za splosnost in pomaknil nt-L^P J ^ ^ ^ uj.
predek ksj dalje	^ Kftdar 8e UH(anftvlja
Ako imamo cilje in jih hočemo nQv klub je ^ naravn0 trebfl ^ doseči, pa nam nasprotni razred	^ tajniku imena novopri-
brani, ker hoče ohraniti sedanje, topWjrih r,,Hnov na poHebni listini njemu ugodne razmere, tedaj ne da mo|>e nft podlaffi aoti^viih imen more odločiti nič druzega kakor 7ahtevati (k1 državnih organizacij boj. A za boj je treba ori>ma*®l'|charter. je, kar je že vsak načrt brez organizacije nemogoč. Tisoč bojevnikov, od katerih atakira, parira, manevrira, napreduje in odskaku-je vsak na svojo pest, ne bo nič opravilo proti stotini, ki imajo e-notno voljo, skupen načrt in koncentrirano moč, to se pravi, ki imajo dobro organizacijo.
Socializem v bodočnosti bo mir; socializem y sedanjosti je boj. Za
politično nasprotje gospodarske ga, razrednega značaja.
Na Kranjskem in štajerskem so lahko dejali: Nemci gospodujejo! Nemec je deželni predsednik; Nemec je predsednik deželnega sodišča,•Nemec je policijski ravnatelj; nemščina je uradni jezik. Zatiran si, ker si Slovenec.
Ker je bilo v vsem tem večali-manj resnice, je marsikatero oko obtičalo na tem narodnem nasprotju, pa ni spoznalo, da se nacionalna solidarnost in nacionalni kontrasti nehajo Um, kjer stopajo razredna nasprotja na plan. .Nemški in slovenski železničar, lovenski in nemški rudar, krojač, covač, tovariški delavec sta kapi-itično izkoriščana in zatirana, [er je slovenski proletarec vi-lemške predsednike, ravnate-Nadzornike, ni preko tega pri-lo spoznanja razrednih nasprotij.
V Ameriki je položaj jasnejši. Tukaj spozna delavec lahko v prav kratkem času, da nima kapitalizem nobene n s rod nost i in tudi delavca ne vprašuje ra narodnost, ampak se zanima le za
Frank Juvan 25«, L. Podbev-1
še k 20c, F. Indof 25«, L. Resnik ! 254-, J. Okorne 50c, T. Podbovšek J 25e, A. Vidergar 20c, J. Urile lUe, A. Boltič 50e, J. Korač 25c, J. Lindeč 25e, Jer. Anžur 15e, T. K ude rman 25e, F. Drenovi* 50e, Fr. Hribar $1.00, F. Bregar 20e, F. Peternel 25e, R. Aberšek 25e, J. Indof 26e, R. Zahorik lOe, Vsi v Kit* Henry, Ps. in poslano po Frank Juvanu. — Ivan Cah, In-lianapolia, Ind. !Wc. — Slov. aoe. klub Atv. 67 Springfield, 111. jm» | Bregarju *2.00. — Venzel Ritonia 1 Milwaukee, Wis, 25 (Ptg.) — M. Slivšek 25c, M. Osterman 25e, M. Mam 25e, P. Koleša 25c, A. Cestnik 20e, J. Kos 15e, V. Mikelj lfic, f. .lelšovar 15c, L. Stružnik 20c, J. Skrjanch 25c, F. Razoršek 25e, Neimenovan 30c, M. Barbič 25e, M. Kotas 20c, J. Završnik 27c, .). Bezgovšek 25e, J. (Jallun 25e, A. Florjiifičič 25c, M. Cerovšek 10c, I L. Mole 25c, J. Oerštnek 2fte, J. Steban 25c, J. Ograjenfiek 2">c, J. Dellabjunka 25c, P. Kenda 26e, M llosnar 25c, S. Ouna 25e, 4. Cok 15e, F. Cčaknr 25c, J. Peternel 25c, .1. Celoh 2.r»c, J. Blančišar 20e, J. Uršič 2.r>c, A. Widmar 25<', I F. Oblak 25c, M Ramšek 25e, A Spik 2f»c, J. Coš 25<-, J. Baloh 25c, L. Jesenšek 10c, A. Bizjak 15e, F. Terbevšek 25e, L. Coš 25c, A. Coš 25c, M (>solni k 25c, N. Mu ni 25e. Skupaj $10.57 in vsi iz Henninie, Pa. Poslano po Mike Turnšek. Društvo "Jutranja Zora" At. 54 S. N. P. d. v Gleneoe, O. $5.00. F. Bostjaučič 10c, J. Hrovat 25c, P. Pristranski 25c, A. Mikličič lOe, J. Kravanja 10c, J. Zaeh 25e, J. Anžiček 15c, M. Mežnar 10<«, A. M i rt h 10c, J. Soldat 25c, J. Novak lOe, L. Mahkovetz 30c, M rs. Ivana Rebolj 25c, A. Kaws H2c, M rs Mary Krovat 25c, J. Lesjak 50c, Ig. Zleniberger 25c. Vsi v (llen-coe, O. in poslano po I-ouisu Bricu. Opomba. V št. 459 naj se glasi: J. Krašovetz, (ilencoe, O., daroval listu v podporo 25e, ne pa 5c. — Slov. soc. klub št. 811 Fort Smith, Ark. $2.00. J. Sadar 25c, J. Kosmatin 25c, P. Skrebanja 25c, J. Routar 25c, F. Oorenc 20c, F. Machek 17c, J. Zaje 17e. A. l.a-mut 10c, J. Laurin 20c, M rs. Mary Laurin 10c, F. Ocepek 10c, F. Miškon lOe, A. Stemšič 10c, J. Metul lic, Siropčič 10c, J. Verbič lOe, Ch. Bajsar lOe, J. Ocep«k 10c, F. Mihelčič 10c, M rs. Rosic Ocepek 20c, K. Cirar 10c, A. Ko-bal 25c. Skupaj $5.38. Vsi v Jenny Lind, Ark. in poslano po J. Sadar ju. — Ch. Pogorelee 25e, L. Jeršin 25c, V. Maher 50e, O. Sumina 25c, L. Korošec 25c, A. Okačič 20e, L. Korošec 10c, F. Boltezar 20c, J. Mihelich 25c, J. Samec 25c, J. Mohar 25c, Ilija Predovich 30c, J. Prijatelj 50c, M rs. Mary Raunig 50c, F. Stare 25c, N. Radovich 25c, R. Roblek 25c, F. Miklich 25e, J. Jershin 25c F. Hcnigsman 50c, T. Pospischil 10c, L. Oražen 25c, J. F. Buh 25c, J. Anzich 25c, J. Kadunc 10c, P. Zemik 5e, L. Jakše 25c, J. Germ
Nervozni ljudje
nam bodo hvslsini. ako jim naznanimo, da •• ¿»m bo idravjs ¿udovito iboljUlo in tivtsvj« pokrtpilo — ako uiivajo
SEVERAS NERVOTON
(Ssvtrov N«rvoton) tako) na prvi prikaz livdne n«-
Lrilike. Toidraviloje bilo te popolnoma praj»ku-ino Ur j« izkazalo «vojo vrednost prt zdtavljenju li vinih neprilik. Donaia hitro olajJbo v »ludajih
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI A U 1NSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.
C«u» ti 00
PiiiU po na& circular: "SEVEROV NERVOTON. - Kdaj in kako ga rabiti. Razpo&iljarno ga zastonj.
Savvrovl prlpmvlcl »o n*pr>Uj v N»k»rnah vsepov«<-ll. Znlit«v»«* Srver»>v« Z«lr»kil» IMMBlM iw« Navrrt t«r ;*iin»bvur»ijt« iunlni«c«0»»v. Ak«> u« uiorwt« üobitl S«v«ruv« I'ripfavWu v v«M ukuti >, nur.^ijl« jib vxl ua». Najilovit«
W. F, SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki iLhin ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sani prepriča o prejemu |>oslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in (lavnica $669,672.99 Hranilne sloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAG0, ILLIONOIS.
Razširite «voj« znonjf! Poučite se o noeiallzrau! Rnzvrdrite ei duha! " ProleUrofi" imu v svoji književni zalogi sledeče knjige in broSure. PoMji-te naroČilo Se dune*:	.
MaksUn Oorki: Mati, mehka vezba ...............................00
Upton Sinclair ^poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel. Povest
it chicaékih klavnic
Enrico Ferrl: Socializem in moderna veda............
Proletariat.......................................
Et bin Kristan: Nevarni socializem ...................
Kdo uničuje proizvajanje v malem .....................
Socializem.........................................
Socialistična knjižnica. 2 zvezka in "Na&a bogatstva"
.78 .60 .10 .10 .10 .10 .10
Tajniki so prošeni, naj vzamejo to na znanje in se v tem smislu v bodoče ravnajo.
Tajništvo J. S. Z.
Cleveland, 0 _
Slovenski socialistični klub štv. 27 J. S. Z. je izključil bivšega so-druga D-r F. J. Kerna, ker je s pisavo v listu "Glas Naroda" kr-
seaan os» j* «j.	^ ob,jubo
boja je v prvi vrsti	F	.
uspeh tega potrebna organizacija, in kdor se ji ne pridruži, ni le brez cene za boj, ampak jo naravnost ovira.
Tudi za novembrske volitve je najvažnejše delo, da izpopolnimo svojo organizacijo.
Tajnik.
CONEMAUOH, PA. Obvestilo I
Slov. soc. klubi iz Csmhria Do. ViiJk r«rtflmir i pri rede skupni piknik v nedeljo,
MVDJI) |#l »tillH«.f»viJ". V	.	,
mora poi»R..i » tej orK.niMclji Idn«	"« al"v- P^"'""1
,„ pridobivanje novih il.nov in »	H.l. Prommo, cU h. drt-
. • • « Linknv ip št v a vzela to na znanje in da hi rodnost, ampak se zanima le za i ust varjan je novih klu^.f«J«|
najboljše prilike izkoriščanja. Tu organizacija dobra, je tudi uspeh ^	^ ^ ^ ^ |iov.
ne gre za to, kdo je Slovenec, hi-[gotov.
nee, Amerikanec aH črnec, ampak kdo je najponižnejši in najpotr-pežljivejši, kdo ima uajkrepkejše mišice in kdo pnslaja njih delo najceneje.
Povsod; kjer je razvit kapitalizem, vlada razredno nasprotje. Ali v Ameriki ga je lože opaziti in spoznati, kakor v mnogih drugih deželah. Tudi Slovenec se tukaj lahko prepriča, da je kspita-lizem njegov gospodar, njegov izkoriščevalec in niegov zatiralec.
ROCKEFELLIJRJEVA UNIJA
Naši čitutelji *c gotovo še spominjajo, da je mlsjši Roekefeller lani osrečil premogarje v Colora-di z novo unijo. Bilo je mnogo delavcev, ki so tedaj mislili, da se jim zdaj res odpirajo nebesa.
Te dni je bil v Puebli, Colo., shod za prejem sedmih delavcev, ki so bili zaradi velikega Itrajka 31 mesecev v zaporu. Ob tej prili
nikov. Menda je čas, da se slov. delavei v tej okolici pokažejo, da bo soc. piknik vsestransko dobro obiskan in imel dober moralen in finančen uspeh.
Na pikniku bo več dobrih soc. govornikov, deklamacije in dosti raznovrstnega duševnega užitka. Program v celoti bo priobčen pozneje.
(2x)	Odbor.
Ako ielii čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na
rr,l ".X mor«"l>Vti ki govoril John R. U«»», k« "MUw.uk* 1-d.r" írjl^^.'lV.r. r i«., kakor znano, ,„„, o,',,.il r«. cialiatlini dn.vulk ^hodno |d
delsvčevs politiks rszredns, pro tikspitslističns, ne le v tem zrni slu, ds se bojuje s trusti in kor
je, kakor znano,
redno justieo v Colorad i. Dejsl je mesta New York, z ocirom ns Rockefellerjevo uni- meoec Milwaukee, Wis.
10c. F. Kočevar 25c, J. Miklich lOe, 0. Pan lin 25c, F. Stupar 25c, J. Zakrajšek 25c, J. Hočevar 15c. Slov. soe. klub št. 132 $5.50. Skupaj $13.40. Vsi v Pueblo, Colo, in poslano po Charles Po-gorelcu. — Jos. Benko #1.00, I J. Metelko 50c, J. .Tainnik 50c, J. Jauch 50c, F. Košak 25e, F. f-epirlo 25c, F. Urbas 2r>c, J. ¡Kodrich 25«, Kiašna 20c, Der-ganc 15c, Frenceschini 25e, Mack 110c, Pcchenko 50c, Polanc 25c, Toncich 10e, Oorsche 50c, Ceham-pa 25c, Robich 25c. Skupaj $6.05. Nabrano na seji slov. soc. kluba štv. 27 v Cleveland, O. in poslano po M. Petroviehu: J. Pczdirc 15e, A. Košmerl 10c, P. KočeVar BOe, M. Papich 25c, J. Suklje 25c, J. Filak 10c, J. Staresinich 15«, M Tomee 15<», J. ?»cgina 25c. Vsi v Reading, Pa. in poslano po KoČe-varju. — Nabrano na pikniku društva "Sokol" štv. 20 S. N. P. Jed note na Ely, Minn. $2.05 in poslano po Pircu. — Slov. soc. klub štv. 45 Waukegan, 111. $5.00 in poslano po Peklaju. — Skupina sodrugov pri Fišarju, Chicago, 111. 70c. — M. Skiner, Butte, Mont 50c, — John Skerbis $1.00, Ivan Kaker 50c, J. Sirec 25c, J. Ritonia 25c, M. Kovačič 25c, J. Gerdenc 10c, J. Mohorko 10c, F. fcuster 10c, J. RepovS 20c, F. Marok 25c, F. fclebnik 25c, F. Planovšek 25c, W. Ritonia 05c, M Oluhah 15c, J. Dolenc 25c. Vsi člani druš. "Bra-toljub" štv. t»4 S. I). P. Z. v Milwaukee, Wis. in poslano po Sker-hišu. Doneski celega tedna $66.57. Zadnji iskas $225 73. Vsega do danes $291 30.
KapitaUstični razred.............................................10
Vojna in socijalna demokracija...................................16
P*of. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nazlranje
in svobodna znanost.........................................25
O konsumnih društvih.............................................10
Zadružna prodajalna ali konsum ...................................06
Kako je lep rojaikl stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10
Katollika cerkev in socializem .....................................10
Spoved papeia Aleksandra .........................................10
Francka ln drugo...............................................26
Vse te knjige ln broSure po&ljemo poštnine prosto.
PROLETAREC, 4008 W Slst St.	CIIICAGO, ILLINOIS.
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Ins najboljüh sodalUtümk revil t anfleikem jeziku v Amt it ki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Ishajs mesoino in stane $1 00 na leto. — Naslov: Int. Soc. RevW, 341 ■ Ohio St., Chicago, DL
ROJAKOM NA ZNANJE.
Cenjenim rojakom v Chicapru. Wau-kr^aini. Kenoshi in Milwaukee naznanjam, da K»*m prevzel dobroznnno gostilno Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Place, na 1625 S. Racine Ave., ter se jim priporočam za ojilen obisk. Točil hodom nnjizbornejfc«. pijačo ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT .
Jo*. Punfrerčic ali po domač« Skut
1 f)L\r> S. Racine Ave., Chicago, III.
Telephone Canal 3014
VABILO NA VELIKO VESELICO,	I
katero priredi	\\
Slov. Socialistični klub, šiv. 13.,	jI
DND 29. JULIJA 1916	\\
v dvorani društva "Bratstvo", štv. 6.,	:
S. N. P. J., v Sygan, Pa.
j [ Igrala bode slovenska godba na pihala iz Thorn's Uunn, Pa.	|!
Začetek veselice ob 7 uri zvečer.	o
O
Vesellčnl odbor.	¡;
< >	o
Mir in posojilo.	Zedinjenih držav, ki utegne splo-
Iz Mexico City poročajo: Tu-	šuo povišati vrednost tujega ime-
kaj vlada splošno mnenje, da se	tja v deželi. — Um, ameriški ka-
bo po poravnavi nasprotij z nme-	pitalisti bodo ž« |mhm m J i 1 i, če bo
'riško vlado doseglo posojilo od	prinašalo profit.
K načrtu platforme
Zferelo letovišča grškega kralja.
Ix Aten poročajo, da je potar uničil kraane orehove in smrekove gozdove v Tatoiju, poletnem bivališču grškega kralja in njegove družine. Ogenj je izbruhnil dve milji od kraljevskega gradu, toda^ v neverjetno kratkem čaau je bil ie pri gradu. Gasilci in vojaštvo je hitelo na pomoč, toda niso mogli uspešno gasiti, ker niso imeli potrebne vode, poleg tega je bila p« še nelsrečeno huda vročina. Najprej je pričela goreti kraljeva ga rata, V kateri je bilo sedem avtomobilov, potem je ogenj prešel na vilo grškega princa, od te na vilo kraljice-matere, nate pa še na kraljev grad. Umetnosti in kraljeve ter kraljičine privatne stvari so rešili, toda poslopja, ki je veljalo za eno najkrasnejših na Grškem, ni bilo mogoče rešiti. Govorili» »e je, da je kralj ranjen, toda zgodilo se mu nI nič; le neka goreča veja mu je padla na nogo, ko je bežal iz gorečega gradu.
"Delavci v Evropi so bili nesposobni, da bi se izognili vojni, ker so že nosili breme militarizma. Delavei v Zedinjenih državah so doslej prosti tega bremena in imajo priliko, da ustanove politiko delavskega razreda in program proti vojni. Oui lahko prisilijo vlado Zedinjenih držav, da izkrči pot za mednarodno gibanje za ra-zoroženje in da a« izogne iinperialiatiéni politiki, ki zahteva osvojitev Mehike in bi morala, če ae izvede, eventualno ttiuli Zediujene države vreči v svetovno vojno. .
"Delavski razred mora s|>oznatf^ da ni klic za pripravljanje proti zunanjemu napadu nič druzega kakor plašč za uameue zunanjega imperializma in domačega industrijaluega tiranstva. Hazredni boj j e mednaroden kakor kapitalizem. Prolct&riut vsega sveta ima le enega novražnika, kapitalistični razred, naj bo doma ali pa v tujini. Odkloniti moramo temu sovražniku, da bi izročili njegovim rokam oboroženo silo, bodisi tudi v podobi "Demokratične vojske", kakor so storili delavci v Avstraliji in v Švici.
"Zato je socialistična stranka nasprotna mi* litariatičiiemu pripravljanju, vsaki dovolitvi mož ali denarja za vojno ali militarizem, dokler je kontrola take sile po politični državi v rokah kapitalističnega razreda. Socialistična stranka zaupa razrednemu boju in poziva delavce v jamah iu šumah, na železnicah in ladjah, v tovarnah iu na polju, naj porabijo svojo gospodarsko iu iiidustrijalno silo, odklanjajoči kopanje premoga, prevažanje vojakov, dodajauje hrane in drugih potrebščin za vojaške namene in torej vzamejo i g rok vladajočega razreda kontrolo oIki-rožene sile in gospodarske moči, ki je potrebna za zunanje napadanje in za domači industrijalni despotizeui.
"Delavski razred inora spoznati, da je militarizem največja nevarnost zoper vse napore /.a pridobitev industrijalne svobode iu mora ue glede na strokovno ali politično organizacijo kazati enotno fronto v boju zoper preparedness in militarizem."
PRENAPETO DELO IN ŽALOST
Ljudje ne onemorejo vsled preobilnega in prenapetega dela, marveč vsled žalosti iu nerednega življenja. Radi bi storili še veliko več, kakor jim dovoljujejo njihove moči,.in posledice, kazen ne izostane. Izgube po navadi svoj tek in spanje, trpe na telesni in duftevni onemoglosti. Vseni takim ljudem kar nuj iskrene je priporočamo Trinerjev ameriški eliksir iz grehkegn vina. To izvrstno zdravilo bo gotovo Tvoje telo zopet okrepčalo, duši je jnko oslabelo tvoje telo. Pri zapeki in vneli boleznih, ki so ž njo spojene, kakor ne prebavljanje, napihnjenje, ne-! razpoloženje po jedi, ako šlabo izgledaš, glavobol, nervoznoHti moramo to priporočati kot najsigur-neje zdravilo. — Cena $1.00. Pri vseh drugistih. J os. Triner, izde-| lovalec—kemik, 1333—1339 So. Ashland A ve., Chicago, III.
Na ¡veo* slovanska tiskarna v Ameriki je
214S-SS Muc islaad Avcast, CMeag«, U«.
Mi tiskamo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Ogrska mirovna stranka
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-
£alije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F*. KERŽE COM
2711 South Mlllard Avenije.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zaatonj. -:-
Pri revmatizmu, nevralgiji, otrplih mišicah drgni s Trinerjevim linimentom boleče dele skozi in skozi, ali pa namazi flanelasto cunjo z njim, obvcei in položi Čez to suh ohkladek. Cena 25 in 50c., po pošti 25 in GOc.
Iz Londona prihaja poročilo, da je grof Michael Karolyi odstopil od predsedništva ogrske neodvisne stranke in se trdi, da bo ustanovil novo stranko, ki bi sklenila z zavezniki v inienu Ogrske mir brez obzira na Avstrijo in Nemčijo. "Morning Post," ki pravi, da ima to poročilo iz Budimpešte, dodaja, da se je že 70 ogrskih poslancev oglasilo za novo stranko.
Ta vest je lahko raca, kakršnih frfota v sedanjem času mnogo okrog; nikakor se pa ne more trditi, da je stvar nemogoča in da mora biti na vsak način izmišljena. Karolyi je konšutovcc in je vedno stal na stališču, da se mora Ogrska smatrati za absolutno samostojno državo, ki nima z Avstrijo nič skupnega, izvzemši eventualno vladarjevo osebo; najrajši bi pa neodvi&njaki imeli tudi svojega posebnega kralja. Če torej skuša Karolyi doseči mir brez obzira na Avstrijo iu Nemčijo, ravna popolnoma dosledno. Da žele na Ogrskem mir, je zelo naravno; saj ga žele tudi drugod. Ali v ogrskem parlamentu so opozicio-nalci že lani govorili, da je prišel čas za mir in da je Avstro Ogrska poklicana, da ga predlaga, ker so vsi njeni vojni cilji doseženi. Takrat je bila namreč ravno Srbija okupirana. Ce so lani javno zahtevali mir, je tembolj razumljivo, da ga zahtevajo sedaj. Kajti Rusi so zopet v ofenzivi, in ravno proti Ogrski imajo ruske armade naj-je v marinaros — szigetskem okraju na ogrskih tskih gorah, je bila nevarnost, da prodre njih vojska na Ogrsko. Takrat se je ministrski predsednik Tisza odpeljal v Berlin — za Dunaj se ni niti zmenil — in je izprosil vojaško pomoč od Nemčije. Letos je videti, da ne more Nemčija poma gati, ker ima sama preveč opravka na vzhodu in nn zapadu. Nekateri ruski oddelki so pa baje že
prekoračili najjužnejše karpatske prelaze in stoje v marniaros • szigetskem okraju na ogrskih tleh. Tudi če so to le majhne čete, je vendar v dejstvu samem nevarnost za Ogrsko velika. Zakaj prehod čez hril>e dokazuje, da ho vsaj nekateri prelazi Rusom odprti; če je mogla ena sama brigada priti čez, pride tudi nekoliko armadnih zborov lahko čez Karpate.
Ta možnost je za Ogrsko zelo resna reč. In če bi imel Karolyi dovolj politične moči, se ne bi prav nič čudili, če bi se odpeljal naravnost v Pe-trograd in prosil v imenu Ogrske za mir. Ker nima te moči, je prav verjetno* da si jo izkuša ustvariti z ustanovitvijo nove stranke.	»
Z načeli ogrske neodvisne stranke bi se pa popoluouia strinjalo, da bi sklepala mir brez obzira na Nemčijo, in še bolj brez obzira na Avstrijo. Prvič bi s tem dokumentirala svojo aauiostal-nost. Drugič mora upati, da bi na ta način dosegla mir v interesu Ogrske in proti interesu Avstrije. Za ogrske neodvišnjake res položaj izza leta 1848. še nikdar ni bil tako ugoden kakor sedaj. V njenem interesu ni zmaga Avstrije, ampak njena oslabitev. In če bi namesto grofa Tisze vladal na Ogrskem kakšen neodvišnjak, je gotovo, da bi ogrska vlada ponudila zaveznikom mir p <i pogojem, da ustvarijo samostalno, od Avstrije popoluoma neodvisno Ogrsko.
Ce torej tudi ni mogoče odtod kontrolirati poročilo "Morning Poste," se mora vendar priznati, da ni snovanje take mirovne stranke na Ogrskem nič neverjetnega. In če se posreči Rusom, da pridejo z obema nogama na ogrska tla, se lahko zgodi v Budimpešti še marsikaj, kar ne bo Dunaju všeč.
Cenjenim fojakom priporočam, da kupite tobak in slaščice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vaso naklonjenost. Poštena postrežba.
Emil M. Markich, 530G Butler St.
Pittsburgh, Pa.
(20-7 Advert.)
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Ttl. 1475 J0INST0WN. PA.
Moderno urejena goctlh» VILLAGE INN B prostranim vrtom sa Izlet« MARTIN P0T0KAE, Offden Ave., blizo cestno žalen ške postaje, Lyons, HL Telefonska štev.: 224 m.
aa revmatične bolečine, aa fcolette»
otrpneloatl riKto-pov ln nrttls
Pravi dobt le % zavitka, kot van kal« ta slika. M« vzemite ga, akt nima na zavitki Bete trftne uaa k« ■ Sidro.
Na Ruskem se je zopet ministrstvo izpreine-nilo. Minister za zunanje zadeve Sazonov je odstopil ; njegove posle prevzame Boris Vladimi-rovič Sturmer, ki ostane obenem ministrski predsednik. Minister za notranje zadeve je zopet postal Aleksij Hvostov, ki je že enkrat bil na tem mestu, za justičnega ministra, je pa imenovan Makarov, ki je imel notranje zadeve v Stoljipino-novem kabinetu. Posebno napredna ne izgleda nova vlada. Petrogradske vesti pravijo, da ostane notranja in zunanja politika neizpretr.enjena.
V lekarnah
25 ia 00 eentov * vaek lekarnah, e£
pa naroftito «1 »a ravno«t od
CARL STROVER
Attorney at Law
Zitlipi ta vsib titfiiik.
specialist za tožbe v odškodnine kih zadevah. At. sobe 1009
US W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Mais 39*9
V Hag prihajajo poročila, da se ponavljajo resni prepiri med upravami raznih nemških mest i ndiktatorjem Batockim oziroma centralnim nakupovalnim uradom. Diktator ne dovoli, da bi mesta kupovala kakršenkoli živež brez obvestila centralnega nakupovalnega urada. Nasprotno pa trdijo mesta, da ne more ena sama centrala kontrolirati vseh občin. Kelmorajn, Draždani, Saksonska Kamnica so že samostojno naročile razne potrebščine na Holandskem.
Centralizirana organizacija živeža bi bila že dobra, ako bi veljala za normalne čase, ko je treba le regulirati nabavo, pa ni vsepovsod bede in pomanjkanja. Sedaj, ko primanjkuje živeža po vsej deželi in ga je tudi ml zunaj skoraj nemogoče nabaviti, občuti centralizacijo vsak del za breme, kdor je vsaj relativno v nekoliko ugodnejšem slučaju kakor splošnost. Zato je prav verjetno, da bo še mnogo sporov med diktatorjem na eni in med deželami in občinami na drugi strani. Nekdo, ki se je vrnil po daljšem bivanju iz Nem-čje, je dejal: "Nemčija ima čudovito organizacijo; vsa beda je tam organizirana in naposled se bodo ljudje zadušili v svoji organizaciji." Te besede so zelo du-hoivite; seveda ne pomenijo ničesar proti organizaciji. Iz nič pač tudi organizn cija ne more ničesar ustvariti. Ali ¿e je na Nem-
BiTTIR-WINE
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Idravmlk aa netraaji tal mi ta raaeeelaik. .edrovoUko pretakava braaplaioo—«èa teti je le adra vila. 102« Blue UU* Ave, Okle age Urejajo od 1 de I st
Ca.; o4 T de • avešer lim Oháaa* veM be laiki aaj piJije alevaa«be
V-IOWJH T»«*"" •« III & •«••.<***
MODERNA KNIOOVnnOA.
Okusno, hitro in jrpešno dels es privatnike in društva. Sprsje mamo naročila tudi izve* mesla.
Imamo moderna stroja. MUàm cens In poštena postrsCba.
iS RAT IE HOLAN less Blas Island A?v Adfsr.l	«dm* %